Andragoška spoznanja, 2017, 23(2), 113–116 DOI: http://dx.doi.org/10.4312/as.23.2.113-116 Knjižne novosti Uršula Lipovec Čebron (ur.) KULTURNE KOMPETENCE IN ZDRAVSTVENA OSKRBA Priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016 Slovensko zdravstvo lahko k svoji večji učinkovitosti pripomore tudi skozi sistematično razvijanje znanj in spretnosti zdravstvenih delavcev na nekaterih področjih, ki doslej niso bila dovolj tematizirana niti v dodiplomskem niti v vseživljenjskem izobraževanju zaposle­ nih. Gre predvsem za zajemanje iz bogate zakladnice znanja družboslovnih in humanistič­ nih ved, ki pretežno naravoslovno­medicinsko izobraženim strokovnjakom omogoča razvoj sposobnosti za učinkovito delo s kulturno raznolikimi uporabniki zdravstvenega varstva. V letu 2016 je Nacionalni inštitut za javno zdravje v Ljubljani izdal priročnik, ki naj bi zdravstvenim delavcem pomagal pri razvoju njihovih kulturnih kompetenc. Napisala ga je skupina avtoric in avtorja (Martina Bofulin, Jerneja Farkaš Lainščak, Karmen Gosenca, Ajda Jelenc, Marjeta Keršič Svetel, Uršula Lipovec Čebron, Sara Pistotnik, Juš Škraban in Darja Zaviršek), ki je v okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju« s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma sodelovala pri prizade­ vanjih za razvoj nekaterih vidikov slovenskega zdravstva. Priročnik je bil že praktično pre­ izkušen ob usposabljanju zdravstvenih delavcev v treh zdravstvenih domovih v Sloveniji. Zajetna knjiga, ki obsega 252 zelo lepo oblikovanih strani formata A4, je z velikimi čr­ kami, večbarvnim tiskom, poudarjenimi okvirčki z besedilom in vključenim slikovnim gradivom do bralk in bralcev zelo prijazna. Želi biti komunikativna, želi spodbuditi za­ nimanje, listanje, branje in uporabo pri vsakdanjem delu zdravstvenih delavcev. Ne naza­ dnje že predgovor opozarja na dejstvo, da je pojem kulturne kompetentnosti v slovenskem zdravstvu novejši ter da še ni široko poznan in uveljavljen pri zdravstvenih delavcih v nasprotju z mnogimi državami v Evropi in širše, kjer pomeni sistematično sestavino zdra­ vstvenega izobraževanja in delovanja (Betancourt, Green in Carillo, 2002). Kulturne kompetence avtorice in avtor opredeljujejo kot »skupek znanj in veščin v od­ nosih z ljudmi, ki posamezniku omogoči, da izboljša svoje razumevanje, občutljivost, sprejemanje, spoštovanje in odzivanje na kulturne razlike in odnose, ki iz njih izhajajo. Kulturna kompetenca omogoča nudenje bolj kakovostne zdravstvene oskrbe in pomaga, da bolje sodelujem z ljudi iz različnih kultur.« (Berkley Diversity, 2015) Gre za zavedanje AS_2017_2_za pregled.indd 113 13.6.2017 14:08:04 114 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 2/2017 o vpetosti v lastno kulturo in refleksijo lastnih predsodkov, stereotipov in prepričanj, po­ znavanje drugih kultur in za veščine medkulturnega sodelovanja. Uvodoma ravno na podlagi izkušenj od drugod avtorji opozarjajo na nekatere možne pasti usposabljanja za kulturne kompetence, kot so nevarnost prepričanja, da gre tu za tehnično veščino, ki jo je mogoče pridobiti s kratkim tečajem, ali nereflektiranost lastne kulturne pripadnosti in zamejenosti zdravstvenih delavcev, pa tudi nevarnost, da bi s pojmom kul­ turne raznolikosti relativizirali in navidezno omilili socialne neenakosti in deprivilegira­ nosti nekaterih družbenih skupin. Priročnik je razdeljen na sedem poglavij. V prvem avtorji obravnavajo pomen kulturnih kompetenc za zdravstveno oskrbo. Izhajajo iz nekaterih zmot o kulturnih kompetencah ter s primeri osvetlijo prednosti kulturno kompetentne zdravstvene oskrbe in njen pomen za izide pri pacientih. Pomembno