SLOVENSK ir Leto --Año VIII. No. 359 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena Id «títa. Uredništvo in upravniStvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 25. julija 1936. Naročnina za pol leta 9 arg. 3.—; celo leto $ 5.— 3 s si TARIFA REDUCIDA S g FRANQUEO PAGADO O S? O Concesión 1551 Iz malega raste veliko Pred časom se je bila vnela ostra debata o ^obodni ljubezni. Debata je bila vsaj za uredništvo velikega pomena, ker smo na podlagi ^eh nasprotujočih si razprav med Slovensko služkinjo n drugimi nasprotnimi dopisniki imeli priliko spoznati, na kateri strani je večina *n zakaj. Ljubezensko pojmovanje med obema spoloma Ustvarja seksvalne odnošaje, iz katerega nastale navsezadnje socialno vprašanje. In to zadnje •le kar nas posredno zanima. Ampak moramo lskati pri vsaki stvari vzroka pri koreniki, če hočemo doseči namen. Statistika pove, da je v Buenos Airesu nad Polovico moških spolno okuženih. Po našem uinenju, da ne zastopamo stališča moralistov, grozi vsled tega bodoči generaciji velika socialna nesreča. Ali je mogoče od bolnega drevesa zdrav sad? In kako naj bodo ljudje srečni na zemlji, če so pohabljeni prišli na svet! Pa se borimo za boljšo bodočnost! Nas predvsem zanima slovenska kolonija v Južni Ameriki. Zavedamo se, da kot časnikar-nismo v tem praveu vršili naše dolžnosti, ker tudi smeli nismo. Javne hiše, odpravo plo-itd. so stvari, ki po mnenju Večine spadajo v privatne zadeve. Mi pa smo mnenja, da s&mo toliko časa, dokler se iz istega ne izcimi ^°oialno vprašanje, tedaj pa si smatramo v dolgost, da takoj pokažemo na vse začetke, ki pričajo človeštvu nesrečo. Kot imamo poročilo iz Nemčije je med 60 'ftilionskim narodom 1 milion duševno omeje-170 tisoč norcev in 1 milion raznih krojnih pohabljencev; Po mnenju nekega druge-razskovalca nemškega ljudstva pa ima Nem-ClJa 22 milionov ne normalnih ljudi, to je eno tfetjino. Odkod izvira vse to zlo? Iz ne narav iega življenja, ki so ga povzročile socialne kri-Vlee in pa prostitucijsko življenje, ki je s tem *akoj v zvezi, posebno za nižje plasti ljudstva, moderno pravimo, in to je vendar na-r°t'- Hitler je kar hitro spoznal, da z degeneri-ai»nx narodom ne bo nič napravil, zato je od-da se morajo vsi ti duševni in telesni po-'a^ljenci obojega spola sterilizirati (skopiti). 1 ni to velikanski moralni udarec za tiste, ki Svoje nesreče niso sami zakrivili temveč njih ^ditelji. Vendar moramo v tem oziru dati Hitler" stra- tra radi ali neradi, celo: prav, dasi po drugi ni prinaša nesrečo narodom, ki jih on sma- dan manj bolnih ljudi, in prihaja sam od sebe v poštev tisti zlati pregovor: 'Zdrav duh v zdravem telesu." Tega se Hitler in Mussolini v polni meri zavedata, zato sta pričela na svoj fašistični način moralno in socialno krepiti narod. Če hočemo prerokovati bodočnost temu ali onemu narodu, ki ima ta ali oni sistem, moramo točno vedeti kakšne življenjske sposobnosti lahko razvije ta ali oni narod. Narodnost pa za bodočnost nima glavnega pomena, temveč sistem, ki se ga morajo narodi okleniti. Zato je fašizem, ki je pretiran nacionalizem, vkljub vsemu prizadevanju obsojen na smrt. To se nam je zdelo potrebno pojasniti, da bodo naši čitatelji in čitateljice v bodoče vedeli, da ne mlatimo prazne slame, kadar kaj napišemo o ljubezenskem ali seksvalnem vprašanju, ter dovolimo, da se o tem debatira. Tudi alkoholizem prinaša veliko socialno zlo in smo tudi o tem že pisali. Časopisje iz Jugoslavije poroča o naravnost strahovitih posledcah pijančevanja, O tem bomo na drugem mestu podrobneje pisali. Naše izseljenstvo bi moralo točno vedeti, kakšno gospodarsko, politično in moralno stališče je treba v življenju zavzeti, da prinaša blagostanje in zadovoljstvo. Slovenski tednik, ki je ljudsko glasilo, hoče biti dosleden svojemu cilju. Zato bomo vedno pokazali na lrakršnosibodi nevarnost, ki nam preti in pušča za sabo zle posledice. Č.thu bi vedno in povsod zvonili le po toči. In če drugi delajo tako, ali moramo pravzares biti tudi mi tako omejeni, da bomo od njih jemali zgled?! Nikoli, pa četudi so mnogi voljni hlapčevati. Brezciljne misli in življenje zapuščajo nepo-voljne rezultate povsod med nami. Trajalo bo to toliko časa, dokler se ne bomo osredotočili. Zato pa je dolžnost vseh čitateljev in čitateljic, da širijo S. T. med vse rojake, in da vedo zakaj ga priporočijo. Prosvetna organizacija izdaja list zato, da imajo čitatelji od njega koristi, in ne samo danes temveč tudi jutri, če se tu pa tam zdi komu kaj nepotrebnega v listu, se mu zdi zato, ker stvari ni dobro premislil, in pa ker navadno ne vidi drugega kot samega sebe. Slovenski tednik pa je za vse in piše o vsem, če je grdo ali lepo, samo da je resnično, koristno in pravično. So med raznimi narodi različne pretveze in opoji s katerimi lahko držijo kapitalistični hlapci ljudstvo na vajetih, da oni nemoteno uganjajo visoko politiko, kot se reče. Zato je potrebno, da poznamo vse korenike, in teh je mnogo, ter jih otrebimo raznega škodljivega mrčesa, da bo moglo drevo — človeštvo — rasti proti solncu sreče. Bolje je paziti na zdravje kakor bolezen zdraviti, Zato nam čitatelji in čitateljice ne smejo zameriti, če hočemo takoj v kali vsak kvaren pojav zatreti, bodisi kulturnega, gospodarskega. političnega, verskega ali kakršnegakoli značaja. V prihodnii številki bomo povedali, zakaj smo proti vatikanski polHiki. Stališče S. T. In zak"i smo dovol'li d bato o verskem vprašanju. ki smo io s tem tednom zaključili, dasi imamo še nekaj člankov za in proti. ■ ■■ Krvava revolucija v Španiji , Za manj vredne in na katerih račun misli 1f?niti svojega, ^ussolini je določil nezakonskim materam •■ ?fVno podporo z namenom, da