Lato VII., štev 41. LJubljana, petek IU. februarja 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 D i I? asa l«haj» ob 4. »Jutraj. e=a Stane mesečno Din 15—; ca ino-semstro Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i LJubljana, Knafiova ulica štev. 5/I. Telefon štev. ji, ponoči tudi »tev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvo: Ljubljana, PreSernova ulica št. 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek 1 LJubljana, PreSernova ulica St. 4. — Telefon št. 4g» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu s Ljub« Jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 18. februarja. Kriza, ki Je nastala v trenutku, ko je Nemčija zaprosila za vstop v Zvezo narodov, se nadaljuje in dosega danes že vrhunec. Zavezniki so na locarnski konferenci obljubili nemškim zastopnikom, da bo Nemčija ne samo sprejeta v ženevsko meddržavno organizacijo, temveč da se ji odkaže tudi stalen sedež v Svetu Zveze narodov poleg Velike Britanije. Francije. Japonske in Italije. Seveda pri tem zastopniki zapadnih velesil niso dostavili, da se ne bi smela le kaka druga država trajno zasidrati v Svetu Zveze narodov. 2e dalj časa se nekaj držav poteguje za stalno pravico soodločevanja v Svetu Zveze narodov. Skoro vsako zasedanje ženevskega mednarodnega parlamenta mora poslušati vehementne pritožbe kitajske republike, ki šteje toliko prebivalcev kot cela Evropa, pa ne more izboievati niti stalnega niti začasnega članstva v Svetu. Poljska republika tudi smatra, da ji pripada stalen sedež v oni korporaciji. v kateri lahko sedi n. pr. Italija. Oglaša pa se povrh nje še Španija. Ta se sklicuje na veliko razširjenost španske civilizacije in jezika v srednji in južni Ameriki. Da se zaokroži število, prihaja z enako zahtevo na koncu koncev še braziljanska fedo-jtitivna republika. Francoska vlada in z njo celokupna francoska javnost se zavzema za to. da se tem deželam dodele stalni sedeži v Svetu Zveze narodov. Največ simpatije i:živa Poljska, ki jo smatrajo za prvovrstni faktor v evropeiski politiki, za trdnjavo med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Francija je po pravici prepričana, da je treba nafti protiutež za vstop Nemčije v Svet Zveze narodov. Slednji sklepa, kot je znano, ne morda z večino ;c!asov. marveč soglasno. Sleherni njegov sklep, ki ni soglasen, je neveljaven. Izjeme, ki jih določa statut, so brezpomembne. V obraz bije korist, ki si io more izkovati Nemčija iz takega položaja. Politično nedolžen bi bil tisti, ki bi sipa!, da Nemčija kot nova članica Sveta Zveze narodov ne bi izrabila do skrajnih mej tega sijajnega orožja. Sleherni dvom o nemških namenih je odpravila poleg nadvse jasne pisave časopisja v Reichu precizna izjava zimanjo. sca ministra dr. Stresemanna. Nemčija bo spravila v Ženevi na tapet vprašanje nemških manjšin, ob prvi priliki pa se bo lotila tudi zadeve poljskega koridorja. gornje Žlezije, priključitve Avstrije Nemčiji in kar ie še temu podobnega. Nemčija teži za uničenjem zadnjih ostankov pariških mirovnih po-trodb. Povdarek tej njeni težnji bo dal čudoviti štatut Zveze narodov, po katerem more Zvezin svet sklepati le enoglasno. Proti Nemčiti ne more Svet do nobenega veljavnega rezultata. To svoje privilegirano stališče bodo berlinski diplomati pri vsaki priliki prodali le za najvišio ceno. Vstop Poljske v Svet Zveze narodov sicer ne bi izpremeni! statuta in ne bi materijalno oslabšal eventualne nemške opozicije. Vendar bi bil njen stalni sedež velevažen moralni protiutež proti nemškemu kovarstvu. Nemci bodo prve svoje puščice naperili proti poljski republiki. Ali ni potemtakem prav. da se tej dovoli neposredna obramba v Svetu Zveze? Francija tolmači svoje zavzemanje za Poljsko med drugim tudi z argumentom, da ne more za večne čase prevzeti poljskih agend v Zvezinem Svetu in da je bolje za svetovni mir in n odjenjanje napetosti med Nemčijo in Francijo, če se Poljska sama zagovarja ln uveljavlja v obeh ženevskih meddržavnih korporacijah. S tem naziranjem se more docela strinjati tudi Jugoslavija, k; se sicer niti izdaleka ne odreka zahtevi, da mora biti tudi Mala antanta. katera Po svoii realni moči ne zaostaja za Italijo, zastopana v Svetu Zveze narodov. Slovani moraio z vso odločnostjo podpirati zahtevo Poljske, katere vprašanje ie tre nutno najaktualnejše, da pride vsaj ena slovanska država v vrhovni cdbor narodov v Ženevi. Za Poljsko pa se morajo ob primernem trenutku odpreti vrata v isto korporacijo tudi drugim slovanskim državam. Ne gre namrcč._ da bi Evropa, katere zemeljska površina ie v dobrem delu slovanska, bila zastopana v Svetu Zveze narodov v prvi vrsti po Neslovanih. Trenutno je poljska pozicija še čisto negotova. Pripustitvi Poljske se upira ne samo Nemčija, ki se boji. da bi se ji Pokvaril račun v Ženevi. Nemčija se dela užaljena, kako more kdo priti na ■nisel. da bi se poleg nje uvrstila neljuba poljska republika med nove velesile. Poleg Nemčije pa se zaznava odnor tudi v Angliji in celo v britanskih do-minijonih. Angleži se boje. da bi Nemčija umaknila svojo prošnjo za vstop v Zvezo narodov, s čimer bi se razve'Javil locarnski pakt. če se ne bi vse izvršilo po nemški volji. Strah jih je na tudi pred »prevago francoskega vpliva*. ki bi s pristopom Poljske le pridobil. Britanska bo:azen še ni zadosten argument proti razširjenju Sveta Zveze narodov preko Nemčiiu Veliko zanimanje za današnjo sejo Narodne skupščine Z napetostjo se pričakuje današnji govor Svetozarja Pribičevi-ča v Narodni skupščini, — Vladni listi opisujejo politični kot normalen. — Opozicija pripravlja obtožbo ministra za šume in rude dr. Nikiča. Beograd, 18. februarja, p. Današnji dan pomenja v političnem življenju *x>-polno zatišje. Razen seje Narodne skupščine, na kateri sta v sijajnih govorih kritizirala samostojna demokrata Demetrovič in dr. Pivko vladno agrarno politiko, ni kaj posebnega omeniti. Vladni listi ugotavljajo, da se je politični položaj povrnil v normalna pota. Kriza je odstranjena, reči pa se mora, da le dotlej, da Stjepan Radič ne izzove novega incidenta. Veliko zanimanje vlada za jutrišnjo sejo Narodne skupščine, ki obeta biti zelo burna. Jutri povzame besedo Sveto-zar Pribičevič. Radikalski klub je popoldne nadaljeval sejo in so nekateri govorniki kritizirali vladni predlog o proračunu. Gjor-gje Kirič je zlasti kritiziral politiko Finančnega ministra dr. Stojadinoviča. V istem smislu sta tudi govorila in zahtevala. naj se proračun še bolj črta poslanca Bingulac in Kosta Gnjatič. Kakor se doznava iz političnih krogov, pripravlja opozicija obtožbo ministra za šume in rudnike dr. Nikiča, o katerem trdijo, da stoji sredi velike afere, češ, da je dal na Hrvatskem nekemu svojemu osebnemu prijatelju velik gozdni kompleks v zakup, ne da bi bila razpisana licitacija. Interpelacijski dan v Narodni skupščini Včeraj je bila na dnevnem redu Narodne skupščine razprava o interpelaciji Jursja Demetroviča (SDS) radi izvajanja agrarne reforme. — Hudi očitki opozicionalnih poslancev na račun radičevcev. — Ministra agrarne relonne Pavla Radiča ni branil noben radikalski poslanec. botiškem volilnem okrožju. Navajal Je primere, kako se le pri razdelitvi zemlje postopalo pristransko. Gotovi ljudje so dobili zemljo, ki leži pod vodo, In so morali zanjo še plačati. Nato le govoril o političnem programu HSS in izrazil svoje začudenje. kako le mogoče, da zapušča svoj kulturni, človečanskl in socijalni program, s katerim si je pridobila med ljudstvom tla. Nadalje Je izjavil, da je HSS razočarala tudi vse svoje prijatelje, ki so od njenega vstopa v vlado mnogo pričakovali Nato le govoril sam. demokrat posl. dr. Ljudevit Pivko, ki je istotako krltikova! pristransko postopanje ministra agrarne reforme pri dodeljevanju zemlje. Ugotovil Je tudi, da se je vlada s svojim sklepom na Krfu meseca maja 1. 1917 obvezala dobro-voljcem, da se ]im bo dala zemlja. Kriti-koval je postopanje napram dobrovoljcem pri reviziji agrarnih odnošajev ter Je predlagal prehod na dnevni red z naslednjo motivacijo: »Narodna skupščina smatra z o žirom na Interpelacijo g. Juraia Demetroviča. da je postopanje ministra agrarne reforme v vprašanju revizije in eksproprijacije zemljišča na veleposestvu grofa Draškoviča v Dugem selu nezakonito, da so s tem kršeni zakonski predpisi in da je 60 postopanje ministra agrarne reforme škodljivo za ugled države in za gospodarske interese sela. S prehodom na dnevni red poziva Narodna skupščina vlado, naj takoj ustavi nezakonito delo ministra agrarne reforme ter vzpostavi prejšnje stanje.« Zemljoradnik posl. Čeda Kokanovlč Je zahteval, naj minister agrarne reforme Izpolni svojo besedo, da bo podaljšal dobro-voljcem rok naseljevanja do 1. junija. Nato le govoril posl. dr. Grga Angjeli-novič, ki je predvsem opozarjal na slabo stanje vinogTadov na dalmatinskih otokih In zahteval njihovo obnovitev, da se prepreči izseljevanje prebivalstva v Ameriko. Zadnji je govoril minister Pavle Radič, ki je odgovarjal na izvajanja posameznih govorn:kov in zatrjeval, da je priseljen popraviti krivice svojih prednikov. Pri glasovanju Je večina sprejela prost prehod na dnevni red. Zanimivo je, da se noben radikalni poslanec ni udeležil današnje razprave v svrho obrambe P. Radiča. Prihodnja seja Narodne skupščine bo Jutri cb 9. dopoldne. Nadaljevala se bo načelna proračunska razprava ter bo ob tei prilkf govoril Sv. Pribičevič. Beograd, 18. februaria. r. Na današnji dopoldanski seji Narodne skupščine Je bila na dnevnem redu interpelacija sam. demokratskega poslanca Jurja Demetroviča na ministra agrarne reforme Pavla Radiča radi odvzemanja zemlje agrarnim interesentom v Dugem selu. Predsedoval je seji podpredsednik dr. Stanko Šibenik. Po prečitanju interpelacije je minister agrarne reforme Pavle Radič v svojem odgovoru povdarjal, da se prej ni pazilo, kdo ima pravico do (lcdelitve zemlje. Sedanjo vlado ne vodijo strankarsko politični oziri, kakor so njene prednice. Minister Pavle Radič je nadalje Izjavil, da le odredil revizijo za ona zemljišča, ki so bila od njegovega prednika razdeljena brez načrta, kar le imelo za posdedšce mnogoštevilne pritožbe. Ministru agrarne reforme Pavlu Rad:ču Je nato odgovarja! posl. Juraj Demetrovič, čegar govor je izzval odobravanje. Mnogi poslanci so mu čestitali, med njimi tudi nekateri ugledni radičevskj poslanci s sela. Posl. Demetrovič ie v svojem govoru navedel za ministra agrarne reforme porazna dejstva. V interpelaciji sami se ugotavlja, da so Mijo Kokot in večje število njegovih tovarišev v Dugem selu dobili zemljo pravilno nakazano in da so že pričeli gradiU hiše, kakor to predpisuje zakon, da pa jim minister Pavle Radič s svojo naredbo od 19. avgusta na zahtevo strankarskih pristašev odvzel zemljo. Interpelacija zahteva od ministra agrarne reforme, naj svojo naredbo razveljavi V svojem govoru Je posl. Juraj Demetrovič naglašal, da se je z vstopom radičevcev v vlado pojavil nekak čuden »reformatorski« duh. Postopanje ministra agrarne reforme pomenja namreč zanikanje pravne države. Posl. Demetrovič Je navrjal konkretne primere. Iz katerih le razvidno, kako Je Pafle Radič moral poslušati starega voditelja HRSS Predavca in odvzemati zemljo mirnim, poštenim in siromašnim se-1'jakom, da jo je lahko dal Predavcu, ki jo le zahteval že 1. 