NO. 220 AiflS'tiSk/t Domovina jUilflie/lllhHOlWE AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGU AM ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1947 leto xux-vol. xlix DWUHEVtSTIlZSlOVEHUE««^ jesti perutnino (Došle preko Trsta) DRAGOLJUB JOVANOVIČ stopiti v zvezo, če hoče kdo osta-'n njegov proces. Dragoljub Jo- ti v milosti pri režimu, je hrva-vanovič je znan srbski politik, ški vodja dr. Maček. Tudi s Sno-Bil je velik nasprotnik diktatu- j jem in Sircem, ki sta bila obso- re kralja Aleksandra. Radi te- jena v ljubljanskem procesu, je ga je bil zaprt in je izgubil službo kot profesor na belgrajski univerzi. V svojem javnem živ- ljenju je hodil svoja pota. Bil je sicer pristaš srbske zemljerad- Toda kokošja jajca ostanejo še naprej prepovedana bil v nekih zvezah. Ker je bil v zvezi z Angležem Clissoldom, je Washington. — Trumanova proglašen tudi za vohuna. j administracija je nenadoma ORGANIZACIJA OPOZICI- preklicala prejšnji ukaz, da ob ,JE. — Obtožnica očita'Jovano- četrtkih ne smemo uživati pe-ničke (kmečke) stranke, vendar j v;gu tudj to> da je poskušal or- rutnine in kokošjih jajec. Od-je delal na svojo roko in bil ved-! ganizirati neti kmečki blok. To slej smejo Amerikanci zopet no na skrajnem levem krilu. Po v,; bda opozicija proti uradni pojesti ob četrtkih kolikor ho-zadnji vojski se je pridružil Ti- j viadnj atranki. To organiziranje čeJ° kokošjih ali puranovih betu, vendar ni prestopil v komu-' opozicije proti Titovemu božan- dere, pa jim tega ne bo nihče nistično stranko. Ker je hodil s{vu je seveda velika pregreha, štel v zlo. Toda vlada istočas-svoja pota, je moral nujno priti | Kako bi mogel kdo verovati v Ti- no apelira na narod, naj se ob v zamero pri uradnih titovcih. jta pa 0benem reči, da ni vse prav, četrtkih še nadalje vzdrži uži-Radi govorov v narodni skupšči- kar je Tito naredil? Saj to ne vanja kokošjih jajec. Še vna-, ni so ga že davno napadali, končno pa je prišel pred sodišče, kjer je dobil devet let počitnic. VOHUN IN IZDAJALEC. — Obtožen je bil, da je sodeloval z gre skupaj v vzhodni demofcra- prej pa ostanejo v veljavi tor-ciji. Tam na zapadu seveda mi-,hi brez mesa. šiite, da je demokracija v tem,] Vladna komisija za živila, ka-da sme kdo imeti tudi drugačno ter' načeljhje Charles Luck-, mnenje kot predsednik Truman man> se je podala pritisku far-ljudmi, ki niso za režim. Tako jn da sme to mnenje celo pove-, marjev, ki jim ni šlo v glavo, je govoril z raznimi politiki in j dat; Toda v “novi demokraci- kako se bo prihranilo na žitu, držal z njimi zveze. Eden takih jp> je drugače. Kako gre to sku- če ljudje ne bodo kupovali in jedli kokoši, ki bodo ostale farmarjem na rokah in za krmo. Luckman je dobil tudi nekaj pošiljk živih kokoši, katere so mu poslali farmarji, rekoč da jih ne morejo prodati, krmiti jih pa tudi ne smejo, če hočejo varčevati s žitom za Evropo, kot grešnikov s katerim se ne sme V Minnesoti je bil velik snežni vihar v petek (Dahe na 3. strani, if NOVI GROBOVI Ženska je zunanji minister Romunije, Mary Flajs Kot nam sporoča Mr. Frank j Velikan iz Indianapolis, Ind., je nfyj |g|( $|||(gj tam umrla na 5. nov. v St. Vin- ” cent bolnišnici obče znana rojakinja Mrs. Mary Flajs roj. Ho-chevar. Doma je bila iz Bučke na Dolenjskem in stara okrog 67 let. Zapušča moža, šest odraslih otrok, sestro Agnes Ana Pauker je edina ženska na svetu, ki dobi Stalina na telefon Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice Izropana gostilna— | Trije roparji so prišli v petek v Glen Park Cafe, 1049 E. 185. | St. ter odnesli $2,300. Lastnica, Bucharest. - Ana Pauker, Mrs. Olga Champa in šest go-ena prvih komunistk v partiji, st0v je bilo takrat v gostilni, ka- ta Martina Hochevar. Pokojna je bila vrla društvena delavka in vedno vneta za Kot nam je povedal bo kan- Brodnik in v starem kraju bra-je postala romunski zunanji tere so roparji ustrahovali zoro- minister. Pred njo ni imela še žiem-nobena ženska v zgodovini tak Martinova nedelja urad. V komunistični stranki' Nedelja 16. novembra bo tako vsako dobro stvar v korist »lo- Lvzema tako važno mesto, da 2vana Martinova nedelja, ko po venskih katoliških društev. Bila igre Q njj g|a3 da. je to edina stari še^ krstijo “letošnjega.” je članica dr. sv. Alojzija št.1 ženskai ki iahko dobi na tele- G**1 sv- Martina 1)0 Pa iutri-52 KSKJ, sv. Jožefa št. 46 A. fw] ruskegg djktatorja Stalina, l9ro pripravljajo— didiral za okrajnega blagajni- R. Z., podružnice 5 Slovenske ka v Clevelandu poznani Joseph W. Kovach. Primarne volitve bodo v maju prihodnjega leta. Mr. Kovach je služil 7 let v uradu okrajnega šerifa, potem je služil dva termina V državni legislature zdaj je pa zopet v šerifovem uradu. Na prošli konvenciji KSKJ v Pueblo, Colo. je bil izvoljen v gl. finančni odbor. o- ženske zveze in Oltarnega društva cerkve sv. Trojice. N. j), m. John Glavich Na svoji farmi v Wellington, Ohio, je umrl v soboto zvečer ob 10:30 John Glavich* star 72_______ let. Bil je dolgo boianAZapu-Jgtopji 8’ tremj drugimi ministri 11. nov. 1918 je bila namreč za. šča žalujočo soprogo Frances ki niso komunisti. V nekaterih krajih so K vojaški paradi v Moskvi niso povabi zastopnikov Ameriko Moskva. — V petek je bila na apelira" vlada.' To je najbrže Rdečem trgu v Moskvi ogromna vladni komisiji odprlo oči, daHaška Para^ hjer se je vrsti- kadar hoče. I Svatovidski oder bo priredil v Madama Pauker je prišla k nedeljo 16. nov. veseloigro v treh vladi vsled spretne mahinacije dejanjih čevljar. Igra bo po-komunistov. Ti so naj prvo v dana v šoski dvorani sv. Vida, parlamentu, kjer imajo večino, začetek točno ob osmih, odglavosali nezaupnico doseda- Do« premirja— njemu zunanjemu ministru Ta-I Jutri bomo praznovali v Zed. itarescu, ki je takoj zatem od- državah Dan premirja.” Na roj. Žnidaršič, štiri sinove: John Henry, Stanley in Andrew, tri hčere: Mrs. Mhry Ko-var. Sister Demares reda Ndtre Dame in Louise; brata Josipa minister-komunisti. kj učena prva svetovna vojna. Takoj zatem je bila Ana Pau- Mnogo sreie želimo— ker zapresežena kot zunanji mi-' Poročila sta se Frank Vidmar nister in na izpranjena mesta 1187 E. 173. St. in Mary so bili imenovani še trije drugi Frajthofer iz Detroita. Oba sta naša prijazna Menivševca. želi- ih Franka. Truplo bo ležalo v Andrews pogrebnem zavodu v Wellington, O., odkoder bo pogreb v torek zjutraj ob 10 v cerkev sv. Patrika v Wellington. Vzrok vsega tega je bila obj mo j'®1* mnogo sreče in zado-ravnava proti vodji kmetske voljnosti v zakonskem jarmu, stranke, Juliju Maniu in 18 Veselo v Madison, O.