se ni treba ^ kdo bo skrbel za posledice "grešne" lju-, f'Zt1'- S tem računa, da moški in ženska ni- V zadnji številki smo na. kratko poročali, da je bil na ne pojasnen način ubit na madridskem pokopališču vodja španskih monarliistov Calvo Sotelo. To je bilo kot prvo znamenje za začatek krvave revolucije, ki že ves teden divja po vsej Španiji. Pravzaprav pa ni bil glavni vzrok za revolucijo uboj monarhističnega vodje, temveč so se španski fašisti že več časa pripravljali za udar proti ljudski vladi, in jim je omenjen umor kot nalašč služil za začetek. Bivši španski ljudski zatiralci kar ne morejo pozabiti nekdanjih zlatih časov. Zato so se Kjer so ¡zaóttani krogi se odločiti tvegati zadnji poizkus za strmoglav-ljenje levičarske vlade. Levičarska vlada je bila ves čas skrajno popustljiva, ker je hotela doseči svoj cilj mimo velikanskih žrtev, kot so znane iz ruske revolucije. Mnogi, ki so dobro poučen o razmerah v Španiji, so svarili voditelje Ljudske fronte, naj nikar ne bodo preveč zaupljivi in popustljivi, ker fašisti s pomočjo klera nimajo najmanjšega namena, da bi se prilagodili socialnemu sistemu, ki predvideva enakost za vse. Domneve svariteljev so se uresničile. Tu imamo ponoven dokaz, da privligirana kasta, ki ata vzroka iskati vlačugarskega življenja, ^ nih hiš, če se radi raznih neprilik ne moreto Qočeta poročiti. Ta podpora se jemlje iz dav-Da samce. ■jpanxrrr-'r vršijo glavni boji mid fasi-Bti in ljudsko fronto. Hiše e rušijo... kri teče v potokih. .. Kdo bo zmagal.. Upajmo da ljudska pravica! So Uar Clalno 'n moralno je danés najvišje ruski Statistika prikazuje, da je v Rusiji vsak STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 359 je mnenja, da je nekaj več kot so navadni ple-bejei, sama, izziva in čemu bi obsojali če je potem krvavo pokončana od zatirane množice, ki se noče zmeniti niti za klice tistih, ki jo v imenu Boga pozivajo na odgovornost in pokornost, ker je pač spoznala, da je bila samo grdo potegnjena. Krvava revolucija je začela že preteklo soboto, ko je general Mola, vodja fašistov, ki je rekel bodoči predsednik republike Azaiia, da je vreden zaupanja, levičarske vlade, odgovoril telefonično provizoričnemu predsedniku republike Barriosu, da so bo sedaj vzdignil. Revolueijonarni val je takoj potem objel Vso Španijo. In še tisti trenutek se je špansko ljudstvo ločilo v dva tabora, ter se je pričela krvava borba na življenje in smrt. Šest tisoč rudarjev se je takoj napotilo iz as-turijamskih premogovnih jam v smeri proti Madridu, da prime za orožje in brani vlado. Takoj je bil tudi ves Madrid na nogah, in fašisti' ■so komaj še vtegnili zbežati v gozdove m"železniške predore pred razdraženo množico. Takoj pa so se fašisti organizirali in utrdili po drugih mestih Španije. Vlada, je hitro dala orožje vsem svojim pristašem ter so kmalu pričele korakati velike vrste oboroženega prebivalstva in vojakov proti fašističnim centrom. Ker so fašisti videli, da ne bodo vzdržali velikanskega navala, vladnih pristašev, so poklicali iz Afrike črnce, ki so jih imeli že prej pripravljene za rezervo, komaj pa so črnci spoznali, kako pravzaprav da je položaj, so se vrplf svojim od fašistov podlačanim oficirjem ter so jih skoro vse na mestu pomorili, samo nekaterim se jc posrečilo pobegniti. Fašisti so imeli na svoji strani mnogo visokih častnikov; na konmem, na morju in v zraku. Pričelo se je tedaj strahovito bratomorno klanje tudi med vojaki. Vladni in rebeldni letalci so se dvignili v zrak. Enako so tudi vojne ladje, vladne in rebeldne, stopile v akcijo. Na bila država okradena za več milionov dinarjev, celi črti pa so zmagavali vladni pristaši. Več rebeldnih ladji in letal je bilo uničenih. Vladni letalci so se odpravili nad taborišča fašistov na katera so pričeli sipati ogenj. Kot je poročal neki aviador od zračne pošte "Air France" so razna fašistična taborišča gorela. Znani general Franco pa se je odpravil v Moroco kjer je sipal ogen na, protivladne prista- še in tudi pripomogel vladnim četam, da so vdušile upor. Treba je pripomniti, da je večina vojske o-stala zvesta vladi, s čemer niso fašisti računali. Sicer pa imajo fašisti še vedno okrog 30 postojank v svoji oblasti. Neko poročilo pravi, da je general Mola, ki je glavni vodja fašistov, padel, vendar vest ni bila doslej še potrjena. Z letalom je treščil na zemljo tudi general San-jurjo, ko je hotel leteti na pomoč fašistom. Mnogo ljudi je zbežalo v Francijo, posebno tujcev. Sedaj pa je vlada dala strogo zastra-žiti mejo. Združene, države se poslale dva vojna parnika v Gibraltar, da priskočijo na pomoč svojim državljanom. Enako je tudi Francija poslala, vojne parnike v španska pristanišča, da reši svoje ljudi. Pred Madridom se je utaborilo 47 tisoč re-beldev. V Madridu pa ima vlada pod orožjem 80 tisoč pristašev. Ko to pišemo se krvava revolucija nadaljuje. Če se ne bodo vladni pristaši dobro pripravili, se lahko zgodi, da so celo premagani od fašistov. Upamo da je naš strah brezpotreben, ker kot sklepamo iz poročil so vladni pristaši še vedno v premoči. Vendar bratska kri napaja špansko zemljo iz katere bo brez dvoma pognal nov rod, ki bo ponosen na svojo ljudsko zmago, četudi jo je a krvjo plačal. Eno pa je gotovo; da bo na Španskem nastopila diktatura Ljudske fronte, ki bo brez dvoma težko maščevala krivce revolucije, ki so španski fašisti. PROTIFAŠISTIČNA MOČ V EVROPI Diplomatje in državniki še vedno povdarja-jo potrebo po miru, dasi v istega nihče ne veruje spričo oboroževanja posameznih držav. Četudi je Nemčija ponudila Jugoslaviji topove za žito in sadje, se jugoslovanska vlada še vedno ni odločila, za fašistični blok, ker bi jo tako gospodarstvo, kot ga ji obeta Nemčija, prav gotovo tiralo v še večjo gospodarsko krizo. Saj bo vsak človek lahko razumel, da če daš ti svojemu prijatelju kos kruha on pa ti da. v zameno kos železa, ti bo prekleto krulilo v želodcu, medtem ko se bo drugi sit lahko pripogiba] pri izdelavi topov. Princ Pavel je vprašal Francijo, če bi bila pripravljena pomagati Jugoslaviji v slučaju PRIJATELJ VAŠEdft PfflERJEUA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznaáta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE! Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 ure. OKNO V SVET - Pjatagorsk. — Ker je bil več časa dež, je v tem okraju slaba letina in so tako razne nade ostale neizpoljene. Moskva. — Načelnik postaje Karimakaja v Sibiriji je bil obsojen na smrt ker je s svojo nemarnostjo povzročil smrt 51 potnikom. Berlin. — Nemški general za letalstvo je ob priliki poseta Lindberga v Nemčiji dejal, da je letalstvo zelo velikega pomena za razvoj človeštva, da pa je ob enem tudi veliko zlo, če se pomisli, da ne bo pred letalstvom nikjer več človek varen v slučaju vojne. Če bi bili vsi nemški generali tega mnenja in da bi tudi delali tako kot mislijo, bi Hitler ne-vodil vojne politike. Madrid. — Najmočnejše postojanke imajo fašisti v San Sebastjanu in Cordobi kjer se vrši krvava bitka med fašisti in njihovimi pristaši ter vladnimi četami in prostovoljci. Fašisti vpijejo: Živijo Španija, živijo kralj, živijo vera. Kot poročajo je bilo doslej po vsej Španiji mrtvih nad 20.000 ljudi. London. — Fašistični general Mola je sporočil nekemu angleškemu časnikarskemu poročevalcu, da njegov namen ni egoističen ali da dela zase, temveč da hoče Španijo očistiti mar-kistične ideologije in jo zamenjati s pravo špansko idejo. vojne z Italijo, in mu francoska vlada še ni dala na to vprašanje točnega odgovora. Vseka,-kor pa je ponudila Francija Jugoslaviji malo boljšo zameno, kot so topovi. Navsezadnje pa tudi, če se Jugoslavija odloči za, protifašistični blok, ji ne bo treba toliko orožja, ker bi skupna protifašistična zveza tvorila skoro 30 milionov moderno oboroženih mož in bi imela, zadostnega modernega orožja na kopnem, na. suhem in v zraku, česar fašistični blok v tolikšni meri ne poseduje. Zgleda, da. se bo Jugoslavija v skrajni sili vendar le odločila, za protifašistični blok. Saj bi ji to tudi le koristilo, bodisi s političnega ali gospodarskega ozira. Nemški politiki so zelo nervozni, ker se jim h koncu vseh koncev vendar le ni posrečil načrt. Edini Mussolini ne miruje ter snuje v podrobnostih fašistični načrt, ker se mu zdi, da če ne za Nemčijo, da pa bo vsaj za Italijo dosegel cilj, kar je tudi glavna Mussolini-jeva skrb. Fašistični blok ne bo še napadel v celoti pro-tifašistov, pač pa bo skušal v posameznih točkah napredovati, Tudi je v tej smeri napredek precej gotov. Nemčija ima zaenkrat Danzig-Vzemimo, da Italija napade Jugoslavijo, Mala. antanta ne bi mogla pomagati, ker če bi se le zganila, bi pa Nemčija od druge strani podrezala. Francija tudi ne, ker se Jugoslavija noče popolnoma ločiti od Nemčije. Izhod bi bil samo eden: da se Jugoslavija odpove Italiji Dali»3' cijo in del Slovenije, kot ima Mussolini v načrtu okupirati, ali pa da bi v zadnjem hipu Vri' hitela n paomoč Rusija. S tem pa bi sledil v Jugoslaviji notranji politični preobrat in bi bi] prav gotovo tudi začetek vojne v Evropi. Vsa znamenja kažejo, da bo fašistični blok skušal najprvo žrtev napraviti iz Jugoslavije' Vspelo mu seveda ne bo, ker jugoslovani vendar nismo abesinci, četudi jim v praznoverju 111 neslogi sličimo. Ño. 359 SLOVENSKI TEDNIK STRAN ""■< 3 Torej general je odkrito povedal,- da bi rad nazaj priboril nekdanje zlate čase, v katerih so l»hko priviligiranci po mili volji izkoriščali v ¡menu Boga in patrijotizina delavstvo in kmete. Madrid. — Vadne čete in prostovoljci zavzemajo postojanko za postojanko iz fašističnih r°k vendar so slednji še zelo močni in ne kaže, l'a se bodo podali še tako hitro. Madrid. — Bivši načelnik vlade Quiroga je odšel na bojišče kot navaden vojak, kjer se bo boril med drugimi preprostimi vojaki za svobodo domovine. Madrid. — Predsednik republike Azaña je potom radia imel proglas na narod ter ga je Pozval naj se nikar ne odpove svobodi, ki je še nikoli deležen ni bil, temveč da naj za vsako ceno vztraja v boju za svojo lepšo bodočnost. Trst. — Kot poročajo so odkrili nov podzemeljski hodnik v postonjski jami. ARGENTINSKE VESTI DELAVSKI VODITELJI NA SVOBODI V zadnji številki smo poročali, da je policija dobila ukaz aretirati vse "komunistične" voditelje, med katerimi je bil tudi bivši poslanec Bunge, ki je predesdnik mednarodnih patro-natov v pomoč fašističnim žrtvam ter Pioravan-ti, ki je znan delavstvu iz zadnje stavke. Vsi so sedaj na svobodi. DOMAČE VESTI ŠTORKLJA je obiskala Gabrijelo Ušaj in njenega moža ter jima je podarila srčkano punčko. "Čestitamo! ZA IZSELJENSKEGA KOMISARJA na tukajšnjem jugoslov. poslanstvu je imenovan Dr. Kosta Veljanovič, ki je tudi član konzorcija Novega lista. KDOR ŽELI naročiti moliorjeve knjige, naj se oglasi pri g. Prane Lakner, Warnes 2215, Buenos Aires, (La Paternal) ali pa pri g. Izs. duhovniku, Hladnik Janezu. Manjka le malo udov, pia bode letos število istih tukaj v Argentini podvojilo. t INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob orez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob "SLOVENSKA LEKARNA no Hftillr pilili) Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se < Franjo Huspaur P- QUIROGA 1441 — Na, Dock Sudu GOSPODARSTVO VINSKA KRIZA Našim čitateljem je še v spominu, da je lansko leto odločila Argentinska vlada, na predlog, "Junta de Vinos", katera je bila ustanovljena, da