1922, a jo ni mogel d biti. Z ozirom na napade Pavla Radiča na bivšega ministra agrarne reforme dr. Hinka Krizmana Je posl Demetrovič ugotovi!, da postopanje dr. Krizmana ni bilo partizansko, ker je zemljo nakazoval tudi Hrvatom-radičevcem. Govornik je nadalje ugotovil težki položaj seljakov v omenjenem kraju, ki so bili nahujskani k uporu povodom žigosanja živine, ter je naglašal. da je sramota za vlado, ki proglaša sporazum, obenem pa upropašča siromašne seljake. Sedal ie bila zemlja oikazaoa pristašem HSS ter odvzeta 24 pristašem SDS, da se ie vrnila grofu Draškoviča, kl jo je zopet odstopil Predavcu. Govornik je naglašal, da se Predavec bogati na račun seljakov. med tem ko je imela SDS vedno pred očmi njihove interese. Pri tem je zaklical neki ra-d:6evec:» Vi niste se'jaška stranka!* Pesi. Vilder mu je odvrnil: »Mi smo seljaška stranka! Vas pa ni volil nared, ampak vas je imenoval St Radič!« Posl. Demetrovič je nato navajal, kako se danes odvzema siromakom zemlja In kako se favorizirajo bogataši ter h za to navedel množico primerov. Za tem je navajal razne zakonske odredbe in ponovno ugotovil, da Je minister Pavle Radič proti zakonu odvzemal zemljo onim, ki so si prl-dcbili pravico do nje na pod'ag1 zr.kona. Naglašal je, da je to anarhija, ki se vrši od zgoraj ln s katero se ubija eksistenca malih ljudi. Posl. Vilder le pri tem zaktical: »To le gradivo za obtožbo proti g. ministru !« Posl. Demetrovič je nadalje izjavil, da za sedanje vlade vedno bolj narašča nezadovoljstvo rred narodom in da se opaža. kako se sedanja vlada nagiba vedno bolj na desno, ko zatira seljake in podpira grofe. Zaradi tega je končno predlagal, naj Dementi govora Nikole Palica Kaj Je gosp Paši- govoril pred pogodbo z radičevci. — Sporazuma ni pokazal niti Prlbičeviču niti Žerjavu. Becgrad, 18. februarja, r. Z ozirom na včerajšnji govor Nikole Pašiča v ra-dikalskem klubu o stališču Sv. Pribičt-viča napram pogajanjem za sporazum med radikali in radičevci. se ugotavlja, da je Pašič svoječasno z czirom na pogajanja z radičevci izjavil Sv. Pribiče-viču in dr. Zeriavu. da se brez SDS ne bo ničesar ukrenilo, ker bi bilo to nemoralno in nepošteno. Pašič je bil obveščen od Sv. Pribičeviča, da samostojni demokrati ne morejo iti z radičevci v vlado, in je nato tudi trdil, da se brez SDS ne more ničesar storiti, ker bi bilo to nemoralno in nepošteno. Kasneje pa je kljub temu pristal na »nemoralno in nepošteno* pogodbo. Pašič ni sporazuma pokazal nit Sv. Pribiče-viču niti dr. Zeriavu. Pozneje ie Pašič želel, da naj bi bili samostojni demokrati lojalna opozicija in rezerva, nakar pa Stofadinovlč se vrača domov Finančni minister Siojadinovič odpotuje danes iz Washingtona, ostali člani delegacije pa ostanejo še v Ameriki, da nadaljujejo pogajanja z ameriškimi delegati. Beograd, 18, februarja, p. Zunanje min!- strstvo Je prejelo iz VVashingtona tole brzojavko; Finančni minister dr- Stojadinovič je posetil danes podpredsednika republike Zedinjenih držav Davvesa, državnega tajnika za finance Mellon a ln državnega podtaj. ltika VVilsona. Ker odgovori ameriška vlada zaradi debate o davčnem zakonu v ka.igre su na predlog jugoslovenske delegacije šele na prihodnji seji obeh delegacij, odpotuje finančni minister dr. Stojadinovič lz AmerI ke najbrže že jutri, v peteik, kjer le bil ta dan že poprej določen za povratek v dorrro vino. Finančni minister se povrne v Beograd, da more prisostvovati razpravi o pro računu v Narodni skupščini. Ostali člani ji> goslovenske delegacije ostanejo v VVashing tonu, da morejo nadaljevati pogajanja t Američani. VVahsington, 18- februarja, p. Državni tajnik za finance Mellon je izjavil v komisiji za likvidacšo svetovne vojne, da se pogaja nja za ureditev vojnih dolgov Jugoslavije v Zedmjenih državah severoaaneriških nadaljujejo. Zaradi razprave o davčnem zakonu v kongresu, pri katerem je zelo zaposlen senator Smoot in ker so nekateri člani ameriške komisije za delj časa odsotni iz VVashingtona, se pogodba med Ameriko ln Jugoslavijo še ni mogla skleniti. Zaradi debate o proračunu v beograjski Narodni skupščini, bo moral finančni minister dr. Stojadinovfč predčasno zapustiti Ameriko ln se povrniti domov, ostali člani jugoslovenske delegacije pa ostanejo v VVashingtonu in nadaljujejo pregovor z ameriškimi delegati. Večina težkoč pri sklepan;u dogovora je že odstranjena, tako da ie upati, da se v kratkem doseže popoln sporazum. Nova gonja proti Slovencem na Goriškem Italijanski listi si izmišljujejo neosnovane očitke na račun Slo> vencev. — Aretacije v Avčah. bite kose plošče tako razgnaJo, da »c se odluščili. V Avčah .kamor je dospel oddelek karsbinjerjev, se vrši preiskava to poizvedovanje. Do sedaj ao bili aretirani štirje domačini Slovenci. Preganjanje našega tiska v Italiji Trst, 18. februarja, o. Današnja številka «Edinosti» je bila zaplenjena. Policijske oblasti so zaplenile dopoldne v prostorih tiskarne «Edinosti» vse izvode lista, ki so jih našle. Pobrali so istotako tudi vse izvo» de v tobakarnah in drugih prodajalnah. Vzrok zaplembe doslej uredništvu »Edino. sti» še ni znan, ker ni prefektura dostavila še nobenega tozadevnega dekreta. Domneva se, da je bil povod konfiskacije članek, ki opisuje razpadanje fašizma ▼ FuriamjL, Gorica. 18. februaria. o. Beneški »Gazzet-tlno« prinaša v današnji številki vest, da je neznanec vdrl v pokopališče v AVčah in tam razbil fotografijo na grobu nekega vojaka. To vest bodo sevedia Izrabljali vsi drugI Italijanski listi za gonjo proti Jugoslove-nm v Julijski Krajini, ne da bi se prepričali o resničnosti tega očitka. Ponovil se bo vrtobinski dogodek Dasiravno je bila ob priliki zadnjega slučaja na vojaškem pokopališču v VTtojbi pri Gorici dokazana nedolžnost Jugoslovenskega ljudstva, vendar ni vMemska prefektura ničesaT ukrenila, da bi se neosnovani očitek preklical. Kakor zatrjujejo naši .ljudje Iz Avč, je bila dotična fotografija že več mesecev prelomljena. Zadnje dolgotrajno eževje Je raz- Pod Pangalosovo diktaturo Aretacije uglednih opozicijonalnih državnikov in politikov. nikakor niso hoteli pristati. Vse drugo, se nezakonita nareiba ministra agrarne re- : kar nava:a Pašič. ni točno in se more rriolsati samo njegovi tend:nci. da hi Pribičevičem ustrahoval radičevce k večji pokorščini. forme razveljavi in mu izreče nezaupn'cn. Za tem je govoril davidovičevec prs!. Milan Grol. ki je kritikoval vladno agrarno politiko v Vojvodini, zlasti pa v svojem su- London, 18. februarja, s. Kakor poroča Reuterjev urad iz Aten, so bili bivši ministrski predsednik Papanastasiu, bivši notranji 'irinister general Kondilis, polkovnik Ghlcaris in 10 drugih častnikov snočl odstra njeni lz Aten. Atene, 18. februarja p. Uradno se potrjuje, da je dala vlada v svrho zagotovitve javnega reda In miru odstraniti iz mesta bivšega ministrskega predsednika Papana-stasia, generala Kondilisa in še nekaj drugih uglednih Grkov. Atenska brzojavna agentu ra javlja službeno da ie bilo z aretacijo biv šega notranjega ministra Kondilisa prijetih še kakih deset ljudi civilistov in častnikov, Ministrski predsednik Pangalos je poda! tole izjavo: Ker so se zadnje dni širile razburljive vesti in ker sta se v njih omenjali Imeni Papar.astas.u -i Kondilis ,je postala njuna začasna odstranitev iz Aten potrebna. Nadalje se Izve da bodo vse prijete oselbe internirane na katem otoku. Brzo;avna aigen tura javlja da so brez vsake podlage vestE o uporu vojne mornarice. Predsednik vlade Pangalos se je odpravi! na pot v Solun na torpednem rušiicu da pregleda nekaj del, posebno kanalizacijo. Na potu ga spremlja vse vojno brodovje. Nadaljne podrobnosti iz madžarske afere Zasliševanje Schultzeja v Berlinu. — Nova obremenitev Win-dischgratza. — Sodelovanje francoskih in nemških policijskih oblasti. jevarrja francoskih bankovcev. Nadalje se Je razpravljalo o čim tesnejšem sodelovanju med berlinsko Ln francosko policijo ter o Berlin, 18. februarja, s. Artur Schultze je bil včeraj in danes ponovno zaslišan na policiji. Doslej se ni dalo ugotoviti, ali Je Schultze v Berlinu zakrivil zločin ponare-jevanja denarja. Tudi s preskrbo papirja madžarskim falzifikatorjem ni bil v zvezi. Po njegovi izjavi se papir ni dobavljal Iz Nemčije. Ako je Schultze kaj zakrivil, ga po obstoječih zakonih ne bodo izročili, temveč se bo proti njemu vršila obravnava v Nemčiji. Komisar Doulcet Je šel včeraj tz Pariza v Beriin, da prisostvuje kot zastopnik pariške policije nadaljnjemu zasliševanju aretiranega Schultzeja. Uredniku »Matina« je izjavil, da Je bila po njegovem mnenju udeležba Schultzeja pri madžarski aferi precej pasivna. V zadevi prijetega Arturja Schultzela se potrjuje, da je princ VVindischgratz bil leta 192-3 večkrat pri nJem in ga pridobi! za akcijo ponarejevanja francoskih frankov, češ da gre za politično stvar in z vednostjo madžarske vlade. Ko je Schultze čez kake štiri tedne videl, da nima princ dovolj sredstev za financiranje akcije, ie začel sumiti in je pri prvi priložnosti pJjegnil v Nemčijo. Dokazano je nadalje, da je princ Win-dischgratz tekom dveh let dvakrat posetil Schultzcja v Berlinu in tudi njegov tajnik Raba in major Ger5 sta bila večkrat pri njem. Po izjavi Schultzejeve gospodinje ni dolgo tega, kar se je še to dogodilo. Iz tega sklepajo, da so vodje falzifikatorske družbe zopet skušali debiti Schultzeja za akcijo, da se jim pa to najbrže ni posrečilo, ali pa da pogajanja še niso bila končana. Schultze je v zadnjem času ustanovil v Berlinu dve podjetji, v katerih so izgotav-Uall barvotiske In se bavili t galvanopla-stiko. Podjetji sta prijavili oblastvom, da izgotavijate poslovne papirje in tiskovine. Pariz, 18. februarja, k. Po štiridnevnem bivanju v Parizu je danes vodja berlinske kriminalne policije dr. Weiss zapustil Pariz. To je prvič, da je vodilna osebnost nemške policije stopila v zvezo z vodilnimi francoski policijskimi uradi. Potovanje dr. Weissa v Pariz je imelo v prvi vrsti namen dati francoskim policijskim oblastvom zagotovilo da bo berlinska polici a storila vse, da pomaga francoski pri preiskavi v aferi Donere izmenjavi poročil kriminalne policije. Dr, Weiss je odpotoval v Bruselj. Budimpešta, 18. februarja s. Imunitetni odsek zbornice je socijalno-demokratskega poslanca Karla Peyerja radi razžalitve ministrskega predsednika izključil od 30 sej. Dunaj, 18. februarja, s. Na danaSni seji narodnega sveta so socijalni de.nokratje stavili predlog, naj se imemije sedemčlanski preiskovalni odbor, ki bo prou&I obdolžit-ve madžarskega ministrskega predsednika Bethlena proti štajerskemu dižehi&rroi glavarju dr. Rintelenu radi soudeležbe pr! po-narejevatTiL' češkoslovaških bankovcev leta 1921. Parlamentarna večina Je po burni seji odklonila ta predlog. oogcGitev pogajanj z Vatikanom Beograd, 18. februarja, r. Današnje «Vre» me» poroča, da jc došlo zopet do večjih zaplctljajev med našo državo in Vatika. r.om. Te dni bi imel odpotovati v Rim dr. Vojislav Janjič v svrho nadaljevanja poga. janj za ureditev vprašanja zavoda sv. Je. ronima, vendar pa je odločeno, da se nje. govo potovanje odgodi, dokler se ne porav. pajo nove težkoče. «Vremc» pravi, da so ti zapletljaji nastali ob priliki Radičevega govora v parlamentu, ki se nanaša na pa. peževega nuncija Pelegrinettija in se je v Vatikanu netočno interpretiral. Kakor so doznava iz ministrstva ver, se pogajanja z Vatikanom ne bodo tako hitro nadaljevala, kakor je vlada prvotno