— njegovim pristašem, ki so obto-! Družino Mr. in Mrs. Tony De-ženi veleizdaje. Rečeno je bilo, bevec, Jr. so obiskale v soboto dobili tajne listine pri zu- rojenice in jim { Minneapolis__Minnesoto je že obiskala zima. V petek je divjal po vsej Minnesoti silen snežni vihar, kj je močno oviral cestni promet in da so morali v nekaterih krajih zapreti šole. Snega je zapadlo od»4 do 6 palcev. V Minneapolisu in St. Paulu je izbruhnil vihar ob 8 zjutraj. V eni uri je že tako neslo sneg, da je bilo videti komaj 150 jardov daleč. Snežni vihar je pričel v ldwi ter divjal preko Minnesote v Kanado. Vremenski urad poroča, da je zamelo tudi v severno-vzhodni Coloradi, Nebraski, delno v South Dakoti. Za snežnim viharjem je pa pritisnil mraz. V Laramie, Wyoming je kazal toplomer 5 stopinj had ničlo. , CLEVELAND BO POTREBOVAL ŠE EN MILUON Clevelandski finančni direktor Hanrahan je takoj po volitvah “veselo” presenetil meščane z številkami, ki kažejo, da bo potrebovalo mesto za obratovanje prihodnje leto en cel milijon več. To se pravi, če bo hotelo dati enako postrežbo in enake plače kot letos. Istočasno kot ta slika mestnih financ je prišla zahteva mestnih stražnikov in požarne brambe, ki zahtevajo za leto 1948 $1 na dan več plače, kar bi zneslo okroglo en milijon do-lgrjev. Mestni uslužbenci so vprašali tudi za zvišanje v plačah in sicer okroglo $420 na leto za vsakega. Čehi beže v tujino pred komunisti London. — Ker se boje, da bodo komunisti v kratkem pograbili Češko, beže domoljubni Cehi iz domovine, kdor le more dobiti potni list. Največ ga dobe z veliko odkupnino na pristojnih mestih. 5 sl DOROTHY SANDLIN “Cleveland 500” priredi v mestni dvorani operne predstave in sicer bo ta teden vprizorjena opera “Vesela vdova,” od 17. do 22. nov. “Roberta” in od 24. do 29. nov. “Pesem puščave." Nastopale bodo slovite pevske moči, kot Dorothy Sandlin, Eleanor Lutton, Davis Cunningham, Edmund Dorsay, Allan Jones in Patricia Bowman. Za te predstave bo mestna dvorana spremenjena v očarljivo gledišče na 1 prostem z drevjem in cvetličnimi vrtovi. Vstopnina bo po $3.60, $3, $2.40, $1.80, $1.20, davek vključen. Vstopnice se dobe v Taylor’s Ticket Office v Taylor Arcade ali po 6. zvečer pri blagajni. Amerika in Anglija imata v načrta nemško vlado za vsak slučaj London. — Anglija in Zed. države so se sporazumele na tem, da združijo vso zapadno Nemčijo politično in ekonomsko, ako To je bila pa zmaga za poljedelskega tajnika Andersona, ki je bil že spočetka proti temu, da bi ne kupovali in jedli perutnine. boljševiške revolucije. Na ogled te ruske vojaške moči ni bil povabljen ameriški poslanik, niti ameriški vojaški zastopniki, kar je sicer navada ob takih prilikah. Pri tej povorki ni bilo jiobe-nih topov, tankov, oklepnih avtov in drugih vozil tujega izdel-Ika, kakor je bilo to sicer videti v času vojne. Zdaj je bilo vse Predsednik Truman je “porabil” čestitati sovjetski vladi Washington. - Predsednik orožje~ domačeg^ izdelka Parado je gledal obrambni Truman je poslal v Moskvo pozdrave ob priliki praznovanja 30-letnice boljševiške revolucije. Pri tem je popolnoma “pozabil” čestitati vladi, kakor je to storil druga leta. Pozdravil je samo rusko ljudstvo, ko je naslovil na Nikolaja švemi-ka, ki je predsednik vrhovnega prezldija sovjetov sledeče besedilo; “Ob tej obletnici Unije sov-jetskih socialističnih republik prosim, da sporočite ljudem Sovjetske zveze iskrene pozdrave naroda Zed. držav.” minister Bulganin, ki je izjavil v govoru, da vojni hujskači kapitalističnih dežel delajo načrte za novo imperialistično vojno proti Sovjetski zvezi. V paradi so nosili tudi značil ne karikature, ki so smešile Zed. države sin Anglijo. Ena teh karikatur je lasala Zel države, stanujoč na 4008 E. 86. St. Bil je rodom Hrvat in član št. 42 HBZ. Zapušča ženo Helen roj. Predovič, sinove: Nick, John, Mike in Daniel ter hčer Mary Angye in vnuke. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta ob 9. Steve Simek Včeraj pop. ob eni je umrl Steve Simek, stanujoč na 5700 muniji. Prosser Ave. Bil je bolan 18 mesecev. Doma je bil iz sela Pagančeč na Hrvaškekm .odkoder je prišel sem leta 1912. Do leta 1945 je delal pri Patterson Leitch Co. Zapušča ženo Rose roj. Fu-mič, hčer Catherine, pastorko Mainu in Tatarecu v opoziciji Mr. in Mrs. Paul Petrovič iz proti komunistični vladi, zato 1035 E. 70. St. v Clevelandu, ju je treba spraviti s poti. Naj- Vse je zdravo in veselo. Tako sta krajša pot je, da se takega ob- postala splošno poznana Mr. in toži veleizdaje, kakor je bil to Mrs. Anton Debevec v Madison, slučaj drugod, kjer so v vladi O. že drugič stari ata in stara komunisti in hočejo spraviti s mama, Mr. in Mrs. Petrovič pa poti vse neljube nasprotnike, tretjič, čestitke * Tovarišica Pauker je prišla iz1 pna Metnica_ Moskve s prihodom ruske ar-1 Jutri ob 6;30 bo darovana v made ob koncu vojne in je še cerkv; gv V7da ma§a za pokoj-vedno ruska državljanka, če- no Frances Prince ob priliki pr. prav ima glavno besedo v Ro- Ve obletnice njene smrti_ kako na vrvid vodijo Anglijo. Mrs. Stanley Shlnski ter dva Bojna ladja gre za staro železo Boston. — Bojna ladja New Mexico, ki se je v vojni udeležila vsake pomorske bitke na Pacifiku'in ki je izstrelila več topovskih krogel kot vsaka druga bojna ladja, bo šla zdaj v staro železo. Odpeljana bo v New York, kjer jo bodo razdrli. Tekom vojne je prevozila 183,-zunanji mnistri Velike četvorke mili in je poslala na so-ne bodo sestavili mirovne povod-' vražnika 13,000,000 ozstrelkov. be za Nemčijo | ^” V to nemško edinico bo prišla MLADI DEMOKRATI BODO IMELI V CLEVELANDU TA TEDEN KONVENCIJO je zavezniki bbdo imenovali za1 Od četrtka do sobote bo ta te- čelnika narodnega