reši vinsko krizo, par milijonov pesov za poruvati nekoliko trt in uničiti vinograde, ker se je proizvajalo preveč vna. To ruvanje pa ni rodilo zaželenega uspeha, zato je bilo treba vzroka iskati drugod, Bistre glavice dobro plačanih "Juntar-jev" so istuhtale, da je že enkrat vladala v Argentini vinska kriza, in so se podali na delo, da poiščejo izglede, kateri bi jim pomagali rešiti sedanjo krizo. Našli so, da je predložil poslanec Estanislao S. Zc-ballos, takratnemu Parlamentu svo-e opombe k zakonu glede vina rekoč: "Imamo v. Republiki tovarnarje, ki ne obdelujejo vinogradov, ne idajo tovarn in ne rabijo kapitala, pa vendar napravijo več kot polovico pridelanega vina." Danes pa veljajo te besede še veliko več kot tedaj. Saj se vidi toliko vrst vina, a si človek teško zapomni, katero je boljše,' ker so vse znamke napravljene na podlagi vode in je torej češko določiti v katerem vinu je kaj esničnega vina. Prišli so torej do zaključka, da treba ugotoviti koliko se pridela vina iz trt in koliko se ga naredi iz vode in drugih cenili barv. Zato bodo napravili štetje vinogradov, ki tudi ne bo rešilo kri-e, ampak samo njim zagotovilo nekoliko mesecev dobre službe. Vsekakor so bistre glavice in vse kaže, da se ga ne navlečejo kaj pogosto-ma, kar bi po našem mnenju prej rešilo vinsko krizo. NEURJE IN TOČA V JUGOSLAVIJI Iz Jugoslavije poročajo, da je ob koncu pretečenega meseca divjala v okolici Zagreba in Karlovca velika levihta ter povzročila veliko škodo, ker je bila dežju primešana tudi de->ela toča. PAROPLOVNE KARTE ZA PRIHOD II ODHOD Dalmatinski ribiči so se organizirali v zadruge in pristopili v vrste Beljačke Sloge, katera organzira vse kmetijstvo in malo industrijo na zadružni podlagi. Pretečeni mesec je organizirala nastop več seljačkili žborov v Zagrebškem gledališču, ki je Zagrebčane jako prijetno prese-ietil. Domači časopisi pravijo, da jo ni vasice v hrvaškem delu naše domovine, kjer bi ne delovala Se-Ijačka Sloga. Saj je že zadnji čas, da se tuli naš seljak zdrami iz spanja pravičnega in strese iz sebe jarem molčanja in pohlevnosti, ki ga stoletja nosi samo sebi v propast in izvežbanim pijavkam v brezskrbno življenje. V JUGOSLOVANSKEM ODDELKU Banke Boston lahko kupite paroplovne karte za odhod v Jugoslavijo in Italijo, in za povratek ali vpoklic, in to po najugodnejših cenah. Ta oddelek razpolaga z uradniki jugos,lovani in je odprt vsak dan od 9 do 18 ure, in ob osobotah od 8.30 do 11 ure. Ako želite poslati denar v Jugoslavijo ali Italijo, ali vložiti v hranilnico, obiščite nasi. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 A.v. Gral. Mitre 301 (AveUaneda) — Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenja, in obračanje površnikov ter oblek. Speci j alna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires Strain 4 SLOtJHtNSKi TKDNtK No. 359 IZ ROSARIO ROJAKOM V PREMISLEK Dosti jih je še med nami, ki napačno razumejo naše delavsko glasilo Slovenski tednik. Marsikateri trdi da je N. L. bolj delavski kakor pa S. T. Pri tem pač pozabljajo na cilj, ki ga zasleduje eden ali drugi list. Brez delavstva ne more biti zmkge nikjer, zato je umev-noj da vsi ljudski zavajalci in koristolovci obljubljajo vse mogoče delavstvu, da dobijo potrebno večino, da lahko legalno sleparijo in se zadoVoljno hehečejo, češ: kako lahko je spraviti osla na led. Če bi naši rojaki le malo globje pomislili, kaj je S. T. zd' nas Slovence v izséljenstvu, bi se ga vse drugače oklenili. IvJaroČili bi se na list vsi, te i* ga napravili, da nam bi bil res v ponos in čast. Ako se komu'zdi, dr S. T. ni dovolj delavski, ni to krivda samo urednika, temveč nas vseh, kei* se ne pobrigamo za svoje glaslo. Kdor ve kaj važnega, ali ima kako novico od doma ali od tu, naj' kar pošlje S. T., ki bo prav gotovo objavljeno. si óVeriski tednik se čila povsem svetil, kjer koli prebivajo slovenci, in kolikokrat se je zgodilo, da je kdo zvedel za kako novico potom S. T., ki bi jo drugače gotovo ne poznal. Slovenski tednik mora biti vez med vsemi slovenci v Južni Ameriki in drugod. Slovenci pa smo tisti hlapčevski narod, ki zelo radi hvalimo tisto, kar ni naše, in zametu-jemo svoje. To je vseskozi znak podrejenega mišljenja in nemoči lastnega ustvarjanja. Zato se ni prav nič čuditi, če smo povsod smatra-ni le za blago, s katerim se da koristno trgovati, bodisf v domovini ali v tujini. Potrudimo se samo nekoliko, pa bo list izhajal dvakrat tedensko. Pokažimo našo dobro voljo do dela in sklonimo še danes, da mora S. T. v vsako slovensko družino. Boste videli kako hitro se bo vsebino in lista zboljšalo in list povečal. Pozdrav vsem čitateljem S. T. Anton Brišar. IŠČE SE Andrej Volk doma iz Suhorja št. 16. Kdor bi kaj vedel o njem ali pa če sam čita te vrstice, naj piše radi važnih zadev na naslov: Ivan Volk, P. Ciño Funes (379, B. Arojito, Rosario de Sta. Fe. SDD. TRIGLAV bo proslavljalo dne 15 avgusta svojo šesto obletnico ustanovitve društva. Za to proslavo se.