Št. 4 Maribor, petek 29.01.2021 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII OBČINA DORNAVA 33. Sklep o določitvi cene programov v vrtcu pri Osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 14. redni seji 14. 1. 2021 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV V VRTCU PRI OSNOVNI ŠOLI DR. FRANJA ŽGEČA DORNAVA I. Cene programov dnevnega varstva za predšolske otroke v Osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Občini Dornava znašajo od 1. 2. 2021 dalje mesečno na otroka:  za prvo starostno skupino 528,62 EUR,  za drugo starostno skupino 384,80 EUR,  za kombiniran oddelek 452,01 EUR. II. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. 2. 2021 dalje. Številka: 900-33/2020-6 Datum: 14. 1. 2021 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA GORNJI GRAD 34. Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi pobude in elaborata za lokacijsko preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča na posamični poselitvi, na parcelni št. 274/66 k.o. Bočna Na podlagi sedmega odstavka 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), Odloka o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19) ter 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo SO, št. 8/16) je župan Občine Gornji Grad, dne 26. 1. 2021 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI POBUDE IN ELABORATA ZA LOKACIJSKO PREVERITEV ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA POSAMIČNI POSELITVI, NA PARCELNI ŠT. 274/66 K.O. BOČNA I. Javno se razgrne pobuda in elaborat lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča na posamični poselitvi, na parcelni št. 274/66 k.o. Bočna, ki ga je izdelal projektant Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, št. projekta 52/20, september 2020, katerega pooblaščena prostorska načrtovalka je Irena Povalej univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1494 A. Identifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 1962. II. Gradivo, navedeno v I. točki, bo javno razgrnjeno 15 dni na spletni strani Občine Gornji Grad www.gornji-grad.si in v sejni sobi Občine Gornji Grad, Kocbekova cesta 23, 3342 Gornji Grad. Javna razgrnitev bo trajala od 6. 2. 2021 do 20. 2. 2021 (15 dni). Javno razgrnjeno gradivo bo na voljo za ogled v delovnem času občinske uprave. III. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 105 Za pripravo lokacijske preveritve je Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, izdalo mnenje št. 35038-154/2020/4-10922-09 z dne 16. 10. 2020, s katerim je dodelilo identifikacijsko številko lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 1962. IV. V času javne razgrnitve lokacijske preveritve bo organizirana javna obravnava, ki bo v torek dne 9. 2. 2021 ob 9.00 uri, v sejni sobi občine Gornji Grad. V. V času javne razgrnitve in obravnave lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge k razgrnjeni pobudi za lokacijo preveritev. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno v knjigo pripomb na mestu javne razgrnitev, po pošti na naslov Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad ali na elektronski naslov: obcina@gornji-grad.si. Ustno se lahko pripombe in predlogi podajo na javni obravnavi. Rok za dajanje pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče s potekom javne razgrnitve. VI. Občane se o javni razgrnitvi obvesti najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve z javnim naznanilom po svetovnem spletu (www.gornji-grad.si) in na krajevno običajen način. O javni razgrnitvi občina pisno obvesti lastnike sosednjih zemljišč. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu (www.gornji-grad.si) ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3503-1/2020-16 Datum: 26. 1. 2021 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA KIDRIČEVO 35. Sklep o uvedbi komasacijskega postopka (EUP SN15, EUP SN27, EUP KI93, EUP KI104 in EUP KI105 in SN67) Na podlagi prvega odstavka 167. člena in prvega odstavka 168. člena Zakona o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 61/2017 (ZUreP-2) in prvega odstavka 11. člena Statuta Občine Kidričevo, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/2016, 16/2018, izdaja občinska uprava Občine Kidričevo SKLEP O UVEDBI KOMASACIJSKEGA POSTOPKA (EUP SN15, EUP SN27, EUP KI93, EUP KI104 in EUP KI105 in SN67) 1. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 167. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017), nadaljevanju (ZUREP-2), v povezavi s prvim odstavkom 168. člena se uvede komasacijski postopek oz. komasacija na zemljiških parcelah in njihovih delih, ki se v skladu z veljavnim prostorskim aktom, Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo (Ur. glasilo slovenskih občin, št. 38/2013, 53/2013, OPN SD 22/2016, OPN SD2 40/209 in OPN SD3 5/2020) nahajajo v območjih urejanja prostora: EUP SN15, EUP SN27, EUP KI93, EUP KI104 in EUP KI105 in SN67. Komasacija se uvede po območjih urejanja prostora oz. na naslednjih zemljiških parcelah in njihovih delih: 1. Območje urejanja prostora SN15 z zemljiškimi parcelami oz. njihovimi deli: del 473/2, del 473/3, 474/2, del 474/3, 475/2, del 475/3, 476/3, del 476/4, del 477/10, del 477/5, del 477/6, del 477/7, del 477/9, del 481/3, del 481/4, 481/5, del 481/6, del 482/1, 493/3, del 493/4, del 493/5, del 494/3, 494/5, del 494/6, del 503/5, del 503/6, del 503/7, del 503/9, del 873/5, del 873/6, del 873/7 vse k. o. Župečja vas in del 752/1, del 752/2 vse k. o. Lovrenc na Dravskem polju. 2. Območje urejanja prostora SN27 z zemljiškimi parcelami oz. njihovimi deli :Del 562/3,del 571/2, del 657/1, del 503/10, 503/5, del 503/6, 503/7, 503/8, 503/9, del 504/1, del 504/2, de l513/1, del 513/2, del 514/1, del 514/2, del 523/2, del 523/3, del 523/4, del 524/3, del 524/5, del 533/2, del 544/1, del 544/2, del 545/2, del 545/3, del 554/1, del 554/5, del 555/2, del 555/3, del 562/3, del 571/2, del 583/3, del 584/4, del 593/4, del 621, del 634/2, del 635/1, del 644/2, del 645/2, del 646/2, del 647/1, del 647/2, del 656, del 657/1, del 657/4, del 658/1, del 659/2, del 874/7, 875/1, 875/2 vse k. o. 0426 Župečja vas 3. Območje urejanja prostora KI92 z zemljiškimi parcelami oz. njihovimi deli: 477/10, 476/4, 476/4, 475/3, 474/3, 473/3, vse k. o. Župečja vas 4. Območje urejanja prostora KI93 z zemljiškimi parcelami oz. njihovimi deli: 477/9, 477/2, 477/6, del 477/7, vse k. o. Župečja vas. 5. Območje urejanja prostora KI104 z zemljiškimi parcelami oz. njihovimi deli: del 479/2, 480, del 481/3, 481/4, 493/4, 494/6 , 503/3, 503/6, 504/2, 513/2, 514/2, del 523/1, 523/2, 524/2, del 524/4, 524/5, del 533/3, del 534/3, 544/2, del 544/3, 545/2, del 545/4, 554/2, del 554/4, 554/5, 555/2, del 555/4, vse k.o. Župečja vas 6. Območje urejanja prostora KI105 z zemljiškimi parcelami oz. njihovimi deli: del 555/4, 562/2, del 562/4, 563/2, del 563/3, del 571/3, 572/2, del 572/3, 582/2, del 582/4, 583/2, del 583/4, 584/3, 584/4, del 584/5, del 593/2, 593/5, 594/2, 594/3, del 594/4, del 604/2, del 605/1, del 617/2, del 618, del 619, 620, del 633/2, del 634/2, del 645/2, del 646/2, del 657/3, del 657/4, vse k. o. Župečja vas. In območje urejanja prostora SN 67 s parcelo 873/7 k.o. Župečja vas. 2. Zunanja meja oboda komasacijskega območja na zahodu je zahodna meja enote urejanja prostora KI105 (parcela št. 657/4 k. o. Župečja vas, v smeri od juga proti severu) in se na zahodu stika z mejo z EUP SN 37. Meja se na severu prelomi ob stiku z EUP SN67 in poteka od zahoda proti vhodu kot meja med stikom enote urejanja prostora KI105, nato KI104 z enoto urejanja prostora SN18. V točki stika z EUP SN67 obdrži linijo oboda proti vzhodu in se nadaljuje po južni meji SN19 oz. po severni meji EUP KI93 vse do stika dveh parcel 761/2 in 756/2 (KI46), kjer se obrne proti jugu. Nadalje poteka po liniji stikov enote urejanja prostora KI93 in KI46, nadalje po liniji SN 15 in liniji vzhodne meje KI92, ter zajame na Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 106 južni strani celotno območje KI92, ter po jugu v smeri proti zahodu po južni liniji SN15 in vse do konca po južni meji enote SN27, kjer se ob skrajnem zahodnem delu enote SN27 obrne na sever ob stiku s parcelo 727/1 k. o. Župečja vas, ter ob zaključku SN27 v smeri vzhoda vse do parcele 657/4, ki je tudi zahodna meja komasacijskega območja in zahodna meja EUP KI105. Kartografski prikaz oboda komasacijskega območja je sestavni del tega sklepa. 3. Na navedenem komasacijskem območju je z izdajo sklepa o uvedbi komasacije na komasacijskem območju, brez soglasja občinskega upravnega organa, prepovedana gradnja, prepovedano izvajanje drugih ureditev na zemljiščih in prepovedan promet z zemljišči razen prodaje občini ali drugemu udeležencu komasacije in sprememba meje parcele, ki ni povezana s komasacijo. Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena gradnja v območju urejanja prostora SN15 za namene Zahodna obvoznica Kidričevo po gradbenem dovoljenju št.: 351- 2298/2019-27 (04063) z dne 6.10.2020, ki ga je izdala Upravna enota Ptuj. Dopustni sta tudi prodaja zemljišč na komasacijskem območju tretjim osebam in z njo povezana parcelacija, če se s tem strinja komasacijska komisija. 