demokratske- vnuka. V Evropi sapuič« dva brata, dve sestri in druge sorodnike. Bil je član št. 99 HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda, čas še ni določen. Martin Smeg V petek dop. je umrl Martin Vlado je zastopal Smey, stanujoč na 1300 E. 17. St. V Evropi zapušča ženo Katarino, enega sina, brata in sestro. Tukaj zapušča brata Mihaela. Doma je bil iz Adrijan- Pri paradi je bil navzoč angleški vojaški atašej in vojaški atašeji drugih držav. Diktator Stalin ni bil navzoč, kar je že tretji slučaj, da je bil odsoten pri enakih slavnostih. Baje se nahaja še vedno na jugu na oddihu. Molotov. Madžarski vojaki zbežali v Avstrijo Dunaj. — Kakih 84 madžarskih vojakov z enim častnikom so se predali avstrijski obmejni straži pri Feldbachu in ji izročili orožje. Rekli so, da so zbežali iz Madžarske iz političnih vzrokov. Sel vPAmerikiUiet0adkl09d13r Ob PRVI SNEG SMO smrti je bil star 70 let. Delal jeVIDELI TUKAJ IN pri National Terminal Co. Po-[ ta del Nemčije poseben parla- den v Clevelandu konvencija klu-ment. Vse to se bo zgodite v slu- bov mladih demokratov. Na čaju, da se bo Rusija še nadalje konvencijo pričakujejo več kot upirala sestaviti mirovno pogod- 5,000 delegatov iz vseh krajev bo za Nemčijo in Avstrijo. Zu- Amerike. Prišli bodo prominent-nanji ministri se bodo sestali v,ni demokrati, ki bodo risali mla-Londonu 25. novembra v ta na- dim partijcem sliko za prihod- men. Nihče nima kakega poseb- nje predsedniške volitve. Tako nega upanja, da se bodo spora- pride v mesto senator McGrath, zumeli. ki je bil nedavno izvoljen za na- ga odbora, prišel bo poljedelski tajnik Anderson ter zakladniški tajnik Snyder. Otvoritveni govor v četrtek v mestni dvorani bo imel Franklin D. Roosevelt Jr. V petek večer bo govoril konvenciji predsednik Truman in sicer direktno iz Bele hiše. V četrtek bo govoril tudi kongresnik John Blatnik iz Minnesote. Zakaj nismo malo počakali! V Clevelandu smo se hudo dajali glede tega, če naj bo dam daljši ali n«. Boj je bil popolnoma brez potrebe, hot nam zdaj učenjaki pripovedujejo. Beremo namreč, da se zemlja vedno bolj počasi vrti okrog svoje osi in zato je dhn vedno daljši. Učenjaki so dognali, da se dnevna svetloba podaljša ha vsakih 100 let za ena tisočinko sekunde in tako bo prišel čas, ko bo dm dolg celih 18 ur. Škoda, da ni smo tega vedeli pred voli Ivami. greb bo iz Grdinovega pogreb- DRUGOD V OHIO nega zavoda danes pop. ob 2 na Whitehaven pokopališče. ■o....— Izraznih naselbin La Salle, IH. _ Umrl je Franje Mlakar, ki je 17. okt. umrl v bolnišnici v Peoriji. Star je bil 59 let, doma iz Starega ttga, v Ameriki 45 let, po poklicu stavbenik. Zapušča ženo, ki se tudi nahaja v bolnišnici v Pe-j oriji, sina, dve hčeri, štiri vnu-: ke, eno sestro v La Sallu, drugo [v Pittsburghu, v starem kraju j pa mater in dva brata. — Po dolgi bolezni je 19. oktobra umrl j John Lužar, star 67 let, doma iz Suhadola, Dolenjsko, v Ame-jriki čez 40 let. Zapušča dve hčeri, Frances Ahčin v La Sallu [in Josephine Jesefersky v'Gary-' ju, Ind., ter osem vnukov, v [starem kraju pa brata. — Dne 30. okt. je naglo umrl Matt Bergles, star 61 let, doma izGomje-grada, štajersko, v Ameriki od [mladih let. Zapušča brata Va- V soboto in včeraj smo videli v Clevelandu prve snež.nke k. kar tukaj j hine Jare8 y Jih je nos,la sapa sem od Ene gi ValleyjU) ln jezera. Tud, ,z drug,h mest po gt pg _ Dne ^ Ohio poročajo o prvem snegu,' umr, MichaeI S i '■«' *» ■ ■“-** * * Kanada bo sprejela 15,021 beguncev Ottawa. — Kanadska vlada Kanhdska industrija se je obr- rj"-.1vin ,šža *“«> sina in tri hiere- v sta- nila na vlado, naj ji preskrbi 1 ^ rem kraju pa očeta in sestro. VeBke zaloge im, m go pokradene član SNPJ in bivše SSPZ. Do- ni dovolj. Kadar morate ponoči preko Berlin. — General Clay, ante- ma je bil iz Doberniča pri žu-uete, Imejte na tebi vedno šok-riški vojaški guverner v Nemčiji žemberku, Dolenjsko. Tukaj za-M predmet, da vas voznik to-; poroča, da so izginile v ameriški pušča ženo, štiri sinove, hčer. ije opari. coni veliki količine živil. pastorko in več vnukov. T IHEBISKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1947 »anur~ . J Sl''® i 7 * (JAMS DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. - HEnde«oir«62» ClowUnd 3, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays ______________ 1 1 * ................................. "" NAROČNINA Za Zed. države ?8.50 na leto; za pol leta $5.(r0y zafetrt lgta 'JS.00. I hi) Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10-00 na leto; H' ' --i Pa si zdaj oglejmo do konca, položaj ‘normalen in naraven.’ * „ _JBJ Oglej mu u» nuuvo, ------- — ----- kaj' piše PROVČSTAiJT Ma* V&PTsedemje pa skupno Iz ja-ŠMlaffl T -&*TAL1STi€Nt!M [vilo,, SUBSCRIPTION RATES United States ?8.60 per year; $5 for 6 months; $3 fofVS Mčinthš. Canada and all other countries outside United States $10 per jrean -u < j-is, (Mb Entered as. second-class matter January 6th, 1908, at the Post Otlice at Cleveland, Ohio, under the, Act of March 3rd,>1879. Si — sjlfclSSfiBl • 83 No. 220 Mon., Nov. W, 1947 listu “The New Leader” o ameriških obiskovalcih pri Titu. Sedaj “priae 'ha vrsto številka -"6.J’Kljub temu, da je-bilo ‘raziskovanje’ silno površno, so začeli TitoVi gdstje razbijati ,na bobne propagande v prilog 'svojega gostitelja davno preden so svojo nalogo Ttodčalf. V Belgrad so dospeli neki ponedeljek dopoldne. Naslednih 48 ur so bili vseskozi pod vbdst-vom komunistov, kamor koli So šli. Potem so dali izjave za tisk. ’Povedali so, kakb ddbre vtise so dobili vsepovsod in Vrgli vsa poročila, ki so jih bili » *ir»»:__ Slovenija in Slovenci v očeh Amerikanca Reuben Henry Markham, izredno zmožen časnikar in poročevalec lista “The’Christian Science Monitor,” je prebil kot tak več let na Balkanu ter govori in piše bolgarski kakor tudi srbohrvatski jezik. Zdaj je izdal v Ameriki knjigo "Tito’s Imperial Communism” (Titov imperialni komunizem), ki je objektiven plod njegovih izkušenj in opazovanj. Iz te njegove knjige bomo prevedli nekaj njegovih zanimivih in objektivnih ugotovitev, za zdaj pa' bomo navedli njegov opis Slovenije in