že sedaj pridno pripravlja veselični Odsek. Program bo pester. Vsi slovenci v Rosario in okolici ste vabljeni na veliko društveno prireditev dne 15 avgusta zvečer. Za odbor, A. Brišar DRUŠTVENA KNJIŽNICA Josip Zlobec je daroval knjižnici SPD. I. 14 knjig, za katere se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA M. K. Mar del Plata. — Naročnino smo prejeli v redu. Hvala. Pozdrav! U. K. Jujuy. — List Vam redno odpošiljamo. Naročnino prejeli. Hvala. Pozdrav. SDD. Triglav, Rosario. — Pravila lahko napravimo. Drugi teden pošljem račun. Mnogo ne bodo stala. Pozdrav. L. G. San Ambrosio. — čitajte današnji uvodni člaaiek. Pozdrav! F. Z., Avellaneda — Hvala za nove naročnike. Vsekakor ima urednik namen obiskati avella-nedske slovence, pa smo vedno tako zelo zapos-ljeni. "Upamo da bo v kratkem nanesla prilika. Pozdrav! B. P., Alsina. — Hvala za naročnino. Dobite pismo. Pozdravi L. B., Misones — Niti od daleč si ne mislimo tistega od Vas kot si brez potrebe domišljuje-te. Naročnina Vam teče od junija tega, leta. Pozdrav ! C. G., Chaco. — Hvala za naročnino in novega naročnika. Če bi vsi malo poagitirali med svojimi prja.telji in znanci, bi res kar takoj povečali list. Pozdrav! J. S., Campo, — Naročnino prejeli. Hvala-Pozdrav! ~ A F., Cordoba — Nam omenjena univerza n1 znana več kot toliko, vendar smo mnenja, da se lahko s zaupanjem obrnete do nje, kjer vam bodo dali tistega kar želite. Pozdrav! V. M., Ascención. — če imata zadostnih dokazov, Vam bo sodnija priznala. Sicer pa je tukaj trgovina toliko svobodna, da, eden niti za trgovca ni smatran, če ne zna drugega opehariti. Pozdrav! V. K., Caballito. — Hvala za priznanje. Če hi bila, vsa mlada dekleta tako razumna kot ste Vi, bi bili lahko bolj ponosni na naš ženski spol, ki v S. T. in Prosvetnem društvu uživa enake pravice in dolžnosti kot moški. Mnog® ženske to res zaslužijo, vse pa ne. Sicer pa je tudi med moškimi mnogo mevž. Spremembo naslova vzeli na znanje. Pozdrav'- Z. K., La Plata, — Slovenski tednik nima v programu propagirati nobene vere in tako tudi pravoslavne ne. Zaradi S. T. lahko vsak gre po smrti kamor si je zaslužil, v pekel ali nebe-sa. Mi se zanimamo samo za socialno pravičnost na zemlji. Vere ali bolje rečeno katoliške politike se dotaknemo samo takrat, kadar je v navzkrižju z našimi interesi in načeli. Cerkev obljublja nebesa za, dobro delo na onem svetu, mi pa na tem. Upamo da vsaj večina čita-teljev in eitateljic S. T. zna to ločiti in razumeti. Pozdrav! I. N., Tandil. — Naročnino prejeli. Vsem ljo-dodem ni mogoče vstreči, ker mnogi ne vedo niti kaj želijo. Sicer pa je Vaše mnenje pravilno-Pozdrav! POZOR! Odkar smo pričeli propagando nove naročnike se jih je prijavilo okrog 170-Naročnino jih je poravnalo okrog 90. Naročnina je zapadla koncem tega meseca skoro 150 naročnikom, 70 jih je že poravnal"-Naročniki in naročnice! Če boste vsi točni p1'1 plačevanju naročnine, bomo pričeli izhajati na 12 straneh, kakor hitro bo dopolnjeno število 100 novih naročnikov. In če bi vsak le malo po-agitiral, pa bi izhajali dvakrat tedensko, ali Pa enkrat na večjih straneh z ilustracijami. N'1 delo vsi in pokažimo se! NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCI Premrl Alojz, Krajnc Andrej, Kozel Josip-Anton Bavdaš, Maria Grgič, Vita Kodelja, Z°" ra Jeušček, Josip Vičič, Aman Antonija, Šinkovec Anton, Ivan Postič, Buga.ro Rafael, Loj' ze FornazariČ, Z. Kocijančič. 'J i I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANGO HOLANDES UNIDO SÜCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. No. 358 SLOVENSKI TEDNIK DRUŠTVENE "VOZEL" dili poročeneih, ki so se iz ljubezni vzeli. Komaj odide Stevan od doma, pride Periša, ki je bil najlepši fant v vasi in so ga vse ženske rade videlo. Mladenič je do skrajnosti pre- rirriiriiíftiiiüifUiiriHtfiiiiniiiaiitiBiinniiÜtm^ I I SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L Buenos Aires Veseloigra 'VOZEL" je ena najlepših prika zni iz podeželskega življenja na Hrvatskem. V glavnem je vsebina tale: Gospodar Stevan, j Qrai, César Diaz 1657 ki se je poročil komaj pred tremi meseci, se jj odpravi v Dalmacijo nakupovati vina. S svojo lepo mlado ženo Ranko se naivno pozdravljata in poljubujeta, kot je pač navada pri mla- V25JB I na drzen, šaljiv, vendar le v dobrem smislu. Torej Periša pride k Rank i in ko je vedel, da je sama doma, jo je hotel malo podražiti. Ilanka, ki je poznala Perišo, se je delala kot da ji ugaja Pe-rišovo namigovanje. Ko pa je uvidela, da se ženski ne spodobi moškega in še posebno fanta preveč dražiti, ga med smehom odpravi domov. Komaj je bil zunaj, ko se Banka spomni, da nima vžigalic, ter pokliče Perišo nazaj. Ko je enkrat prižgala luč in je hotela skočiti s stolice ji ponudi roko Periša. Prežet od nje- V NEDELJO AVGUSTA VELIKO PRIREDITEV ( Ki se bo vršila v proslavo 7 obletnice ustanovitve društva ü 1929 - 1936 ¡ V nedeljo dne 9. avgusta v dvorani XX de Setiembre v ulici Alsina 2832. Začetek točno ob 4 uri popoldne. IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER — g K obilni vdeležbi vljudno vabi ODBOR llllffillilllllllllllllllllllllllllllfflP ® ^llllllllllllllllllllllllffl V z p o r e d I.) Nagovor predsednika. 32.) J. Laha mar: "Gorska cvetica", (mes. 1 ;S zbor). Hi) Prelovec: "Slava delu", (moš. zbor z dve- ¡0 1 nia baritonoma). tf P : -I.) Gostiša: "Fantje na vasi", (veneek na-g rodnih, moš. zbor.). 15.) -J. Hladnik: "Domu", (moš. oktet). S3.) Deklamacija. i 7.) Veseloigra, v treh dejanjih: it VOZEL a PO KONČANEM VZPOREDU, PLES, SREČOLOV, ITD. IlliB!lliini!l F EO DO RA — Kako, že jutri nameravate odpotovati? — vzklikne gubemator. — Ah, to se ne sme zgoditi! •—• fiele sedaj smo se malo bližje spoznali, vi pa se nameravate že posloviti od nas! Kajneda, moja Aleksandra, tako milega gosta ne bova pustila tako hitro zopet od naju? — Gospod poročnik ima gotovo svoj tehten vzrok, da zapusti Nižnij Novgorod, — nadaljuje Aleksandra in Vladimirja vprašajoče pogleda. — Kdo ve, morda ga srce vleče v daljavo? --Služba me sili, gospodična, da čimprej odidem odtod in rečem temu mestu zbogom! Carjev kurir sem, gospod gubernator, važne brzojavke moram odpremiti v Port Artur. — Ali, to je nekaj drugega, — odvrne gubernator, — če gre za važne brzojavke njegovega veličanstva carja, razen tega pa še za brzojavke, ki so namenjene v Port Artur! — Da, brzojavke so namenjene velikemu knezu Alekseju