4. Sklep o uvedbi komasacije se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani www.kidricevo.si. Sklep in priloga sklepa se vroči vsem komasacijskim udeležencem in pristojnemu organu za geodetske zadeve. 5. V skladu 168. členom (ZUreP-2) je zoper sklep o uvedbi komasacije v roku 30 dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Številka: 331-1/2021-2 Datum: 25.01.2021 Občina Kidričevo Damjan Napast, direktor Občinske uprave OBČINA KOBILJE 36. Popravek Odloka o rebalansu proračuna Občine Kobilje za leto 2020 Na podlagi 23. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/16, 40/19) je župan Občine Kobilje sprejel POPRAVEK ODLOKA O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE KOBILJE ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o rebalansu proračuna Občine Kobilje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/20) se popravi preambula tako, da se glasi: »Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZTB-B) in 14. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/16, 40/19) Občinski svet Občine Kobilje na 2. izredni seji dne 28.10.2020 sprejel«. 2. člen Popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 118-1 Datum: 26.1.2021 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 37. Odlok o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 14. čl. Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 13. redni seji, dne 28. januarja 2021, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Lovrenc na Pohorju za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih: Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 107 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.196.239 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.285.722 70 DAVČNI PRIHODKI 2.499.114 700 Davki na dohodek in dobiček 2.244.652 703 Davki na premoženje 188.831 704 Domači davki na blago in storitve 65.631 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 786.608 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 499.549 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.540 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 261.423 714 Drugi nedavčni prihodki 22.096 72 KAPITALSKI PRIHODKI 70.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 35.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 35.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 840.517 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 582.711 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 257.806 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.530.105 40 TEKOČI ODHODKI 1.464.215 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 477.833 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 79.627 402 Izdatki za blago in storitve 854.603 403 Plačila domačih obresti 1.380 409 Rezerve 50.772 41 TEKOČI TRANSFERI 1.331.845 410 Subvencije 101.862 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 833.964 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 108.197 413 Drugi tekoči domači transferi 287.822 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.701.745 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.701.745 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 32.300 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 24.900 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 7.400 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -333.866 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 85.718 Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 108 50 ZADOLŽEVANJE 85.718 500 Domače zadolževanje 85.718 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 117.432 55 ODPLAČILA DOLGA 117.432 550 Odplačila domačega dolga 117.432 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -365.580 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -31.714 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 333.866 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 366.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Lovrenc na Pohorju. Odredbodajalec porabe sredstev proračuna je župan ali druga oseba, ki jo pooblasti župan. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so: 1. okoljska dajatev za obremenjevanje voda, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 2. okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 3. požarna taksa, po 59. čl. Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17), ki se uporabi za namen, določen v tem zakonu, 4. turistična taksa, po 14.čl. Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št.: 13/18), 5. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, po 29. čl. Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 IN 97/20 – popr.), 6. prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, po 35 čl. Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 9/16), 7. komunalni prispevek, po 221. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, 61/17), 8. prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 9. prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 10. prihodki režijskega obrata, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 11. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, po 5. členu Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94, 20/95, 42/98, 12/99, 25/02, 35/03, 31/05, 9/06, 32/07, 36/09, 103/10, 35/12, 101/13 – ZDavNepr in 42/15), 12. prejete donacije, po 43.čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 13. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja in 14. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, razen sredstva, ki so bila ustvarjena z dejavnostjo režijskega obrata, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Župan je pooblaščen, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna, odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev, znotraj bilance prihodkov in odhodkov, do višine 5 % primerne porabe Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021. Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje proračunskih sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. Župan poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah istočasno s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 109 6. člen (dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki so vključeni v načrt razvojnih programov in v obsegu kot so vključeni. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski sklad) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 35.000,00 EUR. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve Občine Lovrenc na Pohorju 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, požar, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge naravne nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Na predlog strokovnih služb občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 8. člena tega odloka, do višine 10.000,00 EUR, župan in o tem pisno poroča občinskemu svetu hkrati s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. V ostalih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ko poraba presega višino o kateri odloča župan na podlagi veljavnega odloka o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. 9. člen (ukrepi za uravnoteženje proračuna) Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Župan je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, ko izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, za začasno kritje odhodkov najame likvidnostno posojilo do višine 5 % izdatkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Župan uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. V primerih, ko skupni dolg posameznega dolžnika do občine ne presega višine 2,00 eurov, se v poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka tega člena. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine) Župan je pooblaščen, da lahko najame kratkoročno posojilo, namensko za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz prvega odstavka tega člena. Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži pri državnem proračunu, v višini 85.718,00 EUR, z najetjem dolgoročnega namenskega kredita, za financiranje občinskih investicij. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Lovrenc na Pohorju, se v letu 2021 ne bodo zadolževali. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Lovrenc na Pohorju v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 110 Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Številka: 4101-0004/2020 Datum: 28. 1. 2021 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan PRILOGE k točki 3: 3.1. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA 3.2. POSEBNI DEL PRORAČUNA 3.3. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 3.3.1. Načrt razvojnih programov – investicije, 3.3.2. Načrt razvojnih programov – državne pomoči. 38. Odlok o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 14. čl. Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 13. redni seji, dne 28. januarja 2021, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Lovrenc na Pohorju za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.671.288 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.175.748 70 DAVČNI PRIHODKI 2.426.790 700 Davki na dohodek in dobiček 2.168.328 703 Davki na premoženje 192.831 704 Domači davki na blago in storitve 65.631 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 748.958 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 455.249 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.540 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 266.073 714 Drugi nedavčni prihodki 24.096 72 KAPITALSKI PRIHODKI 60.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 35.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 25.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.435.540 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 568.540 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 867.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.559.709 40 TEKOČI ODHODKI 1.414.655 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 433.430 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 69.225 402 Izdatki za blago in storitve 859.958 403 Plačila domačih obresti 1.270 Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 111 409 Rezerve 50.772 41 TEKOČI TRANSFERI 1.288.508 410 Subvencije 101.862 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 806.414 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 99.997 413 Drugi tekoči domači transferi 280.235 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.821.246 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.821.246 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 35.300 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 24.900 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 10.400 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 111.579 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 42.351 50 ZADOLŽEVANJE 42.351 500 Domače zadolževanje 42.351 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 109.280 55 ODPLAČILA DOLGA 109.280 550 Odplačila domačega dolga 109.280 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 44.650 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -66.929 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -111.579 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Lovrenc na Pohorju. Odredbodajalec porabe sredstev proračuna je župan ali druga oseba, ki jo pooblasti župan. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 112 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so: 1. okoljska dajatev za obremenjevanje voda, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 2. okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 3. požarna taksa, po 59. čl. Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17), ki se uporabi za namen, določen v tem zakonu, 4. turistična taksa, po 14.čl. Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št.: 13/18), 5. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, po 29. čl. Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 IN 97/20 – popr.), 6. prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, po 35 čl. Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 9/16), 7. komunalni prispevek, po 221. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, 61/17), 8. prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 9. prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 10. prihodki režijskega obrata, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 11. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, po 5. členu Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94, 20/95, 42/98, 12/99, 25/02, 35/03, 31/05, 9/06, 32/07, 36/09, 103/10, 35/12, 101/13 – ZDavNepr in 42/15), 12. prejete donacije, po 43.čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 13. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja in 14. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, razen sredstva, ki so bila ustvarjena z dejavnostjo režijskega obrata, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Župan je pooblaščen, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna, odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev, znotraj bilance prihodkov in odhodkov, do višine 5 % primerne porabe Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2022. Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje proračunskih sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. Župan poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah istočasno s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. člen (dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki so vključeni v načrt razvojnih programov in v obsegu kot so vključeni. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski sklad) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 35.000,00 EUR. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve Občine Lovrenc na Pohorju 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, požar, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge naravne nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 113 Na predlog strokovnih služb občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 8. člena tega odloka, do višine 10.000,00 EUR, župan in o tem pisno poroča občinskemu svetu hkrati s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. V ostalih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ko poraba presega višino o kateri odloča župan na podlagi veljavnega odloka o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. 9. člen (ukrepi za uravnoteženje proračuna) Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Župan je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, ko izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, za začasno kritje odhodkov najame likvidnostno posojilo do višine 5 % izdatkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Župan uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. V primerih, ko skupni dolg posameznega dolžnika do občine ne presega višine 2,00 eurov, se v poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka tega člena. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine) Župan je pooblaščen, da lahko najame kratkoročno posojilo, namensko za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz prvega odstavka tega člena. Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži pri državnem proračunu, v višini 42.351,00 EUR, z najetjem dolgoročnega namenskega kredita, za financiranje občinskih investicij. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Lovrenc na Pohorju, se v letu 2022 ne bodo zadolževali. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Lovrenc na Pohorju v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Številka: 4101-0005/2020 Datum: 28. 1. 2021 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan PRILOGE k točki 3: 3.1. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA 3.2. POSEBNI DEL PRORAČUNA 3.3. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 3.3.1. Načrt razvojnih programov – investicije, 3.3.2. Načrt razvojnih programov – državne pomoči. OBČINA PREVALJE 39. Odlok o proračunu Občine Prevalje za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 51/10, 84/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15– ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12, 101/2013, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 – odl. US) ob upoštevanju določb Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20) in 17. in 105. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 28.01.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PREVALJE ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino PREVALJE za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 114 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov . Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 13.032.649 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.864.831 70 DAVČNI PRIHODKI 5.196.674 700 Davki na dohodek in dobiček 4.211.019 703 Davki na premoženje 683.755 704 Domači davki na blago in storitve 301.901 71 NEDAVČNI PRIHODKI 668.157 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 420.074 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 14.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 228.583 72 KAPITALSKI PRIHODKI 410.286 720 Prihodki od osnovnih sredstev 310.536 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 99.750 73 DONACIJE 1.000.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.000.