Slovencev, ki je sila zanimiv in na čigar podlagi bodo lahko čitatelji sodili okjektivnosti ali neobjektivnost njegovih' drugih' ugotovitev, ki pridejo še na vrsto. O Sloveniji in Slovencih piše; 1 '... V Sloveinch; So ‘najmanjša skupina Meh jugoslovanskih plemen, ki tvorijo J ugoslavijo. Slovencev je približno en milijon in dve tretjini, od katerih jih je bilo nad milijon v predvojni Jugoslaviji. Ostali so v severovzhodni Italiji in južni Avstriji,' največ v ItaltjJf' Slovenci so ena' najnaprednejših narodnostnih skupin NA SVETU: Njihov jeizik' se dokaj razlikuje od srbohrvaščine, morda v toliko kot portugalščina od španščine. Oni so razvili zelo visoko stopnjo pismenosti, vzdržujejo šole v vsakemu trgu in vasi, podpirajo in vzdržujejo znatno cirkulacijo dobrih tednikov In iz svoje male dežele so naredili vzor za centralno Evropo. : '4.;'V "V Ustvarili so hvale Vredno slo^jjljj^ulturo, pc^pira-[Ive "o in srednleTiie’Tzff , da j« v Jugoslaviji-TopoM na verska svoboda.’ “Vprašam: Ali bi mogel dr. Bucke izdajati svoj časopis pod ■Titom? -Ne bi mogel! Ali bi mogel dr. Buckner izdajati svojega? Ne bi mogel! Ali bi mogel pod Titom izhajati bostonski CHRISTIAN SCIENCE MONITOR? Ne! Ali ne bi Tito zatrl VSE bostonske liste? J)a, nemudoma! Kljub temu, da ti pridigarji vse to prav dobro vedo, dva od njih nazivata ftak položaj ‘normalen!’ Ali naj 'mislimo, da je kak protestantski urednik iskren, ko trdi, da je ‘normalna’ taka vlada, ki “I, saj ti ni sile, kaj se on- dar srnjak ali poglavar družine gaviš. če sem již prestal, ki nrvi stopil na cesto, ali na od-iem bil osebno prizadet, boš prt prostor. Najprej se poka- vrgli vsa poročna, ki bo jm um uh je uwumuw poprej napisali’vestni ameriški hi takoj zatrla tudi njegov ča- poročevalci. sopis? “To je prav tako, kakor če “Ali izhaja kak opozicionalen hi kak sodpik Izrekef svojo sod- list V Jugoslaviji? Ne! Ali sme sodnik __ . __ . bo, ko se ]e sodnijska obravnava šele začela. Pridigarji so izjavili natanko tisto, kar je hotel imeti Tito, ko je izdal zanje 10,000 dolarjev. Jugoslovanski komunistični diktator je i-mel izredni užitek, ko je rabil ameriške pridigarje za svoje propagandiste. In reš, njihove izjave so se blestele v jugoslovanskem tisku, so kričale preko jugoslovanskega radija in preko želo obsežnega sovjetskega’ladijskega omrežja. Moskva je začela razglašati, da so ameriški,pridigar ji našli ‘popolno versko svobodo’ v Jugoslaviji. In to jč Moskva ponavljala skozi Ščst tediiSv. “Ali more 45 milijonov ameriških pMteštaritov, kj včrujbjb resnico in poštenost, sprejeti' ^m^fSfvd^BBeTn^lperSv^mve^^S^nj^olenlMf-žujej,o pevske zbore in Orkestre ter gojijo pletoenito tradicijo postavljanja spomenikov svojim pesnikom. Svoja mala in olepšujejo s skrbjo, katero ji posvečajo; na vrhovih njihovih'gora kraljujejo planšarske in turistovske koče lil dežela je povezana po omrežju najboljših cest, kf jih je najti V južnovzhodni Evropi. ’ m ’ Slbvenci so razvili obširno industrijo, izdelali so vzajemno pomožen zadružni sistem ter organizirali agrikulturo ali kmetijstvo, kolikor je bilo to pač mogoče storiti v tie- "pisal ^ Si°=v*ce5!1.d°b:° Je v Bostonu, kjer je lahko vi- pjknikovali tim, preden SO do-iivell e: tam kdo d iti g govoriti na radio razen Titovih trobentačev?' NeT Ali bi smela katerakoli organizacija, kjerkoli in kadar bi ho--tela, kritizirati kak Titov ko-?rak? Ne! Vsakdo ve, da je res tako. Tudi protestantovski pridigarji so vse to prav dobro vedeli, pa so vendar blebetali o ‘verski svobodi’ in tako stanje, kot je tam, hvalili, češ, da je ‘normalno.’ “Ali bi mogel metodistovski škof Oxnam govoriti na radio 'zoper kako odločbo ameriškega vrhovnega sodišča po celi Ameriki? Prav gbtovo !• Akb bi naš KBI zatrl tako svobodo tega škofa, ali bi’ bila Jo 'popolna verska svoboda?’ Prav gotbvo !.ne 1 Če bi Amerika vrgla v je- V resnico in posienosi, sprejeu ne! Le di amerisa vrgia v jc-tako 'pbrofilo^hd pridigarijeJf, 'čtfprtostantovske škofe, ki na-ki So skoži 48 ur banketirtli ih -.sprdtujejb pfedlbgu za splošrii -" ”—'i caitau..'*—ho#v'V mirnih časih, *0*777 . ;pF55arsK®v jo postavljanja spomenikov svojim pesnikom. Svoja mala "^.^'vpwisMmsMtre Posarje, ki nasprotujejo Tru-llikovita mesta drži ib čiStaTri privlačna, svojo izredno ’krat- protertantovski bratje m se teriiibvi doktrini, Marshallove-sno z gorami holmi ter jezeri posejano deželo izboljšujejo maio premis ih nekatere izjavi^ ^ na'grti4 ' ali predsednikovi I kitem ii nnsvečaio: na vrhovih nit- W* ‘i P»*garji- po politiki ^ mi bi ta- tudi ti, ki samo naznanje jem lješ. Torej vse je kazalo,'da se je mojemu srnjakti ura iztekla, da mu je bilo v kizmet Zapisano, da bo Obležal 'iridet od svinčenke iz mbje ristfhtce. Zdaj je bil že tofflfd' bHflTtfa sem se začel pripravljati na širši, 'Naravnal sem torej ri-aitiico proti srnjaku; ga dobil lepo TiaTntiho in pregledal' roke, če "se obnašjao, kakor to, gre v takih prigodah. ' Vsir Zdravo, serti kohštatirSl. Treba je bilo samo še malce počakati, da se mi srrijaček ?e malo približa in pa da se samo malo okrene, da rti bo pokazal pleče. Tik za prvo nogo ga je treba preluknjati irt nikdar ne bo vedel, kako je skočil na oni svet. . . Kam pa greš?” me vpraša Mandel, ko Sem se brez besed^ obrnil in hotel proti vratom. “Kar je prav je prav,” sem rekei čez rame, “nič več ne morem prestajati, da bi slišal ’ konec. Jaz bi bil v tem času srnjaka že ujel in ga z golimi rokami zadavil, kakor ti pripoveduješ. KaT sama se daj-ta;” * “Glej ga, kakšen si! Samo trenutek počakaj1, saj bom takoj gotov.1 Boš nekaj slišai, ki se ti ne zdi in ki se ne primeri vsakemu. Samo trenutek Jo ne iMMHi že ena izmed njegovih boljših polovic, ki previdno stopi iz gošče, še skrbno ozke na vse strani in šele potem, če se ji zdi; da je vse varno, puhne skozi nosnice močno sapo, ki v jeziku srnjadi pomeni: “Orajt, stari, kar brez ’skrbi se lahko pokažeš.” Tedaj Šele se pojavi družinski our - *•* " “'Ek) aiheriško to ravno ni, bi mislil,” ■vtšknSrfi vmes svoje o-paSovanje. ‘ ■ .