poveljniku Port Arturja. — Seveda, tedaj ne smete izgubljati časa! — vzklikne gubernator. — Ali pa vam bo sploh mogoče odpotovati v Port Artur? — vpraša zdajci Aleksandra. Slišala sem, da so železnice prenatrpane. — Res je in ravno radi tega bom uporabil par-nik po Volgi, s katerim bom rrispel do Kazana! — Ah, gotovo parnik "Rurik", ki odplove jutri zvečer iz Nižnjega Novgoroda?! . — Uganili ste gospodična, — pritrdi poročnik, — na "Ruriku" sem si že najel kabino! Nekaj nenavadnega se je zasvetilo v očeh lepe deklice. Tedaj pa se je hitro obrnila in si prinesla čašo z čajem k ustom, kakor bi hotela s to kretnjo skriti, kar se je godilo v tem trenutku v njeni duši. — Oče, — spregovori nenadoma Aleksandra, — najinega gosta ti prepuščam sedaj za nekaj trenutkov in nadejam se, da ga boš dobro zabaval! Samo za sou per se bom preoblekla. — Gospod Poročnik Borotin videla se bova v obednici! Z vljudnim poklonom se je oddaljila Aleksandra In odšla hitro skozi sobe, ki so se nahajale pred njenim budoarjera. Guberner je dal sobo, v kateri je bivala njegova '>?erka bogato okrasiti. Stene so bile tapecirane z modro svilo, dragocene preproge, ki so prispele od vzhoda, so krasile tla a'i pa so bile pogrnjene po postelji, tako da bi si res lahko mislil, da si prispel v kak turški harem. Komaj ra je bila Aleksandra v svoji sobi, se je spustila na divan, ki je bil pregrnjen s široko perzijsko preprogo. Sedaj pa, sedaj se je predala popolnoma svoji strasti, ki ji je polnila prsi in katero je morala z vso silo zatajevati, ko je bila v družbi svojega očeta in gosta. Ta lepa in vitka oseba je v hrepenenju razširila roke, kakor da bi hotela v duhu potegniti dragega na svoje trsi. Oči so se ji svetile v divjem ognju, spregovorila je z zamolklim glasom: — Njega ljubim in nobenega drugega, ah, — Vladimir, kako si lep, kako more biti srečna žena, ki bi počivala v tvojem naročju in katera bi te smela pritegniti na svoje krilo! Toda jaz te moram imeti, moram, 1— in čeprav bi morala napraviti, česar po navadi ne store deklice, čeprav bi mu morala sama priznati, da ga ljubim! Ah, kaj so mi mar predpisi, dostojanstvo in navade, — prosila bom za njegovo ljubezen, padla bom k njegovim nogam, če to mora biti — toda imeti ga moram! In če mi ne more postati soprog, prav, tedaj naj mi bo samo ljubimec! Aleksandra plane pokonci. Ni je strpelo dalje na divanu, nekaj jo je gnalo, da je začela dirjati po sobi. — Toda že jutri namerava zapustiti Nižnji Novgorod, hiteti mora na dalnji vzhod, na bojišče, neznanim nevarnostem nasproti, morda, tudi v samo smrt! Tudi to se ne sme zgoditi in če mu ne morem tega preprečiti, ga bom vsaj sledila! Aleksandra je stopila k visokemu bisérnemu zrcalu, ki se je svetilo za baršunastim okvirom. Svetilo se je, kllkor da bi se razprostiralo morje svetlobe pred tem steklom in metalo svojo biserno svetlobo na gladko ploščo v okvirju. Aleksandra se je pazljivo pogledala v zrcalu in res, — s svojo pojavo je bila lahko popolnoma zadovoljna. — In jaz bi ga ne mogla očarati?! — vzklikne Aleksandra in se ponosno vzravna. -— Ah, Vladimir, prvi moški bi bil, ki bi me mogel zadovoljiti! Vse, kar sem doslej preživela, je bila samo domišljija, to čutim, da celo veliki in resni slučaj, ki me je veljal skoraj življenje, — ne, ne, niti tega človeka nisem resnično ljubila, toda Vladimir Bo- rotin. Zde'o se je, da je bila Aleksandra ena tistih žena, ki vedno mislijo, kadar zagledljo moža, ki jim trenutno razvname strast, da je to naposled tista idealna in blažena ljubezen, po kateri so tako koprnele! In te žene gredo od prevare do prevare, od naslade do naslade, igrajo se same s seboj in z drugimi in tako uničujejo same sebe in druge. Aleksandra je pritisnila na gumb električnega zvonca, poklicati je hotela služkinjo, svojo komor-nico, da bi jo čim hitreje oblekla za sourer. Zavesa iz baršuna se je razmaknila in — mlada lepa ženslca je vstopila. To Je bila mlada ciganka, o tem bi ne mogel nihče dvomiti, kdor jo je pogledal, kajti imela je temno rujavo polt, lasje so bili črni kakor oglje in kodrasti, njena vitka in okretna postava pa jo je izdajala za sedemnajstletno deklico. Sicer pa je Aleksandra strogo poskrbela, da je vsakdo spoznal v tej deklici ciganko, kajti svoje služabnice ni oblekla v elegantno meščansko obleko, temveč je pazila na to, da je deklica ohranila svojo cigansko nošnjo. — Tako mi mnogo bolj ugajaš, — ji je po navadi pripovedovala Aleksandra, — sicer pa hočem, da se spominjaš, da nisi ničesar drugega kakor ciganka, ki je edina meni lahko hvaležna za življenje, ki ga je vsaj vredno živet! — Prdi bližje, Zedena, — reče gubernatorjeva hčerka, — obleci me! Toda moraš uporabiti danes vse svoje znanje, okinčaj me čim lepše in čim zapeljivejše, kajti danes bi rada nekomu prav posebno ugajala! — Moja milostljiva gospodarica mora vedno ugajati, — odvrne Zedena laskavo, obrvi njenih žare-čih črnih oči pa so se dvignile, kakor da bi se bila deklica zadivila, — kajti na vsem širnem sveti ni žene, ki bi se mogla meriti po svoji lepoti z mojo gospodarico! — O, ko bi mogla slišati te besede iz drugih ust, — vzklikne Aleksandra, — ne vem, kaj bi dal», zanje?! — Da, Zedena, — je nadaljevala v strastnem razburjenju, tebi bom povedala, pred teboj mi ni treba skrivati nobenih skrivnosti, — jaz ljubim, prvikrat ljubim s pravim, žarečim, ljubezenskim plamenom in če ne bom dosegla, da mi bo vračal to ljubezen, moram umreti! Z nenavadnim izrazom je počival pogled mlade ciganke na obrazu Aleksandre, ki je bil zrcalo l^e- ¡Stran« 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 358 ne bližine jo je stisnil k sebi in jo je hotel poljubiti. Medtem se prikaže pri