je njihovo opozorilo, da je razmislek o lastni kulturni pri­ padnosti ključen za učinkovito delovanje tako zdravstvenih delovnih organizacij kot zdra­ vstvenih delavcev, tako posameznikov kot poklicnih skupin (kot opozarja npr. Hall, 2005). Drugo poglavje je namenjeno opredelitvi osrednjega koncepta priročnika – kulture. Za nekatere bralce je to nekoliko pozno v tekstu, po drugi strani pa je najbrž pred tem po­ membno začeti s kulturnimi kompetencami kot praktičnim dosežkom usposabljanja in zagristi v teoretične definicije šele nekoliko kasneje. Opredelitve se začnejo z vsakdanjim pojmovanjem kulture in zlagoma gradijo vsebino tega pojma, ki ga po Unescu (2001, str. 34) opredelijo kot »množico raznolikih duhovnih, materialnih, intelektualnih in ču­ stvenih značilnosti družbe ali družbene skupine, ki poleg umetnosti in literature obsega tudi življenjske sloge, načine sobivanja, sisteme vrednot, tradicije in prepričanja«. Spre­ hod skozi besedne in slikovne metafore kulture pripelje do vprašanja, kako se kultura kaže na področju zdravja in bolezni in kaj je medicina kot kultura. Ta uvid je, kot rečeno, ključni pogoj kulturne kompetentnosti zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju zdravstve­ ne oskrbe raznolikih uporabnikov. Delo se nadaljuje s poglavjem, usmerjenim na osnovni »predmet dela« v zdravstvu, to je človeško telo. Uvodoma predstavi nekatera razširjena prepričanja o telesu in nadaljuje z opozorilom o kulturni določenosti odnosa do nekaterih telesnih značilnosti, kot sta spol in hendikep. Predstave in prepričanja o zgradbi in delovanju telesa ter njegovih mejah se v laični javnosti precej razlikujejo od znanja zdravstvenih delavcev, kar lahko povzroča nesporazume, če se zdravstveni delavci tega ne zavedajo. Natančneje je obravnavana povezava kulture, zdravja in bolezni ter izkušnja bolezni. Na relaciji med slabim počutjem kot laični paradigmi oziroma razlagalnim modelom in bo­ leznijo kot medicinsko paradigmo lahko nastanejo nesporazumi, ki ovirajo ustrezno zdra­ vstveno obravnavo. V posebnem poglavju se avtorji dotaknejo nekaterih drugih kulturnih vidikov zdravstve­ ne obravnave, kot so odnos do bolečine in do avtonomije posameznika pri odločanju o zdravljenju, vloga vere in duhovnosti ter prehrana. Gre za obsežne in pomembne teme, AS_2017_2_za pregled.indd 114 13.6.2017 14:08:04 115Knjižne novosti ki so tu zajete pod oznako »druge«, pa bi gotovo vsaka zase zaslužile podrobnejšo in bolj poglobljeno obravnavo. Predzadnje poglavje zajame snov nekoliko širše od kulturološke perspektive, saj v osnov­ no tematiko obravnave uvede družbenoekonomske dejavnike, kot sta revščina in migracija. Zadnje poglavje je posvečeno komuniciranju med zdravstvenimi delavci in uporabniki ter pomenu kulturnih kompetenc za njegovo učinkovitost. Posebej obravnava nekatere specifične oblike komuniciranja, kot so tolmačenje za potrebe določenih družbenih sku­ pin (jezikovno ali kako drugače različnih), medkulturno mediatorstvo in zagovorništvo. Poglavje sklene opozorilo o vlogi zdravstvenega sistema v oskrbi ranljivih skupin s stan­ dardom za zagotavljanje enakosti v zdravstveni oskrbi. Z delom Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba v slovenski prostor v sistematični obliki vstopa pojem kulturnih kompetenc, ki je v svetu znan že od osemdesetih let, ko so postali pozorni na težave pri komuniciranju s pacienti drugih narodnosti, jezika, prepri­ čanj in vrednot (Cross, Bazron, Dennis in Isaacs, 1989). Posebna dragocenost pričujočega dela pa je v tem, da se sicer opira na tuje vire, da pa zajema tudi iz konkretnih situacij v slovenskem zdravstvu in njegove