“V Ameriki smo vedno' moški tišti, ki ščitimo rie-žffl&H Spot" ‘ ‘'Ne bo držalo,” misli Mandel, “saj je ravno v Ameriki pri vSaki priliki rečeno: ladies first! Saj hies, kako se je rali jlcl’ John BrUS vedno tega pravila držal, kadar Jš šlo zjutraj zatšm, kdo bo odprl štacuno. Vedno jb močno poudarjal: ladies first, in sani 'še nekoliko poležal. Glej, kam sva zašla. Čakaj, če se ne motim, sem. ti hotel pov.edati o primeri, ko sem čakal srlfjaka. To se pravi, saj dočakal sem ga in ga že imel na muhi, ker me je. . . ” “Torej, boš vendar enkrat izpeljal dogodivščino do konca,” mu pomagam, ko šem že nepotrpežljivo čakal, če bo kaj po-kalo; “Aha, zdaj ti bom'povedal pa še kbhec. Veš, srhjaka sem i-mel lepo na muhi, da bi ga bo- lje ne mogel imeti. prigodi nekaj, ki se ni še živ dad ne prej ne pozneje in tudi nb verjamem, da se je kakemu drugemu lovcu. V trenutku namreč, ko sem hotel stisniti petelina, me nekaj z vso silo buti v telo, da me je vrglo daleč proč po resju. Risanica nti je odletela- v eno stran, kapa v drugo." Sunek je bil, kot bi se zaletel vame farmarski truk. Po meni je, mi je šlo bliskovito skozi možgani, ker pri brihti sem bil ves čas. Zdajle pridem pa pod kolesa, ki me bodo zmečkala kot medne tepke. Dosti o-pravka bodo imeli, sem mogel naglo misliti, ko" bodo iskali o-stanke mojega telesa po gmajni; Hladno vreme je bilo tiste dni, pa sem vendar čutil, kdt bi me kdo posadil v kotel vrele vode, ti rečem; Pa ker le ni hotelo biti nič hujšega, sem si upal odpreti o-či,- da bi videl in bil za lastno pričo, kako me bodo mastili. In veš; kaj sem videl?” -“Kaj bom vedet, ko me pa ni bilo tammu razodenem. “Tam ob drevesu je stala srna, ki je bila prav tista, ki se je zaletela vame v trenutku, ko sem hotel upaliti na srnjaka. Močno je prhala, stresala drobno glavico ter kopala s parklji prednjih nog v resju, kot bi hotela'reči: “No, če te je volja, pa še ehkra poskusi vzeti puško v rroke. B6š ti stregel po življenju mojemu staremu, ki ga v vseh pennsylvanskih gozdovih ne dobiš- lepše zraščene-ga!” Otipaval sem se na tisti strani, kjer je srna potrkavala ob moja rebra in po tisti, ki je priletela na tla. Vse zdravo, čeprav sem čutil nekaj popadkov. Vsedel sem se in gledal srno, ona pa mene. Ni kazala volje, da bi se umaknila "z bojišča. Dobro je vedela, da- ji nisem nevaren, ko je ležala moja risanica nekaj eeVl jev proč 'bi' smšnkš pometala v ječe i zželo SJArO'cek/bro, da’seVm pridigarje, ki nasprotujejo Trii- je postavil v pravo pozicijo. ,r**~--------------------- MM doktrihi, Mšrshalldve- “Maj bo, ampak nikar ne maio premislili nekatere izjav*, !tfa- n&t(, ‘ aU p/edsedhikovi vleci tje v sodni dan,” sem se ki ud Jih dili tj pridigarji po l^fjkaMi politiki - hii^bi ta- vdal in naprej poslušal slav- svojem povratku v Ameriko. ..... i»„„» i,«i,, k; k;i Dr. Emory S. Bucke je napisal uvodnik v listu ZION’S HER- ALD z dne 20. avgusta. V rijem piše o ‘pravlj ičnem bogastvu, ki si ga je bila’nabrala srbska ravni uezeu. oiuvom-cm uumu ......— r— no dnevno časopisje. Kavarne v njihovih mčstih so kakor čitalnice v naših javnih knjižnicah, irt njihove cerkve sO do-bro posečane. Slovenska tržišča so vzor reda. Ženske so Čiste in snažne, moških je malo raztrganih. To je samo sebe spoštujoče malo ljudstvo, ki ni bilo db leta 1918 nikoli hiti deloma svobodno, pase je kljub temu poVzpelO do častnega mesta med najnaprednejše narode sve|a. lotcalno politično življenje izkazuje globoko razpoko med ‘‘Ljudsko stranko,” katere pripadniki'se nazWajo'lrie-riksflci, na'eni, in liberalci na drugi %tr^H; brmaanrki, teh dveh'strank’so delavci, -kmetje in teteteKUalC^tffdavomne naj^čja -stranka' je’e srbo-hrvatskega spe Oni so sicer nasprc brezpogojno za ohranitev Jugoslavije, l^move.simpatije pa so se nagibale na stran Srbov, ne na stran Hrvajov. Om se aktivno udeležujejo jugoslovanske pojitiice ter često tvo-_____ua nnhMAnitnl cbnnimiTtii ute#odnosno ip.7i?ek h* teht- jalni moCi. INjinov vpnv je veuno sirciu^ po icuu m «»• ni demokraciji. Slovenci so v mnogih oziri(i najbolj konstruktivni element v Jugoslaviji. *'# ’ rit je v Bostonu, kjer je lahko videl pred ’ seboj silno bogastvo protestante!,vskih cerkva. 'V celi pravoslavni Jugoslaviji ni oučešar;' kar bi se dalo primerjati s “pravljičnim’ raz* kazdvanfem bogastva prote-stantovških cerkva'v Bostonu. Resnica je, da so srbske'Cerkve večfiloma zelo preproste. O-greftnb večin* jfreitetavlja 16 'J, ‘4, slcr&me v m*' (irkvieri,4 ap^ ’K SLeij; nbiri'pobeljerib, kbw*Jiffp6SW-vilikmetje za kmete. Cebi pra-vošldvfil’duhovniki vedeli, kakšne plače imajo bostbnski protestantovski pridigarji, hi jim oči stopile iz jamic! Primera med, metodistovškimi cerkvami v Ameriki in pravoslavnimi v kemd početjh Tekli tiranstvo. 'In z vso pravico! Toda, ko Tito' prepbvediVje. in to^z htio’ su- ■ vmes ziams; • 'rovostjb;' Vsako jaVno opozicijo , «vidiš,”'je nadaljeval Christ napram svojbrtu skrajnemu “Z(]aj ti bom pa pove- mititarizma; nšprkm svoji čer- j., kveni politiki, iiapram prisilne- v nincimi , ’ Jugoslaviji je ta^a?kot bfkdp primešal’ princenn perace. •^rfeija je’skromna"dežela s vasicami In slci mu delil, hftprarh-kdhtrOli nad šolo — pa pridejo neki proteš-.taritovskf pridigarji in tb Me-hujOjo^attfvnbTn normalno", 'po Vrhu’pa še iztaŽ-pTopolhe 'verske šVobodet’ “ ' “Krščanska‘ vera gre danes |Skozi svojo naj večjo bridkost dal, kako tudi med divjačino dtži žlahta skupaj. Postavim, da je‘čreda srnjadi na pohod n inf je treba čez cesto, rie bo nik- to^alfTšaj zefo SslablJenhTSvčt (ovni pVčitleštahtlzem'je na svo- ji naj nižji toč^Tod feta 18416 sem.' Surova oblika češčenja čibvekaVe‘«vajap^vsem“svetu? Fanatični kommiišti hkpovedu- /»oiSnoh i n’a 1 nvpkr skromnimi »»»».i »...v,,.. valcem. Branile so ^riž pred polmesecem:’ Danes so te cerkvice v silno težkem položaju, ki ga je zakrivita “vojna m za poslušal slavnega lovca, kako bi bil skoro dobil srnjaka,H da vmes žlšhtš. d'a ga bom lahko usiri pleča; Pa Se je, ti pravim. Dvignil'je glavo in čavsnil po grmovju poleg jase. PraV na to sem pa čakal, kajti vsa njegova desna stran je stala pred menoj, kojt bi jo imel na dlani. lUCilUJ ) IVuj, U* Jv/ *11* v*/*** ni prišla zamižal sem torej z levim očesom, desnega pa vrgel v ravno črtb preko zareze in preko muhe na risanici, pa na mesto tam za srnjakovim plečetom. Sam pri sebi sem mislil: ne zameri, tako pride in hotel obenem stisniti petelina. In tedaj se pa mejen imperializem. Nad vse d'fhgo pa komunistična ‘vera’ brije norce- iz osebne svobodo člbveka'IH''zahteVš] db Še tudi vsškrfhotalimšt' ptesifja' le' pO «C.