oknu Bojka Rankina mlajša sestra. Ker Stevana ni poznala, je mislila, da je Periša Rankin mož. Priteče v hišo ter najprej poljubi sestro potem pa takoj tudi dozdevnega svaka. Ranka je vsa obupana in se ne more izmotati iz zagate, ker jo je Bojka zalotila s Perišo v objemu in je zato začela fingirati kot da je res njen mož. Ranka ves čas daje Perišu znamenja, naj se vendar Odpravi, ki ga ni bilo kar nič volja oditi, posebno ne sedaj, ko je lahko večkrat kot "svak" poljubil lepo Bojko. Ko pa je slednjič Periša le hotel oditi, ga pa Bojka ni pustila, češ, da ga daiies komaj prvič vidi, pa že se mu mudi k sosedovim, kot je namreč dejal, da more iti na krst. Ko pa je dejal, da ne gre na večerjo, temveč samo na vino in da ga lahko popije šest litro, ga Bojka za nobeno ceno ni pustila iz hiše. Hotel je spati v kuhinji, pa mu tud tega ni Bojka dovolila, češ, da ona noče ločiti žene od možaš Ni bilo drugega kot da je moral iti Perišo v Rankino spalnico. Ivo je Bojka zaspala in je llanka čisto potihce vodila Perišo sko- zi kuhinjo ven, se je nerodni fant zadel ob stolico, ki se je z ropotom prevrnila. Tedaj se vzbudi Bojka. Periša je obstal kakor pribit, Ranka pa je smuknila ven, da jo Bojka ni opazila. Prenočevala je pri sosedovih. Periša pa je lagal Bojki, da je hotel iti millo ven nasrkati si svežega zraka, in ga tudi zdaj Bojka nikakor ni pustila ven, češ, da bi se rad nasrkal vina. Porinila ga .je nazaj v spalnico, »a m a pa se zopet vleže na posteljo v kuhinji. Konec prvega dejanja. Drugo dejanje bomo opisali v prihodnji številki. Veselo igra se bolj in bolj zapleta in na tako čuden na,čin, da ne more gledalec ničesar naprej ugibati kako se bo vozel odvezah Zato je prizor za prizorom silno napet. Veseloigra je nekaj privlačnega za vsakega, bodisi dekleta, fanta, moža ali ženo, za stare in mlade. Igralci bodo nastopili v hrvatskih narodnih nošah. Rojaki in rojakinje! pridite vsi ter povejte o tej prireditvi tudi vašim prijateljem in znancem, ki vam bodo gotovo hvaležni za to uslugo. Kdor obiskuje prireditve SPI), se ni še nikoli poke-sal, tako vam bo vsak povedal. Ne smemo pa pozabiti, da se tudi pevski zbor vneto pripravlja za jubilejno prireditev. Na pro gramu bo prekrasen venček narodnih pesmi, ki jih .je nalašč za to priliko zbral pevovodja Trebše. Seveda ni treba še posebej povdarjati, da bodo na programu tudi druge moderne pesmi, ki so predkratkim dospele iz Ljubljane in jih slovenski izseljenci še niste imeli prilike slišati. Že sedaj pa priporočamo točnost. Dvorana je najeta od tretje ure, prireditev pa se bo pričela točno ob 4 uri. Eno uro je dovolj časa da se ljudstvo zbere. Če pa ljudje najbolj prihajajo tisti čas, ko se ima pričeti s programom, je treba proti volji točnih počakati, ker se z ropotom in šumom ves sentiment pesmi pokvari. Zato bodimo točni! I C AS A "C AMBOS" j Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej g Av. SAN MARTIN 2718 i Buenos Aires I . .¡sBasagsBBg^iasagai^ ammaaaj ne notranje razburjenosti. — Moja gospodarica ne bo umrla, — spregovori ciganka, — kajti ni ga moškega, ki bi se ji mogel upirati! Vsakdo se imenuje lahko nepopisno srečnega, ko. jnur je moja gospodarica naklonjena! — Dobra deklica, — spregovori Aleksandra zamolklo in za hip položi svojo belo ročico na črne ciganklne lase in jih poboža, — vem, da me imaš rada! Tu imaš ta-le prstan, že dolgo se ti dopade, vem to, darujem ti ga, ker so me tvoje besede razveselile! Ne da bi na kaj mislila, je vzela Aleksandra iz srebrne posodice, ki je stala na njeni toaletni mizici, prstan, ki je bil okrašen s prekrasnim briljan-tom. Vrgla ga je ciganki, ki ga je spretno ulovila. Tedaj pa je ciganka pokleknila, poljubila je rob Aleksandrinega krila in njene majhne nožice. — Hvala, -— hvala, gospodarica, kako dobra si napram Zedeni, ki je samo tvoja sužnja! —r Nadejam se, deklica, •— odvrne Aleksandra, — da mi boš vedno zvesta in vdana! Res je, mnogokrat sem se te že poslužila in vedno si opravila'vse na moje največje zadovoljstvo! Upam, da te bom še večkrat lahko dobro uporabila za različne načrte, ki jih imam. Ah, vendar ji bila dobra misel, da sem i rego-vorlla svojega očeta, da te je obdržal, ko je ukazal tolpo, s katero si se pojavila, pognati iz mestne okolice! — S palicami so jih pognali, — pristavi Zedena in povesi glavo na razburjene prsi. — Da, gospodarica, gospod guberner je tedaj zelo pametno postopal! Pognal jih je z palicami in to je bilo pravilno, kajti sicer bi bili Nižnji Novgorod še lahko zažgali. — Tega najbrž ne bi storili, — se zasmeje Aleksandra. — Toda nihče jih v Nižnjem Novgorodu ni maral in radi tega je moj oče ukazal, naj se oddal je. Ti si bila tedaj deklica s štirinajstimi leti in zelo si mi ugajala. Hotela sem te obdržati pri sebi kot svojo služkinjo in brez nadaljnjega je moj oče v to privolil. Kajneda, Zedena, že radi tega imaš dovolj vzrokov, da si mi lahko hvaležna, kajti šele tedaj si spoznala, kaj je prav za prav življenje?! Iii kako dobro in prijetno ti je tukaj! Vedno imaš dovolj jedi in pijače, lahko delo in lepo obleko, kajti jaz bom vztrajala na tem, da obdržiš svojo cigansko obleko, ker mi v nobeni drugi ne bi ugajala! — Svoji gospodarici sem tudi hvaležna, — ji je zagotavljala ciganka, da me je ugrabila mojim staršem! Samo grda in umazana ciganka bi bila ostala, vse življenje bi bila morala prosjačiti, tako pa — ah, zelo malo mi pomeni, da ne uživam vež ljubezni staršev, da ne vem kaj se je zgodilo z njimi — saj se mi godi dobro, dovolj jedi imam in pijače! Aleksandra ni opazila posebnega povdarka s katerim je ciganka spregovorila te besede. Guberuatorjeva hčerka ni čutila rezke ironije, ki je ležala v govorici