pričakovala. Beograd, 18. februarja, p. Radič je imel proti večeru daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Ninčičem o incidcntu s pa. peškim nuncijem Pelegrinettijem-. Dr. Nin» čič namerava na sobotni seji zbornice od. govoriti na vprašanje samostojnega demo. krata Večeslava Vilderja in klerikalca dr. llohnjeca o sporu med Radičem in Pclegri« nettijem, ki ga je izzval Stjepan Radič ▼ skupščini. Po svoji konferenci z zunanjim ministrom je odšel minister prosveto n» : m^ib 1 dvor. Iz burnega dvoboja med dr. Trumbičem in Stj. Radičem (Po stenografskih beležkah v Narodni skupščini.) Beograd, 18. februarja. Kraval, ki ga je v sredo povzročil Stjepan Radič v Narodni skupščini, je zopet dokazal Radjčevo popolno brez-vestnost v izpadanju proti svojemu nasprotniku in absolutno pomanjkanje čuta resnicoljubnosti. Takšna je Radičeva natura, ki v retoriki stopnjema posega za najpriročnejšimi sredstvi— to je: po neosnovanih klevetah in psovkah — radi česar je jasno, da mora sleherni Radijev govor izzvati revolto na strani vseh onih, ki še imajo količkaj smisla za resnicoljubnost in za takt. Tako je bilo tudi na seji Narodne skupščine v sredo. Ko je začel Radič odgovarjati na dr. Trumbičev govor, je izpočetka vladal precejšen mir, četudi je Radič iznašal ostre, toda kollkortoli-ko osnovane politične reči iz časov pred sklenjenim sporazumom RR in naravnost entuzijastično zagovarjal napram federalizmu — unitarizem in ustavo. — Naša ustava, je dejal Radič, ki se na prvi mah vidi centralistična, ni takšna, marveč edinstvena, unitaristična! Ce bi naše ljudstvo bilo enotno, bi za nas veljalo, kar je neki naš diven seljak dejal v Sarajevu: da en osel lahko toliko riga, kolikor sto filozofov ne more popraviti. — Tako je! Ohoho-ooo! prasne v smeh opozicja. — E, baš rigate, kakor je vaš seljak dobro povedal! — Ponavljam tu, je nadaljeval Radič, kar sem stokrat že dejal, posebno pa na svojem zadnjem potovanju: Bratje, mi zdaj provajamo svoj seljaški program, ki je v bistvu socijalen program, ki je v bistvu program Narodne radikalne stranke! To je v prirodi vsakega pokreta, da ideje švigajo kakor bliski. Nastane grom, vihar, nevihta. Končno pa vse to mine — in kako je sladko in ugodno dihati in živeti po končani burji! Evo, to je naš narodni sporazum. Ta Radičeva definicija sporazuma je izzvala živahen smeh v vsej Narodni skupščini. In ugodno so v smejanju zadihali tudi vsi radikali, spominjajoč se burje, ki jo je Radič povzročil s svojim agitacijskim potovanjem . . . Toda za smehom je kmalu sledila nova nevihta v dvorani. Radič je začel dr. Trumbiču očitati, da je za časa vojne i na Kriu i v Rimu i v Londonu i v Parizu snoval naklepe, da bi Radiča bilo treba obesiti ali pobiti. Pevoltiran radi te trditve skoči dr. Trumbič iz klopi in ogorčeno zagrmi naoram Radiču: — Tedaj ste Vi bili Habsburgovec, tedaj ste Vi služili Francu Jožefu! Jaz pa sem deloval za narod! — Tako je! To je resnica! pritrdi Pribičevič in vzklikne napram Radiču: Tedaj ste Vi prepevali o kralju Petru, da je »djubre*. (Velikanski trušč. Predsednik zvoni. Radič vidno prebledi in umolkne, kočno pa zopet povzame:) . — Danes se hrvatski narod upravičeno brani pred gosposkimi lenuhi, ki menjajo programe kakor suknje. — Vi ste gosposki lenuh! ponovno skoči iz klopi dr. Trumbič. Čemu psuje-te? Čemu klevetate, Vi minister? Sramota! — Vi živite od švindla! Kriči besen, s stisnjeno pestjo napram Radiču doktor Zanič. Vi ste navaden gosposki švindler in nič drugega! — Koliko denarja ste izmozgali iz ljudskih žepov? zajedljivo vprašuje Ra-c33ča dr. Bazala. Radič omenja Matijo Gubca. — Kaj sramotite Matijo Gubca? protestira Prbičevič. Gubec ni bežal v luknjo v zidu! Sledila je peripetija celotnega krava-la, ko je Radič začel dr. Trumbiču očitati izdajstvo na mirovni konferenci. — Kaj lažete tu o tako važnih stvareh! se strahovito razburi dr. Trumbič, ves rdeč v lice. — Vi lahko lažete pred onimi, ki še ne poznajo Vaših laži! Pozivam g. Pašiča, da se o tem izjasni, on je bil na mirovni konferenci. Vi pa nimate ničesar govoriti! Toda dočim se Pašič samo smehlja. Radič nadaljuje: — Trumbič je zaprl vrata naši državi. Jaz šem pričakoval, da se bo kot dveletni zunanji minister v svojem govoru dotaknil zunanje politike. Toda tega ni storil, ker bi zdrsnil na led . . . in če bi si zlomil vrat, bi ne bilo škode . . . — To je laž! Čemu lažete? vzklika vznemirjeni dr. Trumbič in se domala razplače od bolesti. — Prosvetni minister ne sme tako govoriti. A Vi venomer lažete? Čemu špekulirate z ljudstvom, s hrbtom in žepom ljudstva? Nastane strahovito vznemirjenje v dvorani. Predsednik v tretje kaznuje dr. Trumbiča s pismenim opominom, enako pa tudi dr. Žaniča, ki v skrajni razdraženosti vzklika napram Radiču: — Špekulant! Norec! Lažnivec! Hulia! Švindler! Šarlatan! Lopov . . .! Ogorčeni so nad Radičem tudi mirneiši možje, posebno davidovičevci, ki protestirajo: — Ne pustimo Radiču tako govoriti! Vi, g. predsednik, mu tega ne smete dopuščati! In Pašič nima pravice do smeha, ker*je bil šef mirovne delegacije in se je vse vršilo po njegovem! V burji in viharju je Radič z rezkim glasom nadaljeval: — Trubič je meni in vsakemu drugemu dejal, da Srbi in Hrvati nismo samo dva naroda, ki nimata ničesar skupnega, marveč da smo celo dva sovražna svetova! Ta trditev je dr. Trumbilča oškiila kakor blisk. Skupno z divjim dr. Žaničem skoči pokonci in strastno protestira: — Lažete! Ordinamo lažete! Moje delo to najbolje zavrača. Dočim ste Vi gradili strelske jarke, sem jaz vedno deloval za sporazum s Srbi! Dr. Zanič: — Takega gada in lopova in lažnivca še ni bilo v nobeni vladi na celem svetu! Nastane prepir in polom. Predsednik Trifkovič obupno zvoni, končno pa prekine sejo «zaradi neparlamentarnih izrazov g. dr. Trumbiča*. Navzlic prekinitvi pa se je burja nadaljevala, dokler niso živci popustili. Okrog stenografske mize so se nabrale cele skupine poslancev, ki so se prerekali in si pretili. Ivan Radič je dr. Trumbiču grozil s pestmi, a radikal Bingulac je miril samostojne demokrate, češ: — Čemu ste takšni, odkar Pribičevič ni v vladi? Bo že zopet prišel vanjo! — Da, toda brez vas in vaših kom-panjonov! ga je temperametno zavrnil samostojni demokrat Boškovič. Po odmoru je Radič zopet nadaljeval svoj govor, a ga je kmalu zaključil in žel odobravanje od strani svo.iih ljudi, radikalov in še nekaterih, ki so dovzetni za ironijo. Ameriški senat proti ratifikaciji dogovora z Italijo d Washington, 18. februarja V ameriški javnosti se opa'žajo posledice Mussoliniievega agresivnega govora v parlamentu. Senat je na izvajanja italijanskega triu. predsednika odgovoril s tem, da je razpravo o tej zadevi odgodil za nedoločen čas in sploh no pride na dnevni red zasedanja. Ta korak smatrajo kot odgovor na fašistovsko politiko. Opozicfja proti ratifi-ciji ureditve italijanskih dolgov, kl želi, da se ratifikacija gladko odkloni, se je sedaj vsled nastopanja fašistov v zadevi Južne Tirolske še povečala. Doslej je bilo v senatu 15 nasprotnikov, sedaj pa računajo vodilni republikanci, da sploh ne bo mogoče dobiti večine za ratifikacijo. Vsekakor bi bi lo potrebne dolgotrajne in več kot živahne debate, da bl popolnoma spremenile določeni program. Da se to prepreči, je bila ratifikacija izpuščena prt sestavljanju dnevnega reda, dočim pride na vrsto razprava o dogovoru s Češkoslovaško, Estonsko, Ru-munijo in Belgijo. Chamberlain demantira vesti o dogovoru z Italijo d London, IS. februarja Na vCerajšnjl seji spodnje ®bortrice je vprašal poslanec delavske stranke Thurtie vlado glede dogovora med Angttjo in ftaUeo. Zunanji minister Charrfberiain je odacvoril da ne more posebej mcSteti vsakega predmeta, o katerem le pri obedu razpravi z italijanskim ministrskim predsednikom Mns soHmjem. Pač pa iafcko fzčavi. da Anglija pri tem razgovoru td sprejela nikakih obvez ln da z nobene strani ni Mo predloga za vezane roke v enem ali drugem pogleda. Chamberlain je nadalje izjavil, da britanska vlada doslej še o« dobite prodk* od ruskih sovjetov glede odšhotfetfne angtcftta državljanom, čtfih premoženje le zaplenila boljševiška vlada aB 63B> potrdila o vplača nem posojilu so Ma ptogtežCHa za neveljavna. Končno Je zunanji suMster telavfl, da An- glija ne more priznati razsodstva Zveze narodov pri morebitnih sporih med Severno in Južno Irsko glede meje. Delovni minister ie potem sporočil, da se konferenca delovnih ministrov o osemumem delavniku sestane dne 15. marca. Konferenca mora samostojno o tem sklepati, ali naj bodo seje javne aH ne. Švicarsko-ruski konflikt Švica ie pristala na francoski posredovalni predlog, toda Čičerin ie odklonil nadaljna pogajanja. p. Ženeva, 18. februarja. Zvezni svetnik Motta, bivši predsednik švicarske republike in načelnik zunanjega urada, je včeraj podal nekaj izjav kot odgovor na interpelacijo o pogajanjih med Švico in Rusijo. Ta interpelacija je v tesni zvezi z odgovorom sovjetske vlade, da se ne udeleži razprav o razorožitvi v Ženevi Uvodoma je izjavil Motta, da je temeljito proučil vse vprašanje, preden je zavzel določeno stališče. Pregovori so se začeli vsled nekaterih oficijoznih izjav glavnega tajništva Zveze narodov o težavah, ki jih dela Rusija udeležitvi pri pripravah za sklicanje razorožitvene konference. Zvezni svetnik Motta je nato poda! hlstorijat predhodnega konferiranja med obema vladama. Potem je dejal, da je švicarska vlada odklonila vsako razpravo o pravnem priznanju sovjetske Rusije, češ, da se morajo poprej urediti gmotne zahteve Švice v Rusiji. Te zahteve so nastale vsled tega, ker so boljSeviki vdrli leta 1919. v švicarsko poslaništvo v Petrogradu, umorili enega nameščenca in zaplenili zasebno imetje Šviearjev, vredno več sto milijonov frankov. Druge države menijo, da je treba najprej priznati sovjetsko Rusijo, nakar se šele more razpravljati o pravnih vprašanjih, dočim se Švica postavlja na drugo stališče. Francoska vlada je kot posredovalka predlagala, naj bi švicarska vlada obžalovala umor Vorovskega in napade na Divilkovskega in Ahrensa ter izjavila. da je pripravljena, da se zadeva poravna, dati hčeri Vorovskega gmotno podporo in razpravljati s sovjetsko vlado o vseh, med obema državama nastalih in še neporavnanih sporih. Švica je pristala na to formulo, toda sovjetski kabinet je odklonil, razpravljati na tej podlagi, s čemer so se pogajanja razbila. Ako Čičerin naknadno trdi, da je zvezni svet umaknil dano besedo, ne govori resnice. Grčija vabi Bolgarijo na svo"o stran Novi grški načrti proti našim interesom. Še pred malo meseci je bilo soditi, da jih ni srditejših nasprotnkov, nego so si Grki in Bolgari in da ni bilo nagle in energične intervencije Sveta Zveze narodov, bi bila kar na lepem izbruhnila vojna med obema državama. Grška vlada ie sprva poskušala izogniti se na kak način razsodbi Sveta Zveze narodov. Toda brž se je pokazalo, da je to nemogoče. Odtlej pa kakor da so se v Atenah temeljito preorijen-tirali, ker se tiče politike napram Sofiji. Grška vlada se trudi, da čim najbolj ustreže bolgarski in da odstrani, kar bi moglo biti v bodoče povod za spor med sosedoma. Baš te dni je atenska vlada oficijelno javila v Sofijo, da je pripravljena takoj izplačati 15 milijonov levov kot prvi obrok odplačila na račun odškodnine, ki jo mora po odločitvi Sveta Zveze narodov Grčija plačati Bolgariji radi obmejnega