< "JDal)« »HiHii) Ul i*: O Srbih pravi pisatelj, da^ so eden izmed prvih balkanskih narodov s svojo lastno Cerkvijo. Oni imajo mnogo resnih' napafc, so precej oholi in dominirajoči."' Posedujejo pa tudi spiritualne kvalitete, ki jim ni paVa nikjet*- v"Evfopi: Sjo hrabri in zelo demokratični na svoj jastni, patriarhalni način. Svoboda jim jenajvilji ideal in bojevanje žarijo' shiatfa-io za prvo in glavno dolžnost vsakega moža. Srbi so ljudstvo, ki se je v trenutku največje rievarnjosti prostovoijhb postavilo Hitlerju po robu. ajo komunistična diktatura. — Drugo največjo narodnostno skupino v Jugoslaviji tvo- Jftz he' nSšfSSam kol^ranitelj rijo Hrvati, katerim pripada tudi Josip Brož-Tito. - Tudi o ; 3rbske da Hrvatih ima pisatelj mnogo lepega povedati, toda pravi, da |8erfl kot protestahtovski misijo-kot celota niso pacifistični. Njihov fašistični poglavnik pogostoirpel mafsikaj ra-Ante Pavelič, ki jim je'vladal za časa vojne, je bil prav tdkb (di pravhšiaVribntiestrphosti. — divjaški kot kateri koli krvplok v Hitlerjevi ali Mussolinije- Toda ne bom pomagal Titu, da vi gangi. Hrvat Josip Brož-Tito je ekstremni'ek^atisibrtlsit. bibrtal to t&kev, kif Je zdaj ntt In poleg tega brutalen ekspansionist. tleh. Tipična predstavnika hrvatskega naroda pa sta pokoj- ... - » •*» ■ -■ «” J< /m----- s.^,un„ ! *‘8.) ‘Vse ozračje v cerkvah in okoli njih je izražalo čisto normalne razmere,’ tako je pisal dr. Bucke. Dr. Buckner, tu v petih letih. KjerkUli Vef zmaga to češčehje, Vklene v ve- . zatre vsako šVSbMo; pYoslavlja militarizem, se1 norčuje iz pravice, Suženjsko delo psi postavlja temeljno'načelo celokupne ekonomije; 1 ipicna preusiavmaa uaiui*a p« o.o ni Štefan Radič in Vladko Maček. Oba sta prebila vse-svoje življenje med kmeti, katerim’ sta služil in za katere sta de- in lala. Oba sta bila preprosta in nedomišijava, oba sta'imela no visoko spoštovanje do vere, dasi nH$ nihče -njiju klerikateč. n vnnimivih i7vainniih oisatel a Marinama pomt» “Komunistična ‘vera’ razglaša materialistične nauke. Zahteva zase celega človeka. — Vsem neizprosno nalaga svojo voljo. Na vse kriplje hoče zavladati jib vsrim’sVetu. PoddtP ha je taf propaganda mohame-dahskim'pogonsifi* v srednjem 'veku. ’1 “Ta komunistična ‘vera’ je za-.... , ; vrgla vse,'zoper kar so se kdaj jpričenši boriji protestantje: '* “ '1" loper abšojutno dri kavno 'ta|:d zopef i __ ifšaiio državno vero. Strabane, Pa. — Ker je tudi ,naš£-'8rušW #v. JeMiima št. 156'KSK/ že več fčl nafočefto na ta priljubljeni lišt AiheriSkO Domovino; ne bo Odveč, ako .prejirie P« vrstic v-sv« je kolm ^ ne tudi od našega cvetočega društva. Na seji našega društva, ki se. . o vfšila' 2. novembra ob dveh' pbpoldne v SVojem lastneth društvenem domu, je bilo med dragim'' '{hdf' z žadčvdijštvdšn sprdjeito, da bo dfrištvo iz svoje blagajne plačalo' za mešeč decefntfer ves aščsment za odrš-mS riiladihski oddelek v VSo- r «t*ivwe*1' MUmiMd vi: dobrodelnost se doma pričenja. Naše društvo je staro 33 let in ima ves čas dober in agilen odbor, bodisi v društvenem kot tudi v gospodarskem oziru. Ako pomislimo nazaj i 33 letno'zgodovino društva, ka ko smo z ničenr pričeli 'iri danes, ko imamo leji društveni dom in tudi lepo blagajno ter članstva okrog 600 v obeh oddelkih, je iz tega razvidno, dai odbor in članstvo ni držalo križem rok, pač pa skupno' delalo vserin povsod za procvit in napredek društva. V soboto-15. novembra pa bo priredilo naše društvo zabavno veselico'vHasfni dvorani. Na Silvestrov večer, to je 31. decembra *pa doihačb društverib zabavo, kjer bomo gotovo ostali vsaj do polnoči, ko se bo poslovilo StarS leto 1947 in bo na-sfopild hovo 11(48 in da sl bomb' dtug "drugerhu voščili vse najboljše v novem'letu — men- ti $900.00. ‘To bo gitoVo prav da ja. Iep6’KbbŽiČno darilo, ki ga bo '£iavna letna seja našega dru- vorili še pisano državno vero. - an h^šioranMoVerardasi nihil nihče tijiju klerikalec; sal dr. Bucke. Dr. Buckner, ^ vsak član vesel in z veseljem JhAejei Briig, enako razvesejjiv sklep je bi) sprejet, da bo društvo iz .svoje blagajne plačevalo ves asesment ža vse člane in člani-,ee, ko dopolnijo 65 let starosti '• i.' januarjem 1948. 'e tudi za mesec Splačalo' ves a-ine in tud) štva se bo vršila v nedeljo 7. decembra ob dveh popolde. Naše članstvo je že danes opozorjeno, da se te šeje udeleži v velikem Številui Saj naše seje so kratke in razumljive pod zelo spretnim vodstvom predsednika brata John Bevec-a, ki vsak predlog natančno razloži in pojasni v slovenskem in angleškem’jeziku. Naj za 'danes zadostuje in ‘se bohi kmalu' zo-pte lcaj bglasil. J’”’' ‘”Xntbn''TdnJsič, naročnik in soustanovitelj .društva'. V sveti jezi in % ga, sem prijel kapo in jo zalučal v srno. Salamabič, sem reke!, s pbtj se mi spravi, če ne, te bom! Srna je pa samo zaničljivo brcnila z levo zadnjo nogo V mojo smer, potem pa dala iz sebe nek čuden glas proti srnjaku. Ta je samo za trenutek nehal obirati grmovje, potem pa z elegantnim skokom praščil v goščo. Ko je njegova boljša polovica videla, da je vi3oko cenjeni soprog iz nevarnosti, je še enkrat vrgla pogled proti meni in v njehih nežnih očeh sem čišto razločno videl odr&žanje njenega zvestega srca, kot bi hotela reči: nesnaga, nato' je pa 'umerjenih korakov (odstopicala v tarstvo 'gostega ^grmovja in smrek. ‘'Tidiš,' Jack,” je končal Man-def*šV$je jffipovedbvahje, ^a-ike zvestobe ne dobiš Hiti rritil ljudmi.” “Imaš prav,” sem zamišljeno prikimril. “Kar meni me gre 'V glavo pri vsem-tem, je samo to, kako je srna vedela," da' imaš grid' -namen Upaliti' na njenega mbža iri triu pomagati na Večno pdšbt Pravdanskt! to ni šlo, bi mislil.”' ? ' “Ne t-ečem ne tako, ne tako. Povem samo to,- kar se je zgodilo in fakt je, da je srna butnila vame ravno v trenutku, ko sem