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.757.532 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.393.554 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 3.363.978 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 13.990.169 40 TEKOČI ODHODKI 2.281.847 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 382.802 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 61.460 402 Izdatki za blago in storitve 1.729.769 403 Plačila domačih obresti 23.651 409 Rezerve 84.165 41 TEKOČI TRANSFERI 2.535.754 410 Subvencije 9.750 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.440.165 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 252.216 413 Drugi tekoči domači transferi 833.623 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 8.622.356 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 8.622.356 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 550.212 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 12.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 538.212 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -957.520 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 397.728 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 272.325 Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 115 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 125.403 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -832.117 XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2020 832.557 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkontov, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine PREVALJE. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- podkonta . Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe. Odredbodajalec proračuna je župan. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007- UPB1, 9/2011, 83/2012, 61/17 – GZ ), 2. prihodki komunalnega prispevka, 3. prihodki za podeljeno stavbno pravico, 3 prihodki od okoljske takse za obremenjevanje voda, 4. prihodki od okoljske takse za obremenjevanje okolja, 5. prihodki od najemnin javne komunalne infrastrukture, 6. namenska sredstva iz državnega proračuna za investicije in tekoče programe, 7. prispevki investitorjev in soinvestitorjev, 8. prihodki od turistične takse, 9. prihodki od donacij, 10. odškodnine iz naslova zavarovanj, 11. prihodki od prodaje in zamenjave občinskega stvarnega premoženja, 12. prihodki iz naslova najemnin za stanovanja, 13. pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in 14. namenski prejemki ožjih delov občin 15. prihodki koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo 16. prihodki iz naslova lokacijske preveritve 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan, oziroma v primeru krajevnih skupnosti predsednik krajevne skupnosti. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna do konca meseca julija 2021 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 80 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan ) lahko spreminja vrednost in ustrezen naziv za prijavo projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. poračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 63.165,29 EUR Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 63.165,29 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 116 dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500,00 EUR. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina v proračunu za leto 2021 lahko zadolži za investicije v višini 397.728,00 za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: Sklop 2 Župan občine je pooblaščen, da odloča za potrebe proračuna o:  začasnem zmanjšanju zneskov sredstev za posamezne namene, če prihodki proračuna ne pritekajo v predvideni višini,  najemu posojila največ do 5% sprejetega proračuna zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta,  varni in gospodarni naložbi nerazporejenih sredstev. 6. Prehodne in končne določbe 11. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Prevalje v letu 2022 če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 12. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0034-2020-15 Datum: 28.01.2021 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 40. Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Prevalje Na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji, dne 28.01.2021 sprejel OBVEZNO RAZLAGO ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE PREVALJE 1. Sprejme se obvezna razlaga 5. točke 59. člena Občinskega prostorskega načrta občine Prevalje (OPN, Uradno glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015), ki se nanaša na pojem varovalne ograje, ki se glasi: Varovalne ograje (vključno s protihrupnimi ograjami), so ograje višine od 1,8 m do 2,5 m, in so namenjene fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, javnih cest, železnic, žičnic, smučišč, javnih športnih in otroških igrišč, javnih parkovnih površin in vojaških objektov. Dopustno višino varovalnih ograj (vključno s protihrupnimi ograjami) v varovalnem pasu prometne infrastrukture določi upravljavec le te. 2. Sprejme se obvezna razlaga 2. točke Drugih meril in pogojev za območje ZS, 113. člena Občinskega prostorskega načrta občine Prevalje (OPN, Uradno glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015), ki se glasi: Med ureditve, objekte in naprave, ki so smiselno usklajene z ureditvami sosednjih območij (2. točka Drugih meril in pogojev za območje ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ter preživljanju prostega časa na prostem) se šteje tudi gradnja športnih objektov (CC SI 12650), če njihova zazidana površina na območju ZS ne presega 25 % zazidane površine celotnega objekta, pri čemer se za celotni objekt uporabljajo podrobna merila in pogoji, kot so določeni v enoti urejanja prostora, kjer se nahaja pretežni del športnega objekta. 3. Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Prevalje. 4. Obvezna razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-0001/2021 Datum: 28.01.2021 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 41. Sklep o določitvi višine finančnih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov za leto 2021 Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 94/07 –uradno prečiščeno besedilo in 76/08, 79/09, 51/10 ) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 28.01.2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE FINANČNIH SREDSTEV ZA DELO SVETNIŠKIH SKUPIN IN SAMOSTOJNIH SVETNIKOV ZA LETO 2021 I. Občinski svet Občine Prevalje določi, da se za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov v letu 2021 nameni 14.317,46 EUR. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne z veljavnostjo Odloka o proračunu Občine Prevalje za leto 2021. Številka: 410-0002/2021 Datum: 28.01.2021 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 117 42. Sklep o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/2005 – uradno prečiščeno besedilo, 25/2008, 36/2010 in 55/2017), določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 120/2005, 93/2015 in 59/2019), 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 14/2013, 99/2013, 57/2015, 90/2015, 88/2016, 75/2017, 77/2018 in 47/2019) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 17. redni seji dne 28.01.2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V OSNOVNI ŠOLI FRANJA GOLOBA PREVALJE, ENOTI VRTEC PREVALJE I. Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje za celodnevni program (6 do 9 ur) od 1.3.2021 dalje znašajo:  za I. starostno skupino (od 1 do 3 let) 496,60 €  za II. starostno skupino (od 3 let do vstopa v šolo) 398,37 €  za kombinirani oddelek I. in II. starostne skupine 398,37 €. II. Dnevni strošek prehrane za otroke, upoštevan v ceni programa, ki je opredeljena v točki I. tega sklepa, znaša: a) malica 0,57 € b) kosilo 1,12 € c) dodatna popoldanska malica, ki ni vračunana v ceni programa 0,55 € III. Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu. Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Plačilo staršev se določi na podlagi lestvice, ki starše razvršča v plačilne razrede, upoštevaje povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače. V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa. Starši plačajo največ 77% cene programa, v katerega je vključen otrok. Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, šola izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici. Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok. IV. Starši vpišejo otroka v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje praviloma za obdobje enega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednje leto. V. Obseg pravic in obveznosti staršev se določi s pogodbo, ki jo starši pisno sklenejo z OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoto Vrtec Prevalje ob vpisu otroka. VI. Za zamudno uro, ko starši ob zaključku poslovnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko Enota Vrtec Prevalje staršem zaračuna 7,70 € za vsako začetno uro. VII. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov v OŠ Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2019, 31/2020 in 50/2020). VIII. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1.3.2021. Številka: 602-0001/2021 Datum: 28.01.2021 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA ŠENČUR 43. Odlok o rebalansu proračuna Občine Šenčur za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A IN 80/20- ZIUOOPE), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 80/16-ZIPRS1718, 33/171718-A, 71/17-ZIPRS1819, 13/18, 75/19- ZIPRS2021, 174/20-ZIPRS2122) in 68. člena Statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 18. seji, dne 27.1.2021 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE ŠENČUR ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Šenčur za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 57/2019) tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS REBALANS 2021 V EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I 13.911.920,48 TEKOČI PRIHODKI 7.196.850,00 70 DAVČNI PRIHODKI 6.171.452,00 Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 118 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 5.293.352,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 796.100,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 82.000,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.025.398,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 620.598,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 6.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 56.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 21.800,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 321.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.037.114,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 3.037.114,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.677.956,48 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 3.677.956,48 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I 15.165.898,19 40 TEKOČI ODHODKI 2.515.058,70 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 384.784,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 59.504,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.960.270,70 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 5.500,00 409 REZERVE 105.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.667.938,86 410 SUBVENCIJE 55.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.863.426,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 328.020,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 421.492,86 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.713.217,63 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 9.713.217,63 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 269.683,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 220.625,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 49.058,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.253.977,71 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE 0,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA 200.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 200.000,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -1.453.978,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -200.000,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.253.978,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 1.454.154,89 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Program je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Šenčur. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0002/2021-01 Datum: 27.1.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 44. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar Na podlagi 110. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16), Sklepa o Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 119 začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/19) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 18. redni seji dne 27.1.2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO HLEVA ZA DROBNICO IN STANOVANJSKE HIŠE OZ. PRESELITEV KMETIJE ŠTRAJHAR I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar (v nadaljevanju: OPPN). (2) OPPN je izdelalo podjetje Mega team d.o.o. 2. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnim delom. (2) Besedilo odloka sestavljajo: I. Splošne določbe. II. Opis prostorske ureditve. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor. IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo. V. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave. VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve. X. Dopustna odstopanja. XI. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN. XII. Končne določbe. (3) Grafični del sestavljajo karte: 1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (v nadaljnjem besedilu OPN) s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru: karta 1. 2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karta 2. 3. Geodetski načrt območja: karta 3. 4. Zazidalna situacija: karta 4. 5. Prikaz priključevanja objektov na javno infrastrukturo: karta 5. 6. Prikaz priključevanja objektov na javno električno in vodovodno omrežje izven območja OPPN: karta 5a. 7. Prikaz območja OPPN, fiksnih točk in gradbene linije: karta 6. 8. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom: karta 7. (4) Priloge k OPPN:  prikaz stanja prostora,  obrazložitev in utemeljitev OPPN,  povzetek za javnost,  smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. II. Opis prostorske ureditve 3. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega celotno zemljišče parc. št. 488/2 k.o. Šenčur v izmeri 10.307,00 m2. (2) Na obravnavanem zemljišču so že postavljeni trije pomožni kmetijski objekti, in sicer dve lopi in čebelnjak, ki služijo predvideni kmetijski dejavnosti, zato se ohranijo. 4. člen (ureditve izven območja OPPN) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne in energetske infrastrukture ter za ureditev obstoječega cestnega priključka. 5. člen (predvideni posegi v območju OPPN) V območju OPPN se dovoli gradnja:  hleva za drobnico,  pomožnih kmetijskih objektov,  nadstreška za avtomobile in  stanovanjske hiše. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) V okviru obstoječe kmetije Štrajhar, ki se nahaja v strnjenem delu naselja Šenčur, gradnja novih objektov, zaradi prostorske utesnjenosti, ni možna, zato je predvidena gradnja načrtovana na kmetijskem zemljišču na SZ robu vasi Šenčur. (2) Obravnavano zemljišče parc. št. 488/2 k.o. Šenčur na S, Z in J meji na kmetijske površine, na SZ na gozd in na V na občinsko cesto. (3) Predlagana nova lokacija je od najbližjih stanovanjskih objektov oddaljena cca. 50 m, zato v času obratovanja predvidenih objektov ni pričakovati prekomernih vplivov na sosednje območje. IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo 7. člen (vrste gradenj glede na namen) Dopustna je gradnja novega hleva za drobnico, koritastih silosov, nadstreška za avtomobile, gnojišča in stanovanjske hiše, za katero se skladno z določili 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih gradbeno dovoljenje lahko pridobi po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. 8. člen (pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov) (1) Hlev za drobnico – objekt A: Gabariti hleva:  tlorisni gabarit: 11,00 m x 60,00 m;  višinski gabarit: P + podstrešje; kota slemena 8,80 m nad koto pritličja; pritličje je cca. 0,15 m nad nivojem terena;  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina naj bo v sivi barvi; dopustna je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Konstrukcijska zasnova: Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 120  hlev je lahko montažen (kovinska, lesena, armiranobetonska konstrukcija oz. kombinacija naštetih) ali masivno grajen;  strešna konstrukcija hleva naj bo klasična lesena, kovinska, iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev ali montažnih lesenih nosilcev (leseno paličje). Arhitekturno oblikovanje:  fasada je lahko obložena z lesom v naravni barvi ali ometana in obarvana s svetlo barvo. (2) Koritasti silosi – objekt D:  tlorisni gabarit: 6,00 m x 12,00 m;  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina naj bo v sivi barvi, maksimalna kota slemena cca. 7,10 m nad koto pritličja;  konstrukcijska zasnova: silos naj bo AB izvedbe, strešna konstrukcija naj bo klasična lesena ali montažna. (3) Nadstrešek za avtomobile – objekt E:  tlorisni gabarit: 5,50 m x 17,30 m;  streha: ravna z min. naklonom 3 %, kritina naj bo v sivi barvi, maksimalna kota slemena cca. 3,60 m nad koto pritličja;  konstrukcija naj bo klasična lesena ali kovinska. (4) Gnojišče – objekt C:  tlorisni gabarit: 10 m x 11 m;  višina: 2 m;  streha: dopustna je izvedba dvokapne strehe, ki mora biti po naklonu in smeri slemena prilagojena strehi nad hlevom in je po višini ne sme presegati;  konstrukcijska zasnova: AB izvedbe, strešna konstrukcija bo klasična lesena ali montažna. (5) Stanovanjska hiša – objekt B: Gabariti:  tlorisni gabarit: 9,00 m x 14,00 m z možnostjo izvedbe izzidka na J strani objekta;  višinski gabarit: P + M; kota slemena 8,10 m nad koto pritličja; pritličje je cca. 0,15 m nad nivojem terena;  streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina naj bo v sivi barvi. Konstrukcijska zasnova: montažen ali masivno grajen objekt. Arhitekturno oblikovanje: fasada naj bo ometana in obarvana s svetlo barvo, lahko je obložena z lesom v naravni barvi. 