konflikta. Ostalo vsoto plačajo Grki v določeni dobi. Dalje sta se obe državi sporazumeli, da ustrežeta nasvetu preiskovalne komisije, ki jo je bil Svet poslal m ozemlje konflikta in da vzameta v službo nekaj častnikov iz Skandinavije, ki naj bi nadzirali obmejno ozemlje ter takoj intervenirali, kakor hitro bi nastala nevarnost novega konflikta. Iz te odločitve odseva želja obeh držav preprečiti nadaljne obmejne spopade. Za nas v Jugoslaviji je zelo važna še ena zadeva, v kateri se .ie dosegel sporazum med Grško in Bolgarsko. Sosedi sta se namreč dogovorili, da se zvežeta grško in bolgarsko železniško omrežje po novi žeelznici, ki naj se zgradi med Petričem in Demirhišarjem. To je vele-važen dogovor. Med Bolgarijo in Grčijo je namreč doslej kljub temu, da imata sosedi tako dolgi kos meje skupen, samo na enem mestu železniška zveza, in sicer pri Adrijanoplju v Trakijl. V ostalem obmejnem pasu je visoko gorovje Ro-dopsko, ki bo vedno nepremostljiva ovira železniškim spojem. Toda na skrajnem bolgarskem zapadu vodi na jug dolina reke Sirume, ki predstavlja zelo ugoden priroden izhod Bolgarije proti Solunskemu zalivu, nekako vzporedno z našo Vardarjevo dolino. Če hoče imeti Bolgarija trgovinski dostop proti Egej-skemu morju, pride v poštev samo dolina Strume. Tu se Bolgari tekom svetovne vojne zgradili železnico iz Sofije preko Čustenaila in Džumaje do Retri-ča, ki stoji tik ob grški meji. Tik onstran meje pa se nahaja grška železnica, ki vodi skozi Demirhisar, Retriču najbližjo postajo, na eni strani na Solun, na drugi proti Jedrenju in Carigradu. S tem, da zgradijo Grki in Bolgari, kakor so se pravkar dogovorili, železnico med Demirhišarjem in Retricem. ki bo le kratka proga, se ustvari najbližja direktna zveza med Sofijo in Solunom. Ta dogovor je velevažen. Med Bol- garijo in Grčijo so se svojčas vršila Dogajanja, ki naj prvi zagotovijo gospodarski dostop do Egejskega morja. Pravzaprav je takrat antanta zahtevala od Grške, da da Bolgarom to trgovinsko ugodnost, ki bi bila nekaka odškodnina za to, ker je morala Bolgarska Grkom odstopiti vse Egcjsko primorje, vsled Česar je ostal samo še dostop do Črnega morja, ki za pot v zapadno in južno Evropo pač ne prihaja v poštev. Toda nadaljne komplikacije so preprečile izvedbo in ko je Grčija morala naposled Turčiji odstopiti vzhodno Tra-kijo, se zapadne velesile sploh niso več spomnile te zadeve in Grčija je ostala napram Bolgariji brez formalne obveznosti glede ekonomskega dostopa do Egejskega morja. Odkar je stopilo v ospredje vprašanje balkanskega pakta, je bilo pričakovati, da bo skušala Bolgarija znova po-kreniti zahtevo po ekonomskem izhodu na Egejsko morje, ki bi mogla tvoriti oviro medsebojnemu zbližanju med Atenami in Sofijo. Očividno je sporazum glede železniške gradnje med Retričem in Demirhišarjem del tega zbližanja, dosežen v namenu, da se da Bolgarski ekonomski dostop do — Soluna. Balkanska važnost takega grško-bolgarskega sporazuma pa bi imela svoje posledice nedvomno tudi napram nain. Zdi se, da imajo v Atenah namen, proti našim aspiracijam v Solunu postaviti tekmeca — z Bolgarijo. Bolgarski promet PTeko Soluna bi paraliziral po atenskih načrtih v željah naš vpliv in ugled v južni Makedoniji, ki nai bi jo rivaliteta med Jugoslavijo in Bolgarijo čuvala — Grčiji. V Atenah se vendarle motijo. Situacija na Balkanu je taka, da so grški načrti sicer razumljivi, da pa se morajo izjaloviti prej ali slej. Geografska lega balkanskih držav zahteva z absolutno nujnostjo drugačen političen razvoj. • Beograd, 18. februarja, r. Iz Aten poročajo, da so tamkajšnji listi objavili dekret, s katerim se ratificira konvencija o odkupu železniške proge Solun-Bitolj. To konvencijo so podpisali zastopniki grške države in zastopniki družbe orijentskih železnic v Parizu. Grška plača družbi orijentskih železnic: 1.) za vrednost materijala 465.600 frankov; 2.) za vojaške transporte v zadnjih vojnah 2,405.410 frankov; 3.) za pla čila lastnikom obligacij družbe za čas, ko je bila proga rekvirirana 1,484.365 frankov; 4.) za odkup osnovne glavnice 9,200.000 frankov; 5.) za obrestovanje delniške glavnice 5,530.000 frankov. Od tega se odšteje vsota 3,995.152 frankov, ki jo ima plačati kraljevina SHS za progo na svojem ozemlju. Grška mora torej plačati 15,782.714.50 frankov, in sicer tekom meseca dni po ratifikacij! dogovora. Razen tega mora Grška plačati tudi 29.140.207.50 frankov za odkup obligacij družbe. Politične beležke -f Klerikalna fronta. Klerikalni listi propagirajo nekaj časa misel enotne katoliške fronte, nekai časa pa enotne slovenske avtonomistične fronte. Njim >'e vseeno, kakšno fronto si ustvarijo, glavno je. da sami komandlrajo nad to fronto. »Slovenec*, ki vsakogar proglaša za brezverca, kdor noče ukloniti tilnika pod klerikalno komando, vabi zadnje dni slovenske inteligente v klerikalni tabor, češ da ne more biti za slovenskega inteligenta. ki mu je kaj do slovenstva in njegovih najbistvenejših interesov. nobenega pomisleka in zadržka, da se ne bi orijentiral na stran SLS. To se pravi, da je pristaš klerikalne stranke lahko tudi brezverec, glavno je. da voli klerikalno stranko. Za te »brezverce*. oziroma slovenske inteligente pa mora biti tudi gotova vaba. Ta vaba naj bi bilo slovenstvo, ki so ga baje klerikalci vzeli na tak način v zakup kakor škofovska veleposestva. To slovenstvo mora stati pod absolutistično komando krive palice in sme služiti za eksploatacijo samo klerikalnim namenom. drugega slovenstva klerikalci ne priznavajo, ker je po njihovem zatrjevanju vsako drugo slovenstvo pogansko in brezversko. To dokazuje tudi zadnji «Slovenčev» napad na novoustanovljeno »Vodnikovo družbo«. In zakaj naj bi slovenski inteligenti baš zaradi klerikalne avtonomistične polomijade vstopali v klerikalno fronto in si zapirali pot v ostali jugoslovenski in slovanski svet? Klerikalni manevri so preveč prozorni, da bi mogli privabiti resnične inteligente v internacionalni in anacijo-nalni tabor vatikanskih lakajev. -j- Boje se. Samostojno demokratsko časopisje se zadnja leta zelo razveseljivo širi. Število njegovih naročnikov stalno narašča, medtem ko pada število naročnikov klerikalnih listov. Ljudje so se naveličali brezplodne klerikalne demagogije kakor tudi neprestanega hujskania in laži klerikalnih listov, kar je za klerikalce malo razveseljivo znamenje. Posebno neprijetno je klerikalcem. da pridobiva zlasti tednik »Domovina* med našim podeželskim ljudstvom na tisoče novih naročnikov. Zato je ves bo? klerikalcev sedai naperjen proti temu listu. Ne samo »Slovenec*, tudi »Domoljub* je poln napadov na neklerikalni ljudski tednik. Na »Domovino* zlivajo klerikalci cele golide o njenem brez verstvu in »Domoljub* se ne more dovolj izpisati, kako »grdi brezverska »Domovina* našo vero. našo cerkev, duhovnike, kako se norčuje iz verskih ustanov ter hvali dr. Žerjavov centralizem, ki je spravil Slovenijo na beraško palico.* Ker seveda vse ga tega pobožni »Domoljub* ne more dokazati, pa istočasno piše: »Da bi »Domovina* lažje dobila vstop v verne hiše, se dela včasih celo pobožno in verno, prav tako kot so svoj čas liberalni kandidati na volilne shode jemali s seboj rožni venec ter molili angelovo češčenje, v državnem zboru pa so potem vedno govorili in glasovali za pro-tiverske postave. Ko bo »Domovina* usidrana, tedaj pa bo mogla svoje pro-tiversko sovraštvo pokazati v vsej svoji moči.* Kai je torej »Domovina*, ali je brezverska ali pobožna? Klerikalci čutijo, kako se jim majejo tla. na stvarno polemiko ne morejo odgovarjati. pa bruhajo v svoji jezi psovke. »Domovini* to seveda ne škoduje. »Domovina* je že usidrana, zanjo je vseeno, če jo proglašajo klerikalci za brezversko ali za pobožno. O pogubnih gospodarskih posledicah klerikalne politike bo pisala tudj v naprej, pa naj jo pre-kolnejo vsi škofovi listi, vsi ljubljanski kanoniki, škof in sam papež. + S čim se ponaša Pucljev list — »Kmetski list* ponatiskuje članek o St. Radiču, ki ga je pred dnevi objavila graška »Tagespost*. Sodba avstrijskega lista o St. Radiču je diametralno nasprotna vsebini sporazuma med radikali in radičevci, pa tudi zadnjim izjavam St. Radiča v skupščini. Ker označuje Pucljevo glasilo to sodbo kot »trezno in hladno in objektivno nemško sodbo*, in ker pravi, da je članek graške »Ta-gespost* vreden, da ga vsak pristaš Pucljeve stranke da prebrati vsem hudem v svoji okolici, navajamo par odstavkov iz njega. »Tagespost* piše, da je Radič apostol nove, celo jugoistočno Evropo pregibajoče kmetske demokracije, ki se tudi kot minister (!) prizadeva z vso silo, da strmoglavi največjo nasprotnico tega razvoja, namreč srbsko, v Nikoli Pašiču (!) poosebljeno in utelešeno oligarhijo, ki jo ljudstvo imenuje »beograjska čaršija*. Kar oznanja Radič kot aktivni minister, je odkrita bojna napoved njegovim ministrskim tovarišem in »pokvarjeni gospodi*, ki sedi za bogato obloženo mizo, za znoj kmetov pa se ne zmeni. Potem navaja graška »Tagespost* tudi razne zadnje izjave St. Radiča, med drugimi tudi. tla je za mnoge poslance radikalne stranke mandat samo sredstvo, cla se dokopljejo do dobro plačanih služb in mest pri blagajnah, za kar bi se ne obotavljali ubiti tudi lastnega očeta, samo da pridejo do mandata. Vse to in še mnogo več navaja «Kmetski list* iz članka graške »Tagespost*. o katerem pravi, da zasluži vsled svoje umerjenosti, razsodnosti in globokega razumevanja naših notranjepolitičnih vprašanj vso pozornost. Ker se »Kmetski list* očividno strinja z graško »Tagespost*, se more terej logično sklepati, da smatra kot oficijelno glasilo Pucljeve-Radičeve stranke dosedaj od nje toliko hvalisani »sporazum* kot navaden humbug in hinav-ščino v svrho varanja radikalov in ostale politične javnosti. Zato je tudi značilno, da »Kmetski list* ne objavlja besedila sporazuma. Za bivše pristaše SKS je pač zanimivo, da je »Kmetski list* ponosen na naročeno in plačano slavo, ki jo poje nemško-avstriiski list «apostolu* St. Radiču. Res. globoko je že padlo glasilo nekdanje SKS. + Kapitulacija St Radiču in klerikalci. Dokler še ni bilo znano besedilo sporazuma med radikali in radičevci in ko je začel St. Radič ponovno udarjati na svoj separatistično-federalistični boben, je živelo med klerikalci še vedno upanje, da bodo prišli še skupaj z Radičem. Dr. Korošec se je v tem upanju proglasil v skupščini celo za federalista, »Slovenec* pa je zagnal zmagoslavno vpitje, da ni res, da bi St. Radič kapituliral pred jugoslovensko ideologijo SDS, kakor je to trdil Sv. Pribičevič na shodih v Sloveniji. Sedaj, ko so radikali objavili besedilo sporazuma s St. Radičem, pa piše »Slovenec*, da je St. Radilč sprejel natančno isto politično načelo, ki ga je vedno povdarjal g. Pribičevič, ker je v sporazumu rečeno, da so se Hrvati izpreobrnili k vidovdanski ustavi kot osnovi države in da ni nobene možnosti za evolucijo z vidovdan-skega unitarističnega stališča k revizi-jonističnemu, avtonomističnemu aii celo federalističnemu, marveč ravno narobe. »Slovenec* piše: »Gospod Radi** je torej resnično kapituliral, kapituliral na celi črti in sprejel kot temelj državi v celoti politični program g. PašiČa in svojega največjega nasprotnika Sv. Pribičeviča!