hotel Užgati na Srnjaka. Rešila mu je rivljenje, to je gotovo,1-Povem ti, da sem potem vselej, kadar sent jeriiai kakega s'rri jhka na'muho, na vse strani pbgledttl/če je vse varno, preden sem sprožil. Kaj se človeku vse ne pripeti, ' kaj nŠ, Jack?” “’Samo to mi še povej, Christ,” sem vprašal, ko sete bil že pri vratih: “Ali ste tisto jutro p#ed tistim ddgodkom kakšno stvar k sdbi jemali? rVeš, take stvari dajejo včasih čudne misli iri podobe v glavo.” “Beštja!” je zagodrnjal prijatelj''in'iskal pb prodajalni mizi kakšno'- pripravilo stvar, kat mi je dalo pametno idejo v gltfvb’^ait'bi'hb' Filtth urtakriil iz revirja. « IHBR^KXDokUVOTOJOVEMBE^lO^M^^^TI^ i,< Krščen denar * * *rt * n+' iX -1 4 #*'^ft/* n .tA^ IJ*hK r< POVEST Dr. Ivo Sorli Ko je učitelj izrekel to ime, ^Vse pokvari in da bo nekdaj še so se v sobi vsi zganili, Močni-'beračil tepec in surove*1; ali ka-kov pa je postal rdeč kakor rak 'kor vedno od troških let sem, in je planil naprej; mu je dal naposled tudi zdaj “Tega jaz že ne pustim!’’ je prav. zavpil. | Martin, ki je imel, odkar je Učitelju je tudi šinila kri v .bil Sezidal štacuno, velik«1 več lice, a odgovoril je mirno: prosrtora tudi za pivce, je nano- “Kako govorjenje je to, Pe- vo preuredil še izbo; in ako ter: ne pustim? Tu nimava so prišli pevci, je pogrnil bele ukazovati ne ti ne jaz — zato prte čez vso dolgo mizo. Svi- sem vas tudi zbral, da vas vse'gal je še vedno po vsej hiši, ali vprašam za mnenje in da od- kadar je bilo treba zapeti, je ločite, če že ne vsi ene misli, pristopil s svojim krepim gla-'som. V štacuni sami je odgradil ličen prostorček za kakih deset boljših gostov, in tako je žfe lahko prav vsakega sprejel. Zakaj da bi bil poslopje dvigal, kakor so mu mnogi svetovali, ni mogel še misliti, dokler je bila starka živa. Kako bi ona prenašala to razbijanje po hiši? In kako bi ji bilo težko zapustiti svojo temno čumnato, kjer je preživela že sedemdeset let? je rekel Martin. In zraven tega bi moral zdaj še na dolg zidati ;tega pa ni maral, ker ni hotel biti od nikogar več odvisen. “Potrpljenje, potrpljenje!” se je smeje branil in mežikal s svojimi navihanimi očmi. S tem, da je spravil pevce pod svojo streho in da se je zdaj shajal takorekoč cvet vasi in fare pri njem, je Martin dosegel, po čemar je bil najbolj hrepenel. In vse to je bilo šlo tako lepo drugo za drugim, tako samo od sebe, vse le po njegovi tihi politiki in pohlevni potrpežljivosti. Samo nekaj je Martina v njegovi zadovoljnosti motilo. Občutil je namreč, da je med njim in ljudimi še vedno nekaka stena, preko katere ne more ne on pa vsaj Večina jod vas. Jaz sem doslej sicer sam pevce sprejemal in bi bil tako storil lahko tudi zdaj; ali ravno, ker slučaj ni navaden, sem želel, da se prijateljsko pogovorimo. Tako je, Peter, in nič drugače!" je trdo pristavil. Potem je z mirnim glasom povzel: “Jaz nočem za svojo osebo ne p r i poročati ne odsvetovati. Martina poznate vsi. Naj mu reče kdo kar hoče, slabega mu ne more nihče, kdor nima posebnih vzrokov, kj so pa njegova stvar. Mi z Martinom pri-d o b imo vsekakor izvrstnega pevca, to boste sami videli, in se nam ni treba potem ustrašiti nobenega zbora daleč naokrog. Nazadnje bo to le na čast vsej vasi. Martin je sam rekel, da bo hodil samo pet in da se drugače ne bo silil v našo družbo izven te sobe. Mislim tudi, da tu norti prav lahko prestaneta i dva naj večja sovražnika pol ure drug poleg drugega. In zdaj razsodite.” Ne da bi čakal, ali se še kdo oglasil, je udaril Močnikov po glasovirju in vpil, da razbije on celo društvo, ako pride ta potep vanj. On in njegov oče bosta že pokazala 1 On da Se- ampakčebi ne oni . . .Vse je bilo leM KOLEDAR DRUITVEfcOH PRIREDITEV NOVEMBER 16.—Svdtbvidški oder priredi veseloigro “Čevljar”' v šolski dvorani v s.Vadi. k ES T ski dvorani sv. Vida. 19,—Oltarno društva fare sv. Vida priredi domačo zabavo s kartami ob osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo. 21. — St. Vitus Cadets No. 26 SWU, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 28,—Skupna društva fare sv. Vida priredijo domačo zabavo s kartami Ob osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo. . 26. —Baraga Glee Club ima “Barn Dance” ’v šolski dvorani sv. Vida. 27. Ji St. Mary’s Church Councilmen priredijo ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. ' niškovi dvorani, Milwaukee, Wis. 28. — Don Bosco Club Autumn Dance v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 29. — Društvo Ložka dolina veselica v Slovenskem narodne^ domu na St. Clair Ave. DECEMBER 27.—Društvo sV. Ciril in Metoda št. 18 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem dOmu na St. Clair Ave. 27. —Young Men’s Holy Name Society ples v Slovenskem domu ha Holmes Ave. 28, —Mladinsko društvo Naj-sv. Imena priredi “četrti letni varietni program" ’v šolski dvorani sv. Vida. 1948 JANUARJA 4. in lil—Mladinsko društvo Najsv. Imena priredi “Četrti 22. — Društvo sv. Cirila in letni varietni program” v šolski Metoda št. 101 KSKJ v Lorain, dvorani sv. Vida. Ohio priredi plesno veselico v. Slovenskem narodnem domu. 23. — Godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ; priredi glasbeni karnival v Slovenskem domu na Holmes Ave. 23. — Društvo sv. Janeza št. 66 KSKJ—Atletski klub priredi “čard party” in ples v Reber- Clair Ave. 31___Letni ples kadetk dru- štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ’ Makedoniji! Med vojno so muslimani v Bosni držali a hrvaškimi usta& in" ao' jih " zato sovražili SrBi! Sedaj po vojski p« jih stiskajo partizani. Ker rodi prt tisk protipritisk, so tudi mnogi muslimani sovražni režimu. Zato jih*tudi vlačijo kot “izdajal-pred sodišče kot opozicijo-pialce v drugih pokrajinah. V Sarajevu je bila koncem septembra obravnava proti dvanajstim vplivnim muslimanom; med njimi eo muslimanski verski učitelji. Ti da so hujskali ljudstvo k uporu proti komunistom. Obsojeni so'bili nekateri ma smrt, drugi pa na daljšo dobo v ječe. Tako je po vseh jugoslovanskih deželah enak pritisk na vse, ki se ne uklonijo slepo titovski dik-taturi. VERSKI POGLAVAR muslimanov v Jugoslaviji se imenuje z arabskim