9. člen (oblikovanje okolice objektov) (1) Povozne površine naj se izvedejo v asfaltu ali utrjenem makadamu, ostale površine se zatravijo. (2) Obodni robovi območja OPPN se zasadijo z visokodebelno vegetacijo drevja ali sadnega drevja, pri čemer ni dovoljeno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst. 10. člen (lega objektov) Lega objektov je določena z min. odmiki od parcelnih mej, ki znašajo min. 4 m, merjeno od gotovega zidu objektov ter fiksnimi točkami, ki so prikazane na karti 6. 11. člen (velikost območja) Območje OPPN obsega zemljišče parc. št. 488/2 k.o. Šenčur v celoti, v izmeri 10.307,00 m2 in je prikazano na karti 6. 12. člen (urbanistični parametri) Pri načrtovanju objektov se upošteva:  zelene površine: min. 50 %,  zazidanost: max. 20 %. V. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 13. člen (promet) (1) Dovoz do načrtovanih objektov je mogoč z V strani, preko obstoječega priključka, neposredno z občinske ceste z oznako LC 390071. (2) Cestni priključek mora biti urejen tako, da ne ovira prometa. Širina priključka mora biti zadostna za izvajanje predvidene dejavnosti. (3) Ob parkirnih površinah morajo biti urejene zadostne manipulativne površine, ki bodo zagotavljale obračanje vozil in njihovo čelno vključevanje na javno cesto. (4) Parkirišče in manipulativne povozne površine morajo biti asfaltirane in opremljene z lovilcem olj. (5) Meteorne vode s povoznih površin in cestnega priključka morajo biti vodene v ponikovalnico, ki naj bo locirana na zemljišču investitorja. (6) V primeru izvedbe infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oz. zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za izvedbo gradnje v cestnem telesu. (7) Vse poškodbe na javnih cestah, zemljiščih in komunalnih napravah, ki bi eventuelno nastale pri izvedbi predvidenih del, bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti. 14. člen (vodovodno omrežje) (1) Za priključitev predvidenih objektov na vodovodno omrežje bo po cesti Šenčur – Visoko, zgrajen hišni priključek. Vodomerni jašek bo lociran na mestu priključitve na vodovodno omrežje. (2) Oskrba s požarno vodo je predvidena iz obstoječega ribnika s cca.120 m3 vode, kar zadošča za potrebe gašenja. Ob ribniku bo utrjeno mesto za parkiranje gasilnega avta s črpalko. 15. člen (odvajanje odpadnih voda) (1) Odpadne komunalne vode iz hleva (v kolikor bodo v hlevu sanitarije) in stanovanjske hiše naj bodo speljane v MČN. Odpadna voda, ki bo nastajala pri čiščenju hleva, naj bo speljana v gnojnično jamo velikosti max. 15 m3, ki bo locirana med hlevom in gnojiščem. (2) Meteorne vode s strešin in povoznih površin naj bodo speljane v ponikovalnico, ki bo locirana na zemljišču investitorja. 16. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni obstoječega elektroenergetskega omrežja. Za priključitev predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje mora biti zgrajen nov NN izvod iz TP 615 Pipanova Šenčur do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji, na stalno dostopnem mestu. (2) NN omrežje bo zgrajeno v kabelski kanalizaciji oz. v kabelski izvedbi. Za nov kabelski izvod se uporabi proste kapacitete obstoječe elektro kabelske kanalizacije, ki poteka iz TP 615 Pipanova Šenčur proti obravnavanem območju oz. naj se ta ustrezno dogradi. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 121 17. člen (plinovodno omrežje) Na vzhodnem robu parcele 488/2 k.o. Šenčur se nahaja obstoječ distribucijski plinovodni odcep dimenzije PE63, delovnega tlaka 1 bar, na katerega se lahko priključi stanovanjski objekt. Za priključitev mora investitor pridobiti odločbo (soglasje) za priključitev ter z operaterjem distribucijskega sistema zemeljskega plina skleniti ustrezne pogodbe. 18. člen (telekomunikacijsko omrežje) Objekt ne bo priključen na TK omrežje. Po zemljišču ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d. 19. člen (ogrevanje objektov) Hlev ne bo ogrevan. Stanovanjska hiša naj se ogreva na plin ali z alternativnimi viri ogrevanja (npr. toplotna črpalka, sončna energija, …). 20. člen (ravnanje z odpadki) (1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto naj bo urejeno v okviru območja OPPN, ob dovozu, na ustrezno utrjeni površini. (2) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču. (3) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije. VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave 21. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine Šenčur - Vas (EŠD 14469). Nameravan poseg ne bo imel bistvenega vpliva na navedeno kulturno dediščino, saj je od navedenega območja kulturne dediščine oddaljen več kot 400 m. (2) V bližini obravnavane lokacije se nahajata dve enoti dediščine in sicer Šenčur - Razpelo ob cesti proti Visokem (EŠD 14464), od katerega bo predviden poseg oddaljen min. 180 m in Šenčur – Spomenik talcem NOB (EŠD 14141), od katerega bo predviden poseg oddaljen min. 50 m. Glede na min. odmike, obravnavan poseg ne bo imel pomembnejšega vpliva na navedeni enoti kulturne dediščine. (3) Objekti morajo biti v prostor umeščeni tako, da v vedutah ne bodo posegali v silhueto vaškega jedra Šenčurja in da kmetija ne bo posegala v krajinski sliki znamenja in spomenika. Obodne, v krajino odprte stranice območja OPPN naj se obsadijo z neenakomernimi gručami dreves. (4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. (5) Za gradnjo objektov in druge posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje ZVKDS OE Kranj. 22. člen (ohranjanje narave) V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti. VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov 23. člen (varstvo okolja in naravnih virov) Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom. 24. člen (varstvo voda) (1) Meteorne vode s strešin in povoznih površin morajo biti speljane v ponikovalnico. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje. (2) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih voda ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno. (3) Potrebno je preventivno preprečiti obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja. 25. člen (varstvo tal) Posegi v tla naj se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus se mora pred začetkom gradnje odstrani in deponirati tako, da se ohrani njegova rodovitnost. 26. člen (varstvo zraka) Ukrepi za varstvo zraka naj v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Po OPN Šenčur spada predmetno območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa. (2) V času gradnje na območju OPPN je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer. 28. člen (varstvo gozda) (1) Predmetno območje meji na gozdni prostor. Predmetni posegi naj bodo izvedeni na način, da bo omogočeno neovirano gospodarjenje s sosednjim gozdom (vključno z rabo funkcij gozda) in prost dostop do gozdnega zaledja pod enakimi pogoji kot doslej. (2) S komunalnimi priključki za potrebe predvidenih objektov naj se ne posega v sosednja gozdna zemljišča. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 122 (3) Sosednjega gozda ni dovoljeno ograjevati. (4) Za urejanje zelenih površin v okviru območja OPPN ni dovoljeno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst. (5) Za gradnjo objektov in druge posege je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za gozdove k projektni dokumentaciji. (6) Investitor na delu območja OPPN, ki je oddaljen manj kot višino odraslega gozdnega drevja od gozda, prevzema odgovornost za poškodbe na njegovih objektih, pripadajoči komunalni, prometni in zunanji ureditvi ter premičninah, ki bi jih lahko povzročili tvarine sosednjega gozda, normalno gospodarjenje z njim, koreninski pletež gozdnega drevja, gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru, ujme ter sanacija njihovih posledic oz. bo z lastniki sosednjih gozdnih zemljišč uredil civilnopravno razmerje. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom 29. člen (varstvo zračnega prometa) (1) Območje predvidene gradnje se nahaja pod vodoravno omejitveno ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila področnega predpisa posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvena ravnina se na območju urejanja nahaja na nadmorski višini 408 metrov, kota terena kjer je predvidena gradnja pa je višja od definirane omejitvene višine. (2) Kota terena na obravnavanem zemljišču je na nadmorski višini od 412,30 m do 413,00 m, zato bodo predmetni objekti (gradnja) segali nad vodoravno omejitveno ravnino, in sicer do max. nadmorske višine 421,55 m + 0,5 m. Najbližji prostostoječi stanovanjski objekti presegajo vodoravno omejitveno ravnino, in sicer segajo do nadmorske višine cca. 422,0 m, večstanovanjski objekti pa do nadmorske višine 426,5 m, zato predvideni novi objekti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. (3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje Agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. 30. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti iz Atlasa ARSO se Občina Šenčur nahaja v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 (g). (2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju. 31. člen (varstvo pred požarom) (1) Ker objekti predstavljajo požarno manj zahtevne objekte, naj se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom dokazuje z načrtom požarne varnosti, ki naj bo sestavni del PZI dokumentacije. (2) Za preprečitev prenosa požara morajo biti zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih morajo omogočati neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 32. člen (etapnost izvedbe) (1) Gradnja se lahko izvaja postopno. Prvo fazo predstavlja gradnja kmetijskih objektov. Možna je ločena gradnja posameznih objektov. (2) Drugo fazo predstavlja gradnja stanovanjske hiše, za katero se skladno z določili 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih gradbeno dovoljenje lahko pridobi po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. X. Dopustna odstopanja 33. člen (tolerance) (1) Pri določanju višinskih gabaritov objektov so dovoljene tolerance do + 0,5 m. Objekti so lahko nižji od višin oz. gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. (2) Tlorisne gabarite se lahko presega za + 10 %, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike objektov od parcelnih mej oz. obstoječih objektov in ohranjati gradbeno linijo, v kolikor je določena. Odstopanja navzdol niso omejena. (3) Pri realizaciji prometne, komunalne in energetske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in bolj ekonomična investicijska vlaganja. XI. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN 34. člen (prenehanje veljavnosti) OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Šenčur z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z OPN. 35. člen (dopustni posegi) Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb, vendar le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb. XII. Končne določbe 36. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 37. člen (vpogled) OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti. 38. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 123 Številka: 350-0011/2018-30 Datum: 27.1.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 45. Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Šenčur v letu 2021 Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 11/18 in 78/18) in 16. člena Statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18), je Občinski svet Občine Šenčur na 18. seji, dne 27.01.2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV, KI NISO PREDVIDENI V VELJAVNEM NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE ŠENČUR V LETU 2021 1. člen Občina Šenčur lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Šenčur za leto 2021, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, v skupni vrednosti, ki ne sme presegati:  5% skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja občine Šenčur za leto 2021 oziroma 72.098,50 EUR;  2,5% skupne vrednosti načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Šenčur za leto 2021 oziroma 75.927,85 EUR; 2. člen V primeru sklenitve pravnega posla na podlagi tega sklepa, se o tem poroča na naslednji redni seji občinskega sveta. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-62/2019-16 Datum: 27.1.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 46. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 – popravek, 41/07 – popravek in 122/07 - Odl. US: U-I-11/07-45, 57/12, 39/16, 29/17, 54/17, 28/19), 37. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19) in 8. ter 16. člena statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18) je Občinski svet občine Šenčur na svoji 18. redni seji dne 27.1.2021 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU 1. člen Občinski svet občine Šenčur daje soglasje k predlagani ekonomski ceni storitve pomoči na domu v višini 22,60 EUR in predlagani subvenciji cene storitve uporabnika v višini 73,8 %. 2. člen Cena urne postavke storitve pomoči na domu za uporabnika znaša ob delavnikih 5,93 EUR, ob nedeljah znaša cena urne postavke za uporabnika 8,28 EUR in na dan državnega praznika in dela prostega dne znaša cena urne postavke za uporabnika 8,79 EUR, z upoštevanjem 100 efektivnih ur na oskrbovalko pri uporabnikih na mesec. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.2.2021. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu (Uradno glasilo slovenskih občin št. 19/20). Številka: 123-0002/2021-2 Datum: 27. 1. 2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 47. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur.l. RS št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – Zštip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 16. člena Statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 18. redni seji, dne 27.1.2021 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCIH NA OBMOČJU OBČINE ŠENČUR 1. V Sklepu o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št.: 25/2019) se spremeni 1. člen sklepa, tako da se po novem glasi: ''Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcih na območju Občine Šenčur znašajo mesečno na otroka: Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 124 Program Ekonomska cena v EUR I. Starostno obdobje (1-3 let) 489,00 EUR II. Starostno obdobje (3-6 let) 354,00 EUR 2. Spremeni se 5. člen sklepa, tako da se po novem glasi: ''Dnevni strošek živil za otroke v cenah iz 1. člena znaša 1,90 EUR. Za čas, ko je otrok opravičeno odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil od dneva odjave dalje. Odsotnost otroka morajo starši javiti prvi dan odsotnosti do 8. ure zjutraj v aplikaciji WEB vrtec.'' 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.2.2021 dalje. Številka: 602-0001/2021-2 Datum: 27. 1. 2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE 48. Sklep o izvrševanju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Franca Vukajča, Radenci, in drugih, vsi Radenci, ter skupine občinskih svetnikov Občine Radenci s prvopodpisanim Dejanom Berićem, Radenci, na seji 21. januarja 2021 SKLENILO: IZVRŠEVANJE ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, TRGOV IN NASELIJ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU RADENCI (URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 71/20) SE DO KONČNE ODLOČITVE USTAVNEGA SODIŠČA ZADRŽI. OBRAZLOŽITEV A. 1. Pobudniki Franc Vukajč, Marta Vukajč, Stanislav Toplak, Leon Klemenčič in Primož Mauko izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (v nadaljevanju Odlok). Zatrjujejo, da je bil sprejet v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08 – v nadaljevanju ZDOIONUS), ker župan ni ustrezno objavil predloga za začetek postopka o preimenovanju ulice. Odloku očitajo tudi, da je bil sprejet v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – nadaljevanju ZLS), ker so pobudniki vložili pobudo za razpis naknadnega referenduma o splošnem aktu občine, župan pa ni zadržal izvajanje Odloka. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka, saj bi izvršitev Odloka pomenila nastanek obveznosti zamenjave osebnih dokumentov in hišnih številk, kar naj bi povzročilo stroške in zmedo med stanovalci ulice, hkrati pa bi poslovna škoda lahko nastala tudi gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na tej ulici. 2. Pobudniki Dejan Berić, Norma Bale, Toni Žitek, Drago Kocbek so člani Občinskega sveta Občine Radenci. Odloku očitajo, da je bil sprejet v neskladju s prvim odstavkom 17. člena in tretjim odstavkom 21. člena ZDOIONUS, ker niso bili seznanjeni s predlogom za začetek postopka o preimenovanju ulice in z rezultati predhodnega posvetovalnega postopka ter se zato niso mogli opredeliti do predloga. Menijo, da jim je bila zato odvzeta pravica do sodelovanja pri sprejemanju splošnega akta občine. Odloku očitajo tudi, da je kršil 70. in 77. člen Poslovnika Občinskega sveta Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16, 11/2020 in 62/2020 – v nadaljevanju Poslovnik), ker je bil sprejet po skrajšanem postopku in ne po rednem postopku za sprejemanje splošnih aktov občine. Zatrjujejo še, da je prišlo do kršitve pravice do referenduma, ker je Odlok začel veljati naslednji dan po objavi in ker župan ni upošteval petnajstdnevnega roka za začetek njegove veljavnosti, kar naj bi bilo v nasprotju z 78. členom Poslovnika, 84. členom Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) in 90. členom Ustave. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka zaradi večjih nepravilnosti v postopku sprejemanja Odloka ter preprečitve nadaljnjih zapletov. 