* Če bi »Slovenec* nam verjel in Sv. Pribičeviču. da je Radič kapituliral pred jugoslovensko ideologijo SDS in da je do te kapitulacije došlo po zaslugi SDS, bi ne bil sedaj tako razočaran in tudi dr. Korošcu bi se ne bilo treba blamirati v Narodni skupščini, ko je 48 ur po svoji slovesni iziavi za federalizem moral javno ugotavljati, da je njegova izjava brez pomena in da sedaj ni glavno avtonomistično, oziroma federalistično vprašanje. Če bi nas klerikalci poslušali in ubogali, bi ne butali z glavo v zid. Tudi njihova kapitulacija še sigurno pride, a čim pozneje tem večja škoda za Slovence. + Učinek objave sporazuma na radi-čevce. Včerajšnji »Hrvat* poroča iz Beo grada, da je objava pogojev za skupno delo radikalov in radičevcev v vladi ojačila položaj radikalov ter jih postavila za sodnike, ki morejo vsak čas pozvati Stjepana Radiča na odgovor. Radičevci so pokazali po objavi besedila sporazuma nenavadno veliko potrtost, ki se zlasi opaža med seljaškimi poslanci HSS. Bili so namreč do zadnjega časa prepričani, da je v sporazumu tud; nastavek o reviziji ustave in da so v njem določene tudi še kake druge dobrote za Hrvate. Objava sporazuma pa je razbila vse tozadevne iluzije. O tem se sicer javno še ne izražajo in je tudi težko reči. ali bo imela objava sporazuma kake posledice v poslanskem klubu HSS. Po zatrdilu »Hrvata* pa pričakujejo vsi politični krogi, da bo objava sporazuma povzročila težek vtis na Hrvate, zlasti pa na Radičeve pošto janke v Hrvatski. Iz demokratske stranke V Hofederšici pri Logatcu se je vršil pre« tekli ti c t n sestanek k. o. S'"IS. i.» k*tc:wn je pu očal dr. Rape. Za ijim ic (!"(,' I žu« pan g. Ivan Albreht in žel za svoja lepa iz« vajanja burno pritrj-r^nje. V Ziberšah se je vršilo predavanje g. Mi' lana Cimcrmana «0 davkih in taksah* ter predavanje g. prof. Dolžana «0 zemuli-kem gibanju in potresih*. Številni -idvlc/erci to izvajanja poslušali z velikim zanimanjem in izrazili željo, da k. o. SDS v tem praviu svoje delo nadaljuje, ker js predpogoj po« litičnega uspeha prosvetno d':l(,. V soboto, dne 20. t. m. se bo vrš;la ple» rarna seja k. o. SDS v Sevnici. Udeleži se je g. dr. Rape. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil obč« ni zbor k. o. SDS v Srednji vasi v Bohinja ob L pop. Udeleži se ga g. Fran Majcen. Ob 3: pop. bo istotam ustanovni občni zbor SSDU. V Vidmu pri Krškem bo ustanovni ob 4« ni zbor k. o. SDS. v gostilni pri Kuncju. Udeleži se ga g. dr. Rape. V Gorenji vasi nad Škofjo Loko se bo vr šil občni zbor k. o. SDS ob 3. pop. v Sokol* skem domu. LIdeleži se ga g. ravnatelj Jug. V Kotedrcžu pri Zagorju ob Savi se bo vršil cbčni zbor k. o. ob 9. zjutraj nato pa predavanje viš. živinozdravnika Joso Cena «0 prvi pomoči domači živini v šili*. Obč« ni zbor in predavanje bosta v prostorih g-Drnovška v Potoški vasi. V pondeljek, dne 22. t. m. se bo vrŠ'l ob 20. uri občni zbor k. o. v Sokolskcm domu v Zagorju ob Savi. Udeleži se ga dr. Rape. Darujte za Sokolski Tabor! Nekaj ljubljanske gasilske statistike Gasilski urad ljubljanske m^tne občine je pravkar izdal letno poročilo o organizaciji in delovanju mestne stalne gasilske straže v preteklem letu. Iz poročila je razvidno, da ;e bilo naše mesto preteklo leto obvarovano večjih požarov. kakor tudi nesreč. Precej dela pa je imel reševalni oddelek, ki je pri-deljen stalni gasilski straži. Mestna stalna gasilska straža je imela dne 31. decembra 1925. poleg inte-riinnega poveljnika ravnatelja Barleta. s telefonisti in reševalci vred 15 mož. Vršila je svoj posel v preteklem letu s povoljnim uspehom in je imela: 1 večji požar, 5 srednjih, 13 manjših, 2 gozdna požara in 5 slepih požarov, to so naznanjeni požari, pri katerih pa gasilska straža ni prišla do delovanja. Gasilci so biii klicani vrh tega k 5 nesrečam. Vaj in predavanj je imeia gasilska straža 22, vodil pa jih je roveljnik ravnatelj Barle. Za straže je skrbelo ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo, za uradniške inšpekcije pa ravnatelj Barle in komisar Cehun. Reševalni oddelek, ki je prideljen stalni gasilski straži, je prepeljal 1555 ranjencev in bolnikov. Rešilni avtomobil (nabavljen in izročen uporabi dne 20. marca 1925.) je prepeljal 240 ranjencev in bolnikov; od teh je bilo takoj plačanih v gotovini 146 voženj. Reševalni oddelek je izročil za vožnje mestni blagajni: za 146 voženj z rešilnim avtomobilom 26.240 Din, za 196 voženj z rešilnim vozom pa 8760, torej skupno 35 tisoč Din. Neplačanih voženj, ki jih izterjuje mestno knjigovodstvo, je 49 z avtomobilom in II19 z rešilnim vozom. Reševalni oddelek je skrbel tudi za red na trgu pred Mestnim domom ter nabral od voz 1100 Din. Telefonska postaja je bila klicana, odnosno je poslovala: v požarnih zadevah 450 krat. v reševalnih 1560 krat. v raznih zadevah 7261 krat, torej skupno 9171 krat. Stalna gasilska straža ima sledeče orodje ln upravo: 1 avtomotorko, opremljeno z vsemi potrebščinami, en orodni avto z različnim gasilskim orodjem in pripravo. 1 sanitetni avtomobil, 1149 m cevi, 4 nastavce (z dvojnim iztočnim grlom). 8 lestev. 13 oblek. 13 čelad in 12 pasov. Nujno pa potrebuje še: 1 priklopno motorno brizgalnico. eno drčo, ki bi bila obenem lovnica, 3 aparat za gašenje mineralnih olj ter tri gasilce (mehanika, krojača in zidarja), ki bi se izvežbali za gasilce. Moštvo stalne gasilske straže je po večini obrtnega stanu. Koncem I. 1925. je bilo pri stalni gasilski straži: 4 ključavničarji. 4 mizarji. 1 tesar. 1 tapetnik, 2 čevljarja, 1 sobni slikar ter dva brez posebne obrti Obrtniki stalne gasilske straže so bili zaposleni večinoma v mestni delavnici v Mestnem domu pa iudi izven delavnice, zlasti po šolah, ubožnih in drugih mestnih hišah nri vzdrževanju centralnih kurjav. mestnem kopališču ob Ljubljanici itd. Direktno na gasilski urad naslovljenih aktov je došlo 46. 395 aktov pa je bilo signiranih v mestnem vložnem zapisniku. Zdravstvene razmere mestne stalne gasilske straže je bilo zelo novolino. Vse moštvo je bolovalo v preteklem letu skupno le 34 dni in je imelo 140 dni dopusta. Projekt »Mestne gradbene zadruge" v Mariboru Nov predlog za povzdigo gradbene akcije mestne občine. Maribor, dne 18. februarja. V razpravi o znanem predlogu društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru glede posebnega gradbenega davka v področju mestne občine, je bil v občinskem svetu izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, da to vprašanje študira in stavi primerne predloge. Ta odbor je imel nedavno sejo. na kateri se* je bavil predvsem z vprašanjem, ali naj občina zida velika stanovanjska poslopja ali pa male. eno- in dvodružinske hiše. Ker pa je doslej vso akcijo otežko- čalo vprašanje sredstev, je naloga odbora, da ventilira tudi to vprašanje. Član tega odbora, socijalistični občinski svetnik g. Bahun je stavil na tej seji sledeči predlog, ki se nam zdi vsega uvaževanja vreden. Predlog se glasi: Vsak najemnik stanovanjskih ali obrtnih prostorov v območju mariborske mestne občine plača v mesečnih obrokih v smislu tega pravilnika določen znesek kot stanovanjski davek. Zavezanci po tej odredbi tvorijo v svoji skupnosti «Mestno gradbeno zadrugo«, ki stoji pod nadzorstvom mestne občine in posluje po lastnih funkcionarjih. Davek se odmeri po posebnem načrtu, ki upošteva najeto prostornino in namen najetih objektov po stopnjah: 5, 10. 15, 20 in 25 Din mesečno. Zadruga bo izdala delnice v vrednosti 6,000.000 Din; v komad.: 10 tisoč po 100 = 1 milijon dinarjev, v komadih: 5000 po 500 = 2 milijona 500 tisoč dinarjev, v komadih: 2500 po 1000 = 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Skupaj 17.500 za 6 milijonov dinarjev. Vsak najemnik plača določeni davek proti pobotnici na blagajno stavbene zadruge. Proti vrnitvi pobotnic izroči zadružna blagajna članu-najemniku delnice v odgovarjajoči višini. Posestnik delnic postane solastnik zgrajenih objektov. Delnice so torej za-dotžnice za posojilo in kot take vrednostni papirji, za katere jamči zadruga z vso imovino in zajamčenimi dohodki iz tega davka. Ce vzamemo 5800 strank kot obvezne člane te zadruge s povprečno odmero 15 Din mesečno, dobimo na leto 1 milijon Din in bi trajala poslovna doba 6 let. S to glavnico bi zadruga takoj po oblastni potrditvi začela graditi v območju mestne občine, oziroma v njeni bližnji okolici eno in dvodružinske stanovanjske hiše po odobrenih tipih moderne gradbene tehnike. Posestnik take hiše (zgradbe) postane. kdor založi pri zadrugi za kupno ceno delnic. Zadruga bo dala zgradbe tudi v najem za najemnino, ki bo odgovarjala 15 letni amortizaciji investiranega kapitala. Stanovanjski davek v predlagani obliki ima značaj prisilnega posojila, oziroma obligatornega štedenja. Če se najemnik preseli iz območja mestne občine, preneha sicer njegova davčna obveznost, toda plačani davek mu ostane v obveznicah kot prištedena vrednost, katero lahko vedno vnovči. Posebno pozornost pri tem davčnem projektu bi bilo polagati na enostavnost poslovanja, da ne narastejo režije. Načrt je posnet v glavnih potezah po že preizkušenih vzorcih nemških mest; vsebuje samo glavno misel ter mu še manjkajo podrobno izvršilni podatki, ki pa se bodo brez dvoma dali položaju in okolnostim primerno zasnovati La civilisation Yougoslave G. Lujo Voinovič je že večkrat Imel priliko izpregovoriti o naši državi v tujem svetu in dvigniti njeno reputaeijo v tem pogledu. Pred časom je cbjavil v francoski reviji »Meroure de France« razpravo, ki je sedaj izšla tudi v posebni knjigi. Razprava nosi naslov «La civlisaUon Yougoslave». Knjiga ie dovolj izčrpno pisana in prinaša v tekstu tud štiri ilustracije. Prva prikazuje portal stolnice v Trogiru, delo ju-goskrvenskega kiparja Radovala (1. 1240.); druga slika je posnetek rimskih vrat katedrale v Splitu. Vata je napravil Jugoslo-ven Buvina (1. 1214.); tretja slika prikazuje cerkev v Decarrih katero le dal sezidati Stepan Uroš III. (J. 1327—1335.): četrta slika predstavlja katedralo v Djakovu, katero Je postavil škof J. J. Strossmayer v romanskem slogu. Lujo Vojnovič opisuje francoski javnosti naše umetnine in tolmači, kako jih je sam spoznaval Sklicuje se pri tem deloma celo na Francoza Gabrijela Milleta. ki je dejal, da imajo Srbi največje bogastvo stare vzhodne krščanske umetnosti. Knjiga g. Vojnoviča Je nov dokaz, da pisec razume naše kulturne tekovine in da le tudi oborožen z zadostnim estetičnim znanjem, k! mu daje priliko, da se lahk0 uveljavlja v znanstvenem svetu. Na malem prostoru 33ih strani le Lujo Vojnovič predočil Francozom ta vsem, ki čitajo francosko, kaj prav za prav imamo Jugosloveni v dekorativnih in drugih spomenikih preteklosti. Razprava je bila prvotno napisana kot uvod v našo umetnost za časa pariške razstave dekorativnih umetnosti. Pisec je našel tudi dovolj prilike, da je izpregovoril paT besed o našem splošnem kulturnem stanju, o slovstvu in kritiki, romanu in glasbi itd. ŽIVOJIN BALUGDJIČ, dosedanji poslanik v Berlinu, eden naših najboljših diplomatov, je premeščen v _Rim.