imenom reis ul ulema. Pod pritiskom vlade Je bil avgusta meseca izbran Za verskega poglavarja Ibrahim Feič. Ta človek nima nikake verske šole. Po poklicu je trgovec z mešanim blagom v Mosfcaru, že pod diktaturo kralja Aleksandra se je prodal vladi in nasprotoval drugim muslimanom, sedaj pa se je prodal Titovi diktaturi in se dal izvoliti za verskega poglavarja, čeprav o tem nič ne razume. Taka >je svobbda vere muslimanov pod komunizmom. Vsega tega seveda niso šli pogledat ti- MWP 31. — Društva Kristusa Kra-jsti protesfantovski “duhovniki,” lja št. 226 KSKJ priredi ki jih je najel jugoslovanski po-“Showball Dance” v Sloven- ] slanik v Ameriki, da so šli v Ju-|skem narodnem domu na St. ^oslavijo na veselo potovanje in da so potem ameriško javnost varali s pripovedovanjem o verski j svobodi, če ti‘pobožni’protestantje ne verjamejo katoličanom, ka- rmiTii imiMT Trn- j ko je z versko svobodo, naj bi šli (Nadaljevanje s L stranTT *cm sta se dobro izmazala. Ko-,vprašat muslimane, ki jim vlada paj z demokracijo, vprašajte va- munistom je glavno, da so ju od- kar verskega poglavarja sama še napredne v Ameriki. Ti goto- stranilf ih še važnejše; da so dru- nastavi in plača, kot so bili pla-vo razumejo, ker Verujejo v Ti-V ostrašili, da bi karkoli delali čani oni protestantovski agitata. j na svojo roko brez vednosti naj- tor ji za komunizem, ki so prišli “ odločilnih glav. Iggdat Jugoslavijo, DELO DOBIJO DELO 0Q»»6 luiuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimitHiuiiiiiiiiM«: SPREM SE MOŠKE IN ŽENSKE j za {Učenje uradov, gledišč in šol; nočno delo; stalna za- s postite v; dobra plača 'od ute. Zglasite se med 10 in 12 vsak s dan dopoldne. AETNA WINDOW CLEANING (0. mo E. 27. ST., VOGAL SUPERIOR AVE. iiiiiimiimimiiiii IIIIIIIIIK mfoif‘fftovŠEva, Trdo "kožo morajo imeti tisti možakarji, če jih Marčkhamovi leviti niso nič zadeli. Pa to je nazadnje njihova stvar. Tito je na vsak način bolj brihten, kakor je pač brihten tudi sam satan. Misli si:'Svet hoče biti varan, torej dajmo ga varati... Marckham j-e protestant in je seveda pripisal protestantizmu več čednosti nego jih v resnici ima. Pa to naj že bo, samo da Marckham sam verjame v tista lepa načela, ki jih pripisuje celemu protestantizmu. Na vsak način je pa mož potegnil slepoto z oči protestantov, ki morda niso takoj spregledali sleparije Titovih pridigarjev. Ker je morda treba tudi še kakim “katoličanom” potegniti mreno z o-či, zato je to Marckhamovo reč poslovenil in jo tukaj objavil — Zaplot. Profesor pozaba in higijena Profesor Pozaba je ljubil in spoštoval higijeno. Ko je po kosilu jedel črešnje, je vsako posebej pomakal v kozarec vode, da jo opere nesnage in bacilov. Ko je postal žejen, je pozabil na higijeno, Vzel oni kozarec vode in jo izpil. MALI OGLASI 1 FRANJO GAžI je bil obenem: višji Lepa prilika Na 18014 Nottingham Rd. je PPlPPnHifi na ti prag, da vrže vse skupaj po glavi po stopnicah. In ako je Potrpljenčkar najel gospoda učitelja za * svojega odvokata, mu lahko vsaj toliko plačajo tudi pri Močniku. Učitelj je ob teh zadnjih besedah ves prebledel. Ali že se je zbral in precej mirno rekel: “Ta^ih stvari mi ne bo nihče očital! .In s tem človekom tu ne govorim več,” je pokazal Petra. “Kar se pa vas tiče,"fantje in dekleta, vam rečem le to: Ali gre ta človek ven, ali pa jaz, In to ža zmerom!” “Kaj,1 mene bo kdo ven metal?” je zakričal Peter, in že je bilo videti, kako da se bo spozabil. njim, vsaka beseda p ___________________________________ __________ _ __________ zaradi lepšega, nego res prija-1 ge. Pa‘ je začel na svojo rokojprli. Njen greh je bil, da je zna-j zna, vsak pogovor bolj tuj, nego domač ... In vendar je vedel, da to ni organizirati kmete za titovo kraljevanje, šel pa je predaleč. la angleško in nemško in dobila službo na švicarsketn poslani-1 ROKE ... (Nadaljevanje t 3. strani) Službo dobijo V službo 'Se' sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in motata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je 350 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v • ' ‘'! ; Yale Theatre • St. Clair in E. 82 St. (x) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St. Dobra služba Sprejme se mlado žensko za delo v prodajalni. Zglasite se v Acme Dry Cleaning 672 E. 162. St. GL 5374. _____________________W Machine Operator prvovrsten na orodju, dies in fixtures. Mora znati obratovati razne stroje. Delo je 40 ur na teden, dobra plača od ure, dnevni in nočni šift. Oliver Corporation 19300 Euclid1 Ave. nHHnL ... ----- j — .— -, ~ -----Mislil je, da sme kot podporni jštvu. To je seveda nevarna slu- tem, če ustreza ali ne ustreza od tega, ker ljudem naprimer steber režima tudi govoriti. Ka-jžba. Bolje je koga prej zapreti,'načrtom kake politične stran- ni hotel denarja posojevati. “To ni nič,” je odgovarjal. “Za onega, ki še kaj Velja, je denarja dovolj doli v trški posojilnici — za druge ga pa tudi jaz ne morem imeti ... In tudi, kar se malih posojil tiče, je zmerom tisto: ne maram, dh bi’ ljudje iz strahu hodili k meni in mislili potem, da jim dajem slabega blaga, tudi če jih postrežem'kakor doslej. Preveč poznam to! Kdor hoče, naj pride svoj e volj e,1 ati pa nič. Ne rečem, da bi ne pomagal komu z desetakom iz zadrege; ali da ko bo pravi Hrvat molčal o predno se more pregrešiti proti ge. tem, kaj misli? Pa je govoril Titu. Tako je rešen skušnjave.' premalo spodobno o svojih višjih CLISŠOLD je angleški čashi-in bil tako nespameten, da je go- kar, ki je bil v stiku z Jovanovi- voril celo z nekim Angležem pa |čem kot časnikarski poročevtt- takerččl: Nastalo je iz. potrt-z nesrečnim Jovanovičem. Na lec poslaništva v Belgradu, je be, da svet zoper take reči prd- je primoran prodati hišo 7 sob, [tile kopalnica, dvojna garaža, lep' vrt, kjer je okrog 70 vrtnic. Cena je zelo primerna. Za podrobnosti se zglasite pri Ed. Ko-Vac, 960 E. 185; St. KE 5030. (221) “Pomen in namen proteslan-tovstvd je, da se bori zoper vse razpravi se je šicen delal zelo dobrega titovca, toda srbski sodnik mfi niso verjeli; Mislili so si t"A žeTga je zgrabilo deset tr- to nabiralo- — rajši dalh dih pčbtfuirt"gl*