te ciganke. Lepa Aleksandra se je bavila z drugimi mislimi. V duhu si je sedaj izbirala toaleto, v kateri se je nameravala pojaviti pri souperju, obleko, s katero je hotela mladega poročnika očarati. — Hitro, Zedena, — je ukazala svoji služabnici, — prinesi mi iz moje garderobe sivo žametasto obleko z zlato vrvico, razen tega pa primerne nogavice in čevlje! Zedena je odhitela iz sobe in kmalu se je vrnila z željenimi predmeti. Aleksandra pa je sedla na mehki fotelj, udobno se je naslonila in iztegnila Zedeni svoje nožice. -— Sezuj mi čevlje in nogavice, potem pa me lepo obleci! Z riaravnost občudovanja vredno spretnostjo je . opravila mlada ciganka svojo nalogo. V službi pri Aleksandri se je naučila marsičesa in je lahko na splošno zadovoljstvo opravljala službo komornice. Aleksandra bi si ne mogla zaželeti boljše, previdnejše in spretnejše komornice. Ni minilo dolgo in Aleksandra je stala popolnoma oblečena pred zrcalom, sivkasta obleka iz mehkega žameta pa je dvigala vso lepoto in zapeljivost njenih prekrasnih ženskih oblik, nastopala je res kot žena, kateri bi ne mogel najti enake na vsem širnem svetu. — Nobenega cvetja? — vpraša Zedena. — Ali naj bi obvestila vrtnarja? — Ne, ta rdeča vrtnica zadostuje, imela sem jo že v laseh, pritrdi mi jo sedaj na prsi! Sedaj pa mi ovi okrog pasu zlato verižico, na kateri nosim po navadi pahljačo! Ah, ti si že prinesla pahljačo jz nojevih peres, dobro —- dobro, sedaj pa poslušaj, kaj ti moram povedati! Pazljivo — in kakor se je zdelo — popolnoma vdano je poslušala mlada ciganka besede guberna-torjeve hčerke. — Utegnilo bi se zgoditi, da bom že danes potrebovala tvojo službo! V vsakem slučaju bodi pripravljena, morda boš morala meni na ljubo tudi kam oditi, če te bom poslala. — Moja gospodarica me pošilja lahko tudi po temi okrog — odgovori Zedena, -— jaz bom storila vse, kar bo od mene zahtevala! — če se bom kedaj poročila, — se zasmeje Aleksandra in udari z svojo pahljačo ponižno služabnico po hrbtu, — bom vzela tudi tebe s seboj! — Ah, Zedena, kako lep je on! —Ali je to tisti mladi poročnik, ki sedi tam preko v sprejemnici? — vpraša ciganka. '— čemu naj bi ti lagala, ciganka. On je, — ali si ga videla, Zedena17 — Stala sem na stopnicah, ko je šel k vam, —- o, lep je, najlepši moški, kolikor sem jih kedaj videla! Koliko blaženstva, koliko sreče more vžiti žena, ki jo ljubi! — Poberi se, neumnica, — vzklikne Aleksandra in se na ves glas zasmeje. — Lahko bi me napravila ljubosumno! Toda ne na ciganko ne morem biti ljubosumna, kakor da bi si mogla misliti, da bi mi zvest pes utegnil ukrasti ljubezen! — Kajneda, gospodarica, — 'vzklikne ciganka s smehljajem na ns"' h, — ciganka itak ni ničesar drugega, kake j?! — No da, razlika ni prav za prav velika! Toda če naučimo psa na "prinesi", tedaj ga imamo radi in ga uporabljamo! Toda povej mi, Zedena, ali znaš ti dobro "donašati"? Aleksandra se je še enkrat prešerno zasmejala, potem pa je od.šumela iz svojega budoarja v obed-nico. V svojem veselem razpoloženju ni zapazila mrkega pogleda, s katerim jo je spremila Zedena. Ona ni mogla slišati, kako so drhteče ustnice mlade ciganke grozeče spregovorile: — Pazi, ošabnica, da te pes ne bo nekega lepega dne napadel in ti pregrizel vratu. Danes se ni posrečilo, — toda — svoji usodi se ne boš izognila. Toda prezirana ciganka, ki so jo tako neusmiljeno iztrgali njenim staršem, bo tebe, lepa lutka, tako zdrobila, da bodo ostale po tebi samo še črepinje! (Nadaljevanje) No. 359 SLOVENSKI TEDNTK Stran 7 IZ JUGOSLAVIJE Ko pregledujemo takozvane vodilne jugoslovanske liste, na najdemo v njih nič, s čemer bi »»ogli soditi, da je Jugoslavija gospodarsko in Politično dobro organizirana in močna država. Klerikalni listi utemeljujejo svoja načela v verskh dogmah, in vse skupaj konča nekje nad «blaki. Zato ni nič čudnega, če je ljudstvo po deželi tako silno nazadnjaško ter nima o gospodarskem, političnem in socialnem vprašanju ni-kakega jasnega pojma. Takozvani sovobodomiselni listi pa zopet informirajo svoje čitatelje samo o svetovnih političnih dogodkih. Skrbno pa pazijo, da ničesar načelnega ne povedo sedanjosti in bodočnosti lastnega naroda. O zasužnjenem ljudstvu na Primorskem niti črlmejo ne več, kot da bi se bali. kedaj jih bo Mussolini poklical na odgovor. Zgleda, kakor bi Hiti er in Mussolini vsak na eni strani držala za rjuho — Jugoslavijo — ter prijetno neška-la jugoslovanski narod: ajatutaja! Če hočemo spoznati nekaj globokih resnic Jugoslovanskega naroda, njegove preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, moramo vzeti v roke levijo "Misel in delo", ki pa se ne smatra za javno menje jugoslovanskih politikov in sociologov. Časopisje, ki je bilo prej vladno je sedaj opo-'•'eijalno in narobe, ter prikazjejo največ političnega življenja v tem, da se krepko obmetu-Jfjo eden drugega. Največja senzacija je veliko odkritje goljufije dr. Bodija, ki je bil član bivše vlade, in je bil vsled suma nepoštenosti vpokojen, to je, da je smel pojesti državnega denarja samo toliko kolikor so mu ga s pokojnono nakazali. Ker pa je bila tatvina, le preveč očitna in je Je sodišče obvetilo dr. Bodija naj bo doma, ker o njem ne krožijo nič kaj ugodne vesti in se taora sodišče o tem prepričati. Seveda dr. Bodi 1,1 hotel čakati, da bi sodnija v pričo njega vtaknila, nos prav do dna njegovih sleparij, temveč Jo je pppihal v Italijo. V aferi sb bili sovdeleženi tudi drugi visoki >'uski politični ubežniki, ki so za svoje pustolov-8(5ine kot nalašč našli ugodna tla v Jugoslaviji, l{ar so prej lahko delali nemoteno v Rusiji. Za-to ni prav nič čudnega, če se ruski carski ubež-11'ki tako zelo upirajo, da bi tudi Jugoslavija ,lv