__ Grozna nesreča na beograjski trdnjavi Usodna narednikova korajža |e zahtevala več človeških žrtev. p. Beograd, 18. februarja. Okrog 3. popoldne se je prinetila na trdnjavi velika nesreča. Narednik Fra-nješ je našel v parku staro granato in jo ponesel v trdnjavo, da jo izroči dežurnemu častniku. Na poti je srečal tri mlade podporočnike Aleksandra Mesta-noviča, Mihajla Iliča in Božidarja Belo-vetiča. Mestanovič je trdil, da je granata stara in da zato ne more eksplodirati. Da bi to dokazal, jo je kratkomalo vrgel na tla. V tem trenutku je nastal strašen pok. Granata je še vedno učinkovala in se je razletela. V trenutku se je nekai ljudi valjalo v krvi po tleh. Podporočnik Belovetič je dobil strašne rane na spodnjem delu telesa. Me-stanoviču pa je odtrgalo desno nogo. Ko se je podporočnik zavedel, kaj se je zgodilo z njim, je segel v žep in izvlekel iz njega revolver, nakar si je z naglo kretnjo pognal kroglo v glavo in se tako rešil nadaljnjega trpljenja in po-habljenosti za vse življenje. Hudo ranjenih je bilo vsled eksplozije granate šest oseb, ki so se takrat nahajale na licu mesta. Premetena sleparija Dva neznanca sta osleparila bogatega mlinarja za 200.000 dinarjev. n. Varoždin, 18. februarja. V torek se je pripetila tukaj zelo preme« tena sleparija. K bogatemu mlinarju Stje« panu Mužku je prišel neznanec, ki ga je vprašal, ali nima morda na prodaj kako hi« šo v Varaždinu. Mužek je vprašaje potrdil in ga odvede-! s seboj, da mu jo pokaže. Na cesti sta srečala drugega neznanca, ki ju je ustavil z besedami: «Gospoda sta go« tovo iz Varaždina? iščem namreč odvet* nika, da mu izročim 35 tisoč dolarjev, ki sem jih dobil iz Amerike. Testamentarno je namreč določeno, da dobi od tega zne« ska mesto Varaždin 30.000 dolarjev v do« brodelne namene, ostanek 5000 dolarjev pa kak odvetnik za njegov trud in druge pri« stojbine, ki so stem poslovanjem v zvezi. Sedaj sem pa izgubil naslov odvetnika, či» gar ime mi je bilo priporočeno. Da to za« devo čimprej uredim, potrebujem namesto odvetnika, kar je koncem koncev vseeno, dva ugledna Varaždinca, da jim morem iz. ročiti ta denar s prošnjo, da ga izročita na pristojnem mestu v dobrodelne svrhe. Ali ne bi hotela gospoda prevzeti iz Ijubeznji« Danes novi »Deulig Journal št, 6" Med drugim osvobodenje Koina. E no „Dvor". Danes pnrtč v Ljubljani! NOVO! Pikantni film sreine liubavi in strasti! / „Žene, ki ne smejo ljubiti". / Tragedija grešne liubavi in slrasii. V glavni vlogi lepa Ellen K O rti in naš rojak lepi elegantni mariborčan OLAF FJ0R3. — FJm, ki je bii pet -esecev od cenzure prepovedan. — Senzacijonalna nscenacija, višek luksuzne režije. Vse vrste ijubavi. Ralinirane ideje preživele dame. Okrutni baron, izžit markiz. Lepota in čar modernih žen. Krasoie Monte Carla in francoske R vijere. — Mladini neprimerno! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. url. Predproda;a vstopnic od 10—12 in od 2 naprej. Kino »Ljubljanski dvor". Tel. 730. Prednaznanllo: „Madame Sans Gene". vosti ta posel, da mi tako olajšata delo?« Neznanec, ki je šel z mlinarjem, je takoj privolil v prošnjo, rekoč, da sta iz Varaž« dina in da sta pripravljena položiti kavcijo za izročene dolarje. Pregovoril je tudi Muž« ka. da sprejme mesto posredovalca v tako plemeniti svrhi. Mlinar je to rea storil in stopil s sprem« Ijevalcem v podružnico Prve hrvatske šte« dionice. kjer je dvignil 150.000 Din in v Kreditni banki 50.000 Din. Ta denar je iz« ročil neznancu, ki je prvotno iskal odvetni« ka, zato pa prejel od njega kaseto, v ka« teri je bilo 35.000 dolarjev. Neznanec je kaseto pred obema zaprl in jo nato zaprto izročil mlinarju, nakar se je uljudno pošlo, vil in šel domov, kjer se je kmalu poslovil od njega tudi prvi neznanec, ki je prišel k njemu radi prodaje hiše. Ko je Mužek po« tem odprl kaseto z dolarji, je našel v njej le tri dolarje, vse drugo pa je bil navaden papir. Danes so prišli v Zagreb varaždinski de« tektivi, ker vse kaže, da sta bila oba ne« znanca v zvezi in da sta drug drugemu po« magala oslepariti mlinarja Mužka za 200 ti« soč dinarjev. Vsi znaki govore za to, da sta prefriganea Zagrebčana. Policija je marlji« vo na delu in upa, da bo sleparja kmalu prijela. Neprijetne posledice pustnih izgredov n. Zagreb, 18. februarja. Policija je danes prijela še nekaj oseb zaradi nedostojnih izgredov na pustni to« rek popoldne, ki so izzvali s svojim obna« šanjem škandale. Doslej je prijetih vsega skupaj 17 moških. Vsi so bili. ne glede na to, ali so državni ali zasebni uradniki ali na drugih uglednih mestih, do kože ostriženi, desinfiscirani, daktiloskopirani in fotogra« firani. Na policijo je prišlo včeraj in danes vse polno odvetnikov, ki so intervenirali za svoje klijente in posredovali, da se zapor« na kazen spremeni v denarno globo. Toda vse intervencije so bile zaman. Aretiranci bodo vsi, brez izjeme obsojeni na osem« do desetdnevni zapor. Tudi je prišlo danes na policijo zopet nekaj dam, ki so jih razuzdan ci napadli in insultirali. Pred sodniki Vilko si je izposodil od svojega prijate« Ija par škornjev. Ko je prišel v denarne za« drege, je v svoji stiski pozabil na pravega lastnika škornjev in jih pomotoma odnesel starinarju. Bij je radi prestopka poneverbe obsojen na 14 dni strogega zapora. Predsednik senata: »No, ljubi Frančišek! Zakaj ste ukradli višjemu revidentu denar nico, etui in denarja okoli 60 Din?« France: »Ničesar nisem vzel. Bil sem delavec na železnici in sem lepega dne našel na sme« tišču etui s temporerno karto. Hotel sem se pred svojo Miciko postaviti kot uradnik in sem to karto spravil in popravil drugo ka« tc-gorijo v tretjo.« Predsednik: .Kako pa vožnja? Enkrat ste se peljali proti Litiji, pa ste se poslužili te temporerne karte vi« šjega revidenta, ali ne?» France: »No, to bo pa menda res. Toda kupil sem tedaj voz ni listek, ki ga pa pri reviziji nisem mogel takoj najti Zato sem revizorja hotel od« praviti kar s temporerno karto.« Predsed« nik: »Kaj pa lakasti čevlji in suknja, ki ste jo vzeli vašima tovarišema, ali ste tudi to izmaknili samo zato, da bi bili bolj »fest« in Miciki bolj všeč?« Francelj: »Ne, ukra» del pa nisem ničesar in bastal« Predsednik: »Pa bastal Boste pa zato sedeli 4 mesece v ječi in se postili.« Francelj: »Nisem za« dovoljen, kar »rakurz« naj zapišejo!« France S. je preveč ponosen fant. Ko ]e hotel neki radoveden mitniški stražnik pre* gledati njegovo prtljago, ga je fant opsoval z grdimi psovkami, za kar ga je deželna sodnija obsodila na 100 Din globe ozironia 2 dni zapora. Preljubi Avguštin je rogovili! v veseli družbi po neki ljubljanski gostilni in odšel potem ž njo po cesti. Pa je naletel na Iliri, ha, s katerim sta si bila malo preje v go« stilni v laseh. Ulrih je bil prepričan, da gre zdaj nanj vsa sovražna vojska in je kar sam začel boj ter sunil nič slabo slute« čega Avguština s pestjo v obraz. Bi! je ob« sojen radi prestopka lahke telesne poškod« be na 100 Din kazni in Avguštinu bo plačal za bolečine 200 Din. Vdova Liza je šivilja v Ljubljani, Ker pa vd, da se z beračenjem «soldki» hitreje za« služijo, je stopila v neko pisarno pobarat, če bi ji kdo kaj podaril. Samo pobarala je. a beračila ni; vendar je bila obsojena radi prosjačenja na 8 dni strogega zapora. Tončka ni marala iti brez večerje spat; saj je napravila dolffo pot iz Domža! kar peš v Ljubljano. Pa jo je radodaren fantiS povabil na večerjo in kmalu potem je v Amorjevem objemu pozabila težave tega življenja. Pa jo je predramil stražnik in ia paradiža je morala v — pekel. Obsojena j« na teden zapora. • Zvonko, Janez in Tone fz ljubljanske okolice so se v Zvonkovi krčmi strašne dolgočasili. Pa se snommjo na podobice io začno «kupčkati» ter kupčkajo tako dolgo, da jih preseneti stražnik. Kupčkanje se j« pri sodniii nadaljevalo ter je izgubil Zvon« ko 150 Din, Janez 50 Din in tudi Tone 50 dinarjev. Na Orlah je fant Matija veselo popivaL Kar se je spomnil, da zna dobro meriti in da je še zmerom zadel svoj cilj. Ker ni imel druge »tarče«. je pograbil kozarec in ga treščil v Drejčeta. kateremu se je takoj vli« !a kri iz nosa. Tudi sodnik je dobro »po« ciljal« in udaril Matička kar na 14 dni, da se je fant pograbil za glavo, tako, ga je za« bolelo. Baje se bo pritožil, samo pomagalo najbrže ne bo. @3B!3flBOBBgBBBBaaB! I « i Samo Se danes | mf LIL OAGOVER | s a v elegantnem, razkošnem flmu posneto J g iz šest štreni raznih dnevnikov SI f .KOHEDIJfl UUBAl/r I S ___» ® -— D ® n ■ Od sobote dalje — največja senzacija g | »Pariški cunjar" t -- | Predstave pop. 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. 1 | Kino Ideal Kulturni pregled BUssaMSBsaBBaanHHUMaaa Gte^ališVJ repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri. Petek, 19.: Zaprto, (generalka). Sobota. 20.: Zaprto. (Ob pol 20.: »Deseti brat« v operi.) Nedelja, 21.: ob 15.: »Obrt gospe VVarreno« ve.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer zaprto. (Ob pol 20.: «Deseti brat« v operi.) Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. fetefc, 19.: »Večni mornar«. A. ^ota. 20.: ob pol 20.: .Deseti brat«. Pro« »lava 501etnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izv. Nedelja. 21.: ob 15.: .Trubadur« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: »Deseti brat«. Proslava 50letnice umet tiiškega delovanja g. Antona Danila. Izv. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. url Petek. 19.: Zaprta Sobota. 20.: «Cigani«. A. (Kuponi.) Nedelja. 21.: ob 20.: »Stambulska roža«. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Gostovanje g. V. Janka, člana ljubljanske opere. Pondeljek, 22.: Zaprto. Današnji »Večni mornar, v liubljanski operi. Nocoj se bo Izvaial v naši operi VVagnerjev »Večni mornar, drugič. Prva predstava ie glasbeno občinstvo tako navdušila. kakor že mnogo let ne nobena operna noviteta našega gledališča. G. Holodkov ie kot Večni mornar tako odličen v petju in stilski igri. da si ne moremo predstavil ti zrelejšega pevca-umetnika v tei vlogi pri nas. Enako izvrsten v petiu tn ustvaritvi dobrega karakternega tipa je g. Betetto kot Daland. Zasedba Je tako srečna, da lamčl za uspeh vseh predstav. Pri reprlzi v petek, dne 19. t. m. poje vlogo Sente ga Marlia Zaludova. Predstava se vrši za red A. Začetek ob pol 20 url Katmanova »Grofica Marica« na mariborskem odru. V začetku prihodnlega tedna bo irriela mariborska opera premijero zelo priljubljene in popularne operete skladatelja Kalmana »Grofica Marica«. Skoro neverjetna privlačnost tega dela nam dokazu ie dejstvo, da so }o IgraM na Dunaiu že pre ko 700 krat vsak dan zapored in jo Igrajo še vedno pri polnrh hišah. Prepričani smo, da bo »Grofica Marica, tudi pri nas privabila vsakokrat občinstvo v, čim večiem številu. Gostovanje u. Janka v »Stambulsk! roži.. V nedelio. 21. februarja, rostuje v vlo-si Ahmed-beja v »Stambuiski roži. g. Jan- ko. ki ie lansko sezqno omenieno vlogo pri nas naštudiral. jo pel in igral z lepim uspehom. Opozarjamo tudi cenj. občinstvo, da bo v nedel;o zadnja ponovitev »Starrrbiilske rože«. Nedelja v Narodnem eledališču v LJubljani. V nedeljo, dne 21. t. m. so v Narodnem gledališču tri predstave. V operi se po je popoldne ob 3. Verdijeva opera Trubadur. v drami pa se ob istem času ig-a drama »Obrt eospe VVarrenove. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. Ob pol 20. uri pa je v opernem gledališču prva repriza JurčFčevega »Desetega brata«, ki se Igra v proslavo 50 letnice umetniškega delovania Antona Danila. Pripominiamo. da so vstopnice za to predstavo že popolnoma razprodane. Komorni večer konservatorlia Glasbene Matice v LfubljanL V pondeljek. 22. t. m. ob 20. uri se vrši v Filharmonični dvorani prvi komorni večer konservatoriia Glasbene Matice. Na tem komorneim večeru nastopijo štire gojenca konservatoriia in sicer-Rurrapelj in Sučteršič. gojenca konz. prof. Slaisa ter Zamikova in Valjalo. go:enki prof. Ravnika. Spored ie sledeči: 1.) Dvorak: Sonata za gosli m klavir. Izvajata Su-šteršič in Valjalo. 