kulturne raznolikosti. K temu je pripomogla neposredna vpetost avtoric in avtorja v klinično okolje. Prav tako je bilo tudi samo pisanje priročni­ ka posebna medkulturna izkušnja, saj je povezalo strokovnjake z različno izobrazbo in poklicno potjo, ki so svoja besedila oblikovali tudi na podlagi izkušenj pri praktičnem usposabljanju zdravstvenih delavcev za kulturne kompetence. Prav očitni vpliv te žive medsebojne izmenjave naredi priročnik še posebej zanimiv in aktualen. Ciljna skupina bralcev priročnika so zdravstveni delavci različnih poklicev in stopenj izo­ brazbe, ki želijo v svoje delo vključiti znanja in spretnosti za preseganje kulturnih razlik. Priročnik je zato oblikovan tako, da bralcem kar najbolj olajša vstop v kulturno kompe­ tentno zdravstveno obravnavo. V vseh poglavjih so izhodiščne točke vsakdanja, običajna razumevanja pojmov, ki so pogosto omejena in/ali zmotna. Skozi številne primere (zlasti zanimivi so tisti iz slovenskega okolja), vprašanja za razmišljanje, vprašanja za samoo­ ceno, naloge, usmeritve na videogradivo in ideje za aktivnosti je bralcem omogočeno dejavno in poglobljeno spremljanje snovi. Na koncu vsakega zaokroženega dela knjige so avtorice in avtor strnili sezname priporočil za kulturno kompetentno obravnavo. Tudi seznami literature omogočajo dodatno poglobitev in razširitev posameznih tem, saj je se­ veda obravnavana problematika tako široka, da bi mnoge teme zaslužile ločene priročni­ ke – npr. kulturna pogojenost odločanja pacientov glede zdravljenja, prehrambne navade, specifika duhovnih potreb ipd. Knjigi je priložen DVD z intervjuji s predstavniki ali zastopniki nekaterih posebnih druž­ benih skupin, kot so osebe brez zdravstvenega zavarovanja, brezdomci, Legebitra, mi­ granti in HIV pozitivne osebe. Ta dodatek še poveča njeno nazornost in uporabnost. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na omejenost uporabe koncepta kulturnih kompe­ tenc za učinkovito zdravstveno obravnavo. Kulturne kompetence res lahko izboljšajo AS_2017_2_za pregled.indd 115 13.6.2017 14:08:04 116 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 2/2017 komunikacijo in zmanjšajo možnost za neustrezno obravnavo zaradi nerazumevanja po­ mena kulturnih specifičnosti, ne morejo pa zmanjšati dejanskih socialnoekonomskih raz­ lik in lahko celo zabrišejo dejanski vir problemov. A to dejstvo ne zmanjšuje pomena in dragocenosti priročnika – vključitev znanja o kulturno kompetentni zdravstveni oskrbi v znanje in delovanje slovenskih zdravstvenih delavcev bo olajšala njihovo delo, izboljšala položaj uporabnikov in povečala učinkovitost obravnave. Majda Pahor LITERATURA Berkley Diversity (2015). Glossary of terms. Pridobljeno s http://diversity.bercley.edu/glossary-terms. Betancourt, J. R., Green, A. R. in Carillo, J. E. (2002). Cultural competence in health care: emerging frameworks and practical approaches. New York: The Commonwealth Fund. Cross, T. L., Bazron, B. J., Dennis, K. W. in Isaacs, M. R. (1989). Towards a culturally competent system of care: a monograph on effective services for minority children who are severely emotionally distur- bed. Washington: Georgetown University Child Development Center, CASSP Technical Assistance Center. Hall, P. (2005). Interprofessional teamwork: Professional cultures as barriers. Journal of Interprofes- sional Care, 19(1), 188–96. Unesco (2001). Univerzalna deklaracija o kulturni raznolikosti. Pariz: Organizacija Zdru­ ženih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Pridobljeno s http://www.eksena.si/ splosna­deklaracija­o­kulturni­raznolikosti/. AS_2017_2_za pregled.indd 116 13.6.2017 14:08:04