3. Občina Radenci (v nadaljevanju Občina) v odgovoru na predloga za zadržanje izvrševanja Odloka v obeh pobudah 1 navaja, da bi bile posledice zadržanja nesorazmerne posledicam, ki bi jih utrpeli pobudniki. Zatrjuje, da bi morala ponovno menjati table in cestne oznake ter razveljaviti vse postopke, ki so stekli zaradi uveljavitve Odloka (sprememba imena ulice v javnih registrih in evidencah, pričetek postopka za menjavo osebnih dokumentov občanov ipd.). Po drugi strani pa naj pobudnikom ne bi nastala nobena konkretna škoda. Stroške zamenjave osebnih dokumentov naj bi jim v celoti pokrila Občina, saj Odlok predvideva, da občina sofinancira in krije stroške menjave dokumentov do 50,00 EUR na osebo, stroški menjave osebne izkaznice in potnega lista za obdobje desetih let pa naj bi skupaj znašali 64,96 EUR. Ostala škoda, ki naj bi jo zatrjevali pobudniki (navezanost na ime ulice) pa naj bi bila zgolj subjektivno pogojena oziroma je pravno nepriznana, ker je poimenovanje ulice po Josipu Brozu Tito protiustavno. Občina meni, da bi prav začasno zadržanje povzročilo škodo njenim občanom. Sredstva za zamenjavo dokumentov v višini 50 EUR so predvidena zgolj v proračunu občine za leto 2021, ne pa za leto 2022. Ker naj bi Občina za obe leti sprejela proračun, ki je "pravnomočen in dokončen" , naj bi bili občani oškodovani za nadomestilo, če bi morali dokumente menjati v letu 2022. B. 4. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 125 izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo. 5. Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-228/20 z dne 4. 12. 2020 (Uradni list št. 107/20) odločalo o predlogu za začasno zadržanje izvajanja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/20), s katerim je Občina prav tako želela spremeniti ime Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Ugotovilo je, da ni izkazano, da bi zadržanje izvrševanja izpodbijanega predpisa lahko povzročilo občutnejše škodljive posledice, zlasti ob upoštevanju dejstva, da za zadevno ulico poimenovanje Titova cesta velja že vsaj od leta 1979.2 Z njegovo izvršitvijo pa bi lahko nastale vsaj upoštevne, nezanemarljive posledice, če bi bila naknadno ugotovljena njegova protiustavnost oziroma nezakonitost. V primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave tega predpisa bi namreč z njegovo izvršitvijo nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za Občino (plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno).3 6. Ustavno sodišče ugotavlja, da Občina tudi v tem postopku ni izkazala obstoja občutnejših škodljivih posledic, ki bi bile večje od upoštevnih, nezanemarljivih posledic, ki bi nastale ob izvajanju Odloka. Občina navaja, da bi morala razveljaviti vse postopke, ki so stekli zaradi uveljavitve Odloka, ter da bi morala ponovno menjati table in cestne oznake. Iz 3. člena Odloka izhaja, da sta Geodetska uprava Republike Slovenije (Območna geodetska uprava Gornja Radgona) in Upravna enota Gornja Radgona dolžni izvesti vse spremembe na podlagi Odloka v registru prostorskih enot, evidenci hišnih številk, fizični označitvi stavb in registru prebivalca v tridesetih dneh po uveljavitvi Odloka. Iz navedene določbe izhaja, da nadaljnji postopki spremembe registrov najverjetneje še niso končani. Občina pa tudi ne izkaže, zakaj naj bi razveljavitev že izpeljanih postopkov pomenila nastanek vsaj občutnejših škodljivih posledic. Menjava cestnih oznak je sicer povzročila določene stroške, vendar po oceni Ustavnega sodišča ti ne pomenijo občutnejših škodljivih posledic. 7. Na drugi strani pa ponovno obstajajo enake upoštevne, nezanemarljive posledice, ki so zahtevale zadržanje v sklepu št. U-I-228/20. Kot neutemeljeno je treba zavrniti navedbo, da občanom ne bo nastala nobena škoda, ker bo Občina povrnila stroške menjave osebnih dokumentov. Že Občina navaja, da je zgolj strošek menjave osebne izkaznice in potnega lista višji od zagotovljenega povračila, pri tem pa je treba upoštevati, da imajo prebivalci ulice dolžnost menjave tudi ostalih dokumentov (npr. vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja). Upoštevati je treba tudi čas, ki ga morajo nameniti opravilom, povezanim s spremembo imena ulice (npr. menjave dokumentov in hišne številke). Pri tem je neutemeljena trditev Občine, da bo občanom nastala škoda, če bi se sprejelo zadržanje izvrševanja Odloka, ker so sredstva za povrnitev stroškov zamenjave dokumentov zagotovljena v proračunu zgolj za leto 2021, ne pa tudi za leto 2022. Iz drugega odstavka 4. člena Odloka ne izhaja, da bi bilo povračilo stroškov zamenjave osebnih dokumentov časovno omejeno. Občina pa lahko svoj proračun za leto 2022 tudi spremeni s sprejetjem njegovega rebalansa. Pri posledicah, ki bi nastale zaradi izvrševanja Odloka, pa je treba upoštevati tudi izplačilo nadomestila za zamenjavo osebnih dokumentov in stroške zamenjave hišnih številk, ki bi jih morala Občina povrniti prebivalcem ulice iz svojega proračuna (prvi odstavek 4. člena Odloka). V primeru kasnejše razveljavitve oziroma odprave Odloka bi morala Občina prebivalcem ulice povrniti dvojne stroške te spremembe (prvič ob izvrševanju Odloka in drugič ob njegovi morebitni razveljavitvi oziroma odpravi). 8. Ustavno sodišče zato ponovno ugotavlja, da so posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijanega Odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka. Zato je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje Odloka do končne odločitve. C. 9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Knez in Šorli. Sodnik Accetto je dal pritrdilno ločeno mnenje, sodnik Knez pa odklonilno ločeno mnenje. 1 Občina je odgovor posredovala v dveh vlogah in po dveh ločenih pooblaščencih (Odvetniški pisarni Stušek, d. o. o., Celje, in Aleksandru Pevcu, odvetniku iz Ljubljane). Ustavno sodišče je za obe vlogi štelo, da gre za odgovor nasprotnega udeleženca, tj. Občine. 2 Pri tem je Ustavno sodišče opozorilo na pomembno razliko med obravnavno zadevo in zadevo, o kateri je Ustavno sodišče odločilo z odločbo št. U-I-109/10 z dne 26. 9. 2011 (Uradni list RS, št. 78/11, in OdlUS XIX, 26). Drugače kot poimenovanje ulice "Titova cesta", uvedeno z Odlokom o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 44/09), za katerega 2. člen je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-109/10 ugotovilo, da je v neskladju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave, je bilo namreč poimenovanje Titova cesta v Radencih uvedeno (vsaj) že z Odlokom o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (Uradne objave Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 28/79), torej še pred osamosvojitvijo Slovenije. Kot izhaja iz 18. točke obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča, je Ustavno sodišče pri presoji navedenega Odloka Mestne občine Ljubljana, ki je poimenovanje Titova cesta ponovno uvedel v letu 2009, poseben pomen pripisalo tudi okoliščini, da v tistem primeru ni šlo za obstoječe poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve. Glede na to razlogi iz odločbe št. U-I-109/10 ne vplivajo na to zadevo. Predvsem pa v obravnavani zadevi osrednje vprašanje ni vprašanje ohranitve dosedanjega imena ulice, ampak pravna ustreznost postopka za preimenovanje ulice ne glede na izbrano novo ime ulice. 3 Ustavno sodišče se je sklicevalo na sklep št. U-I-66/06 z dne 23. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 36/06). Številka: U-I-2/21-9 U-I-3/21-10 Datum: 21. 1. 2021 Ustavno sodišče Republike Slovenije dr. Rajko Knez Predsednik Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 126 zanj dr. Matej Accetto Podpredsednik Št. 4/29.01.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 127 OBČINA DORNAVA Stran 33. Sklep o določitvi cene programov v vrtcu pri Osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava 104 OBČINA GORNJI GRAD Stran 34. Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi pobude in elaborata za lokacijsko preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča na posamični poselitvi, na parcelni št. 274/66 k.o. Bočna 104 OBČINA KIDRIČEVO Stran 35. Sklep o uvedbi komasacijskega postopka (EUP SN15, EUP SN27, EUP KI93, EUP KI104 in EUP KI105 in SN67) 105 OBČINA KOBILJE Stran 36. Popravek Odloka o rebalansu proračuna Občine Kobilje za leto 2020 106 OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 37. Odlok o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021 106 38. Odlok o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2022 110 OBČINA PREVALJE Stran 39. Odlok o proračunu Občine Prevalje za leto 2021 113 40. Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Prevalje 116 41. Sklep o določitvi višine finančnih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov za leto 2021 116 42. Sklep o določitvi cen programov v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, Enoti Vrtec Prevalje 117 OBČINA ŠENČUR Stran 43. Odlok o rebalansu proračuna Občine Šenčur za leto 2021 117 44. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo hleva za drobnico in stanovanjske hiše oz. preselitev kmetije Štrajhar 118 45. Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Šenčur v letu 2021 123 46. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu 123 47. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur 123 USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 48. Sklep o izvrševanju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci 124