2.) Beethoven: Sonata apassionata. igra na klaviriu Zarnikova tn 3.) Cezar Franck: Sonata za eosli in klavir, igrata Rumjpelj In Zarnikova. Odbor Glasbene Matice in konservatoriia vabita vse prijatelje, ki se zanimajo za naoredek in razvoj te naše glasbene lnštituciie.«da po-setio ta večer r največjem številu. Spored omogoča vstop v koncertno dvorano, stane 4 Din in se dobi v Matični knjigarni od danes naprej Gostovanje ljubljanske opere v Sarajevu. Za gostovanje ljubljanske opere v Sarajevu vlada veliko zanimanje. Sarajevski listi objavljajo že program gostovanja. Izvajala se bodo dela: Aida. Večni mornar. Figarova svatba. Boris Godunov in Carmen Opera poide v Bosno s celokupnim ansamblom. orkestrom in baletom. Nova opera Rista Savina: Gubec. Upra vf Narodnega gledališča v Ljublianl je izročil slovenski skladatelj g. Risto Savin svo ie natrvrvejše delo »Matija Gubec« opus 27, narodna opera v petih dejanjih. Prvo delanje se vrši na sejmu v Brdovcu. dTugo na Susedgradu. tretje v zapuščenem mlinu pri Zaprešiču. Vsa tri dejanja se vrše I. 1572. Četrto dejane: bojišče na Stubiokam polju 9. februarja 1573. poslednje dejanje pa nam kaže Markov trg pred cerkviio v Zagrebu dne 15. februarja 1573. G. skladatelj ima delo popolnoma Izvršeno tudi v Instrumenta! nem oziru ln orkestralna partitura ie tudi že poplnoma gotova. Uspeh srbske plesalke v Parizu. Na letošnji svetosavskl zabavi v Parizu ie nastopila tudi gdč. Nataša Boškovičeva iz Beograda. hčerka generala Boškoviča. Izvajala ie nekoliko plesov, s kterimi ie dosegla neverjetne triumfe. Dama j" par dni pred tem dogodkom plesala tudi v Nantesu kier ie mo rala na vabilo ravnatelja opere tamošniega gledališča ponoviti svol ples med nabito polno hišo. Gdč. Boškovičeva študira v Pa rizu pri ge Preobraženski, ki vidi v mladi plesalki novo Ano Pavlovno. prvo plesalko našega časa. Italijanska upodabljajoča umetnost te fašizem. V Milanu je 15. t. m. ministrski predsednik Mussolini otvoril veliko razstavo slik 20. stolet:a. Imel je nagovor, v katerem ie povdarjal vlogo politike v umetnosti. V I ta J i ji se baje že poznajo vplivi fašizma v slikarstvu. Sf.ikarska dela očituiejo neko disciplino, katere poprej ni bilo opaziti. Francoska umetnost na Dunaju. Pod pokroviteljstvom »Assotiation francalse d' expanision et d" echanges artistiaues. se pri pravlja v začetku marca na Dunaju razstava modeme francoske portretne umetnosti. Pobudo za razstavo so dali Duuajčanl sami. Turneja varaždlnskega pevskega društva po Dalmaciji. Varaždinsko pevsko društvo »Tomistav«. ki je gostovalo že v Ljub ljani. Zagreibu in Beogradu, pripravlja sedaj turnejo po Dalmaciji. Zbor »Tomislava. šte ie 60 članov, med katerimi Imajo posamezniki glasbeno naobrazbo. Italijanska zledallšča In nemški Igralci. Kakor poročajo berlinski listi, so italijanska gledališča po zadniem političnem Incidentu med Italiio in Nemčijo odpovedala atigažma ne nemškim igralcem, ki so se udejstvovalf na italijanski hodrih. Tako se godi. če leze kultura za politko. Nov Rubetis. Iz Amsterdama poročajo da je odkril neki trgovec s starinami novo Rirbensovo sliko. Delo nosi letnico 1642 h) predstavlja nekesa velikaša tedanjega čas* Domače vesti * Kralj Aleksander projektor ljubljanskega velesejma. Z dopisom dvornega inaršalata z dne 15. t m. je bilo obveščeno predsedstvo ljubljanskega velesejma, da Je kralj tudi letos prevzel pokroviteljstvo nad letošnjim vzorčnim velesejmom od 26. Junija do 5. julija, kakor tudi nad pokrajinsko razstavo od 1. do 12. septembra. To visoko odlikovanje je nov dokaz, kako se naš kralj zanima za razvoj našega narodnega gospodarstva. * Kralj in kraljica na razstavi dijakov arhitekture. V sredo dopoldne sta kralj ln kraljica v spremstvu generalov Hadžiča in Damjanoviča ter beograjskega župana Laza-reviča posetila razstavo projektov dijakov arhitekture, ki jo bila otvorjena v novem poslopju univerze. Vladarsko dvojico je sprejel na univerzi rektor P. Popovič in odbor študentov. Kralj je z velikim zanimanjem ogledal razstavljene objekte ln se zanimal posebno za arheološki muzej, načrt arh. Matiča, ter za. patrijarhalnl dvorec načrt arh. Tome Marinkoviča. * Železničarji pri prometnem ministru. -Od 12. do 17. t. m. so se vršile v Beogradu kcnfcrence Osrednjega odbora Udruženja jugoslovenskih nacfjonalnih železničarjev, na katerih se je razpravljalo v pni vrsti o »Načrtu novega zakona o prrinet-nem oso'bju«, kakor tudi o vseh važnih tekočih vprašanjih, tičočili se železniškega osebja, kakor: glede izplačila razlike plače in nadur, o pravilniku za delavce, obleke itd. V sredo je bila posebna deputacija železničarjev pri prometnem ministru, kateremu je nad eno uro tolmačila želje in vsa važna in nujna železniška vprašanja. Minister Miletič je obljubil, da bo upravičene zahteve osebno preštudiral in šel železničarjem na roko, v kolikor mu bo to pač mogoče. Nato jc deputaerjo sprejel še ministrov pomočnik, Bora Popovič, kl je ke>t star železničar povdarjal potrebo, da se zahtevam železničarjev v polnem obsegu ugodi. * Spomonik padlim borcem v srbsko-bcl Barski volni. V Štipu nameravajo postaviti junakom, ki so padli v velikih bojih ob BregaJnici I. 1913, velik spomenik. * Novinarji, člani JNU, ki se hočejo udeležiti stenografskega kurza, naj se še danes ali najkasneje jutri prlglase predsedniku ali kakemu drugemu odborniku. * S .uri starega borca. V Pcdgorici v Črni gori jc umrl začetkem tega tedna po vsej Črni gori znani junak Periša Bogiševič, 76 let slar. Pokojnik se Js kljub visoki starosti udeležil vseh zadnjih vojn za svobodo In ttjedinjenje, v prejšnjih desetletjih pa je sodeloval pri vseh narodnih pokretlh v Črni gori in je radi tega -mnogi pretrpel. * Historične Izktpniise. V občini Črno Brdo v Bački so pri kopanju temelja za tamkajšnjo opekarno zadeli delavci na veliko množino grobov, v katerih so našli človeške kosti, nakit]e, orožje, posode in druge predmete. Domneva se, da so ti grobovi iz krščanskih Č2S0V. * Žrtev faštetftvskega divjanja. Na podlagi tiralice sušaSke policije Je aretirala zagrebška policija v sredo trgovca z ribami, Veko slava Thiana, ki Je bil že 1. 1922 cbto-žen, da je ubil na Reki zloglasnega fašl-stovskega vodjo Ljtfbicliicha. Po razpravi pred zagrebškim sodiščem Je bil Thian, ki je naš državljan, oproščen vsake krivde, ker se Je sodišče postavilo na stališče, da Je ubfl svojega nasprotnika v samoobrambi, čeprav so skušali fašisti dokazati, da ie izvršil umor iz kcrrSstolovstva. Thian Je nato odslužil svoj vojaški rok ln se potem stalno naselil v Zagrebu, kjer se Je pokazal kot zelo korekten in pošten trgovec. Toda njegovi nasprotniki — reški fašisti — niso mirovali. Zbirali so nove priče, kl naj bi dokazale, da je Imel Thian pri umoru srde namene. Liubichlch le bil znan kot zelo nevaren pr ovčka tor. Počakal je Thiana leta 1922 v neki temni ulici na Reki in ga hotel prebesti. toda Thlanu se je v težki samoobrambi posrečilo, da je svojega nasprotnika ubiL * Zaprta igralnica v Zagrebu. Policija Je včeraj zaprla prostore igralnice v zagrebškem Grand hotelu, češ da ie bila ruletka dovoljena le pod pogojem, da bodo Igrati le člani Gradjanskega kluba. V resnici pa so prihajali igrati tudi dntgi, ki niso člani tega kluba. * Kdo Je dobil milijonski dobitek Vojne škode. Pri žrebanju obveznic Vojne škode, ki se jc vršilo te dni v Beogradu, je zadela serija 352S št. 130 glavni dobitek v znesku milijon dinarjev. Srečni človek je neki kmet v vasi Aldinci pri Knjaževcu. Ker ni izključena možnost, da b; kai špekulant kupil to obveznico od srečnega kmeta, čim zve, da je ona dobila milijonsko premijo, je direkcija dolgov prosila sreskega poglavarja v Knjaževcu, naj na vsak način prepreči eventualno zlorabo. Ze pri zadnjem STeč-kanju se je namreč zgodil enak slučaj neki ženski blizu Vučitrna. Ko Je neki trgovec zvedel, da ie njena obveznica zadela milijon dinarjev, se ie takoj odpeljal k ženski. ki za svojo velikg srečo še ni vedela, ter kupil nieno obveznico za 10.000 Din. Toda direkcija dolgov ie bila o dogodku ?e pravočasno obveščena, ki je odložila izplačilo, dokler se ni končala razprava pred sodiščem, ki Je odločilo osleparjeni ženski ▼ prid. * Zagonetna smrt župana ohridske občine. Župana ohridske občine Aflza Hasana so našli v sredo v njegovem stanovanju umorjenega. Preiskava Je dognala, da Je postal župan žrtev maščevanja in da je bil umorjen Iz koristoJovstva. * Starokatollška cerkev v Beogradu. Ker Je bila z zadnjim sklepom ministra za vere Miše Trifunoviča starokatollŠkl cerkvi ra Hrvatskem odvzeta pravica za reševanje bračnih sporov. Je glavni sinod staro-katoliške cerkve sklenil, da ustanovi v Beogradu staretetoliško cerkveno občino. V to svrho pride te dni v Beograd prvi bl-skup starekatolrške cerkve, Marko Kalo-*ierr Sokolske župe v Celju se bo vršil v nedeljo dne 21. L m. ob 8. zjutrai v telovadnici celjskega Sokola. Na sporedu ]e tudi točka o sprejetju novih pravil. Na občni zbor naj pošljejo sokolska društva svoje delegate. e— Na rednem letnem občnem zboru pevskega društva »Oljka« v Celju je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom strokovnega učitelja g. Gerlama, ki je obenem pe-vovodja zbora. Društvo, ki šteje precejšnje število aktivno delujočih članov, vadi pridno in obeta pod novim odborom, ki je zelo srečno sestavljen, lep napredek. Sestava odbora naim garantira, da se bo društvo držalo tiste smeri, ki je za kulturna društva edino pravilna. e— Udruženje vojnih invalidov, podružnica Celje priredi tudi letos začetkom meseca junija svojo običajno tombolo v prid vojnim žrtvam. Predvsem prosi vsa celjska in okoliška društva, da se ozirajo na to prireditev. Saj gre za pomoč onim, ki so v krvavem voinem metežu žrtvovali največ — svoje zdravje in zdrave ude ali pa izgubili svoie roditelje. Podružnica prosi tudi že sedaj razne svoje vsakoletne podp.Trni-ke, da rezervirajo primerne dobitke ali pa zneske za celjsko podružnico vojnih Invalidov. e— Mladinski korzo in mašker£da celjskega Olepševalnega Ln tujsko prometnega društva. Na pustni torek dne 16. t m. sta se vršili imenovani prireditvi v Celjskem domu. Veliko zanimanje je zlasti vladalo za popoldanski mladinski korzo, ki je bil letos prvi te vrste v Celju. Naši mala so se veselili na to že več dni. a tudi odrasli, starši in oni brez otrok, ki so morda pri svoji konzervativnosti prvotno cdkimavali, so morali zaradi tako lepega poteka korza temeljito revidirati svoie mnenje. Kostumi in posamezne skupine so bile nad vse originalne, razpoloženje ob pogledu na najmanjše in že večje posetnike kcTza pa neprisiljeno in odkritosrčno. Višek veselja je nudila prireditev mladine, ko se je vsula kot roj čebelic na oranže, ki jih je daroval njen veliki prijatelj ve^industrijalec g. Peter Majdič. Zaradi tega mladinskega k rza js zavladala v klerikalnem taboru velika ner ■roznost. »Slovenec« je zavijal svoje oči z,» radi velikega pohujšanja v dolini šentflo-rijanski, iz prižme je grmelo, a šolske sestre so v svoji gorečnosti in slepi udanosti do vsega, kar reče celjski poročevalec »Slovenca«, pretile svojim učenkam celo z izključitvijo. Vsem najlepša hvala za veliko reklamo! Vedite pa, da se celjsko prebivalstvo klerikalnih groženj ne ustraši. Naša pota so že davno ločena. Olepševalno društvo pa pustite izven debate, ker je to društvo nepolitično, za Celje in okolico pa po svojem vestnem in neumornem delovanju nad vse potrebno. — Večerna maškera-da je napolnila vse prostore Celjskega doma. Prav kmalu je zavladalo, čeprav v veliki gneči, prav prijetno in ve?e'o razpoloženj p. Maske, okrog 180 po številu, so bi:e jako okusne in orginaJne. Pri tekmi je <$>-bila prvo darilo gdč. Kovač. Ves čas ie ne-morno Igralo Godbeno društvo »Ilirija« v Celju. Mlado je rajalo da ranega Jutra, komur so pa opešale noge, ta Je naše! v stranski dvorani in v restavracijskih prostorih g. Tomca svoje okrepčalo. Želeti je sarno, da je Olepševalno društvo poleg lepega uspeha napolnilo tudi svojo blagajno. e— Planinski ples v Celju. V soboto dne 6. marca se bo vršil v vseh prostorih Celjskega dama veliki planinski sejm. Velika dvorana bo predstavljala Logarsko dolino, v ozadju bodo sneženi velikani Ojstrica, Planjava in BTana, ob strani pa p bočja poraščena s smrekovimi gozdovi. Na cdru se bo predstavljal večer v Logarski dolini. Nastopili bodo tudi razni planinski tipi. V dvorani bo svirala polnoštevilna Celjska godba. Želeti je, da pride občinstvo čin največ v turistovski obleki, da bo prava pestra slika planinskega življenja. e— Pustni t«rek v Celju. Obhajanje pusta v Celju Je bilo to leto dokaj dostojr.eje kakor prejšnja leta. Po ulicah ni bilo videti niti pozno ponoči ne pijancev in tudi ne razgrajačev. Policija ni imela povoda posredovati. Napredek v tem pogledu je lep ln priporočljiv tudi za bodoče. Na di-rindaju v »Narodnem domu« je b'!a razpisana celo nagrada za največjega mačka. Kdo dobi to nagrado. Je še sporno. Potegujejo se za njo prav resno trije očaki, U so prinesli za pust namesto uspehov in cven-ka samo lepe besede in obilo blagoslova. e— Nova zgradba. V Gaberju pri Celju v bližini Čečkove gostilne nameravata zgraditi enonadstropno hišo umetni vrtnar g. Kokošinek in čevljarski mojster g. Tkalčač. Hiši bi Imeli po dve stanovanji in dva poslovna prostora. Mogoče slecliio temu lepemu vzgledu v letošnji stavbeni sezoni še drugi. Iz Trbovelj t— Od glavne rudniške p/serne v llrash niku do prvih hiš proti deški šoli so izko« pali rudniški delavci poleg železniškega ti« ra širok jarek, v katerega bodo položili ka« bel, ker hočejo nreskrbeti rudarska in pod« uradniška stanovaja z električno lučjo. Od prvih hiš r»roti deški šoli se obrne kabel na cesto okrajnega zastopa. t— Revizija na občini po rudniškem stro» kovnjaku bo trajala bržkone do 15. marca. t— Na Ljudski visoki šoli v nedeljo 21. t. m. bo predaval bivši pomočnik mir.:stra za šume in rude g. Ivan Mohorič o našem rarodno=gosnodarskem programu. Po pre» davanju sledi debata o krizi v premogovni industriji. t— Pozor imetniki orožnih listov. Dobra tretjina imetnikov orožnih listov šs do qj« nes ni prosila za r«odaljšanje kljub temu, da je rok že potekel. Da se jim nudi pil« lika, da podaljšajo orožne liste, se jc dolo« čil rok do 20. t. m. Po preteku tega rn'.;a se ho proti vsem zamudnikom uvedlo ka« žensko postopanje. t— Intervencija trboveljskih gostilničar' jev. Deputacija gostilničarjev iz Trbovelj se je to pretekle dni pri vel. županu, pri ka« terem je intervenirala, da hi bili j;ostil. loka« li odprti tudi ob plačilnih dneh.' Okrajno glavarstvo v Laškem je namreč pred dali« šim časom odredilo zaradi raznih ekscesov ob plačilnih dneh, da sc morajo gostilne ob teh dneh zapreti. t— Krajni šolski svet v Hrastniku bo sklepal na današnji seji onakupu zemljišča za novo šolsko stavbo. t— Sodnijski dne\-i v Hrastniku zagotov« Ijeni. Ker po dopisu okrajnega sodišča v Laškem za letos v državnem proračunu za uvedbo sodnijskih dni v Hrastniku ni krit« ja. kar bi znašalo za cn uradni dan za si d« nika 257 Din in za zapisnikarja 243 Din, je občina izjavila, da je pripravljena pre« vzeti vse stroške za 1. 1926., če bi tudi dol« ska občina prispevala. Ker jc dolska občina najbližja mejašica in jc enako interesira« na pri uvedbi sodnijskih dni je jasno, Ja so !e ti zagotovljeni. 2S9 POSIC ano Naročil sem pri mariborski firmi L. Ori cik po njenem potujočem uradniku 1.20 m črnega sukr.a za modne hlače od čisto vol« ne za 40S Din, gamaše prima za 220 Din in kapuco in sem po pošti prejel stvari po po< vzetju. Firma me jc prevarila in poslala najslab« še sukno in raznovrstne gamaše. Ko sem vi« del, da sem prevaran, sem robo vrnil, a fir« ma robe ni hotela prevzeti. Opozarjam publiko na to prevaro. Bjelopolie. Srbija (Sandžak). DR. MIHAJLO MARTINOVIČ. > onstran grame p— Društvo vpokojenega učitelj stva na Goriškem je imeio v Gorici svoje zbora* vanje. Bivši goriški deželni odbor je pri oddaji deželne uprave odstopil vpokojeno učiteljstvo furlanski pokrajinski upravi, ta pa je oddala vpokojence v Rim na »Motite di Pensdoni*. V pokojen! učitelji so poslali že polno prošenj na vse strani, končno se jim je reklo, da naj se obrnejo do šolskega skrbništva in naučnega ministrstva. Storili so tudi to, ali kake ugodne rešitve ni od ni« koder. Na zborovanju so sklenili pristop k društvu vpokojenih državnih uradnikov, misleč, da pridejo tako lažje in prej do 6vojih pravic. p— V Rihemberku je umrl g. Andrej Roje, nosestnii^ in občinski svetovalec. Naj počiva v miru! p— V Ozetjonu imajo štirirazredno ljud« gko šolo, ali ši Iskega poslopja nimajo, marveč so razredi raztreseni za silo po hi« šah. Zadnja leta so popravljali in prezida« vali šol. poslopja v okrožju šempaskega didaktičnega ravnateljstva, ali na Ozeljan so pozabili. Občinski svet naj se krepko zgane. p— V juino Ameriko se selijo mladi Iiudje iz Sempasa. Oseka, Ozeljana in dru« gih sosednih vasi. Te dni je odšel iz Oze» ljana zadnji fant. V občini se prodna, da Je manj prebivalstva kakor pred vojno. Izse« Ijevanje odvzema naiboljše mlade moči. p— Iz Istre. V Pregari imajo italijansko učiteljico, ki prireja plese. Menda ji je dolg čas pa si išče zabave v tem, da na svoje 6troške prireja plese za mladeniče in mla« d*nke. V šoli nima nobenih uspehov, na piesu pa tudi ne. V Sočergi pri Buzetu sta bili dve italijanski učiteljici. Eno so sedaj premestili. Malo otrok hodi v italijansko folo. Deca je brez potrebnega šolskega po« uka. Ljudstvo ne zna italijansko, učitelji« ca na ne zna domačega jezika. Tako grozi Istri popolno unalfabetstvo. Iz Obsova je odiia slovenska učiteljica najbrže po kriv« di nekaterih domačih ljudi in prišla je Ita« lijanka, ki zna seveda le italijansko. Pro« kletstvo nad take Jugostovene, ki se v da« našnjih težkih časih izpozabljajo in s svo« jimi kapricami in nagajivostjo naravnost pomagajo Italijanom pri zatiranju naše bo« dočnostil p— V Trst se pritepajo najraznovrstnej« ši sleparji, tatovi in vlomilci iz starih pno« vinc. Menda mislijo, da je v Trstu polje za njihove naklepe najugodnejše. Včasih jih spremlja sreča, včasih pa pusti na cedilu Te dni sta prišla v urade banke «Commer« ciale« dva elegantna gospoda in sta pred« ložila kreditno pismo za znesek 80.000 lir na ime trgovca Della Piane iz Genove. Po« slujoči uradnik je stopil v ravnateljsko so« fco in vprašal, ali je tam kako obvestilo o kieditnem pismu. Takega obvestila ni bilo, ali baš oni trenutek je vstopil detektiv Fer« rfiri iz Milana, ki je povedal, da prihaja radi kreditnega pisma iz Genove, ki je po« narejeno. Premetena tička sta se že veseli« Ia, da jima sleparija dobre uspe, pa je pri« šel namesto blagajnika detektiv in ju odpe« Ijal v zapor. k— O mlalnosti koroških Slovencev če« sto pišejo nemški nacionalistični listi, ho« teč z njo opravičevati svoje ponemčevalno stremljenje. Narodnost in zavednost se vzgojita in utrdita potom šole. Nemški si« stem ima na vesti slovensko mlačnost. Ni pa vse mlačno, marveč krepka je tudi za« vest in se še jači kljub krutemu zatiranju slovenskega življa. Ob plebiscitu so prizna, li Nemci za Slovence one, ki so glasovali za Jugoslavijo. Sedaj navajajo pod priti« skom od zunaj že večjj število Slovencev na Koroškem. Sol treba dati Slovencem in pustiti jim, da bod mogli gospodarsko in politično delovati, pa bodo dobro zavedni in potem šele se pokaže pravo število slo« venstva na Koroškem. Narod, ki vztraja v takih razmerah, kakor so koroške, ima v sebi zdravo življensko jedro! Koroški Slo« venci mrajoo priti do svojih pravic, potem ne bo več govora o mlačnosti! Iz Rimskih Toplic Predavanje o sadjarstvu in kletarstvu. V nedeljo dne 24. t. m. se je vršilo pri Kraj« hu predavanje o sadjarstvu in umetnem kletarstvu, kateremu je prisostvovalo pre« ko 40 poslušalcev, večinoma kmetov in ma« lih posestnikov. Predavatelj, klet. nadzor« nik Gombač, je priporočal ustanovitev sa« uiarske in vrtnarske podružnice. V ta na« men se je pooblastil g. nadučitelj Mayer, ki vpisuje nove člane in pripravlja teren za novo podružnico. Sv. Marjeta. Na poziv srezkega poglavar« stva je cerkveni konkurenčni odbor župni« je Sv. Marjeta sklenil, da se bo vršilo gle« g< priznanja pokojnine organistu glasova« nje faranov, in sicer na ta način, da bi se reoddani glasovi smatrali za priznanje po« kojnine. To je vzbudilo pri zavednih fara« n h veliko ogorčenje, ker nedvomno pol o« vieo prizadetih posestnikov ne bo obvešče« nih o glasovanju, še manj pa poučenih o pomenu. Priporočamo odboru, naj popravi svoj sklep vsaj v toliko, da se bodo upo« števali samo oddani glasovi. Tridejanska šaloigra rNebesa na zemlji katero je priredila ?ga uspeha, posebno pa požrtvovalnim igralcem in cenjenim damam za poklonje« ro pecivo. — Isti dan dopoldne se je vršilo prvo predavanje, katero je priredila pri nas ZKD. Vkljub temu, da je bil dan za predavanje neugodno izbran, se je zbralo 45 mož in mladeničev, ki so z veliko po» zornostjo sledili predavanju kletarskega nadzornika g. F. Gombača «C) sadjarstvu in umnem kletarstvu«. Sklenilo se je tudi, da sa za našo okolico ustanovi «Sadjarsko društvo®. Iz Prekmurja Neredno?ti pri občinski blagajni v M. Soboti. Senzacijo zadnjih dni tvorijo pri ras nerodnosti, ki jih jc ugotovil novi ob« činski sosvet pri občinski blagajni še izza prejšnjega sosveta. Oba občinska nasiav« l cnca, domačin in , gospodarila tako, da manj ka sedaj čez 20.000 Din. Oba sta bila ta« ko j odpuščena. O zadevi, ki jo ima že orož« n št vo v rokah, bomo še poročali. Nesreča z orožjem. V javno bolnico v M;:rski Soboti so v nedeljo pripeljali iz lirezovcev Alojza Podleska, 22 let starega hlapca. Nabijal je staro pištolo. Pištola je eksplodirala in aa ranila na trebuhu tako težko, da je le malo upanja da bi okreval. Križevci. Križevci so največja občina na Goriškem in tvorijo tudi v gospodarskem 07;ru nekako središče gornjega Prekmurja, nimajo pa še telefonske zveze. Občina se s;ccr že dolgo poteguje zanjo, vendar pa ne zmore stroškov, ki jih zahteva poštna upra« va za napeljavo telefona. Ne samo iz tera« jevnega stališča, ampak tudi iz državnih ozirnv hi hiio želeti, da pridejo Križevci, ki so blizu državne meje, čimprej do telefona. Pozivamo poštno upravo, da tudi sama ne« prispeva in omogoči občini nujno po« trebno telefonsko zvezo. Soboški birokratizem. Večina državnih uradnikov v M. Soboti ima navado, da po« ^Ija vse dopise na občane občinskemu ura« tiu v dostavo, in to po pošti. S tem povzro« cujejo mnogo nepotrebnega dela občini, ki jim mora vrniti tudi sprejemnico. Res je sicer, da ima občina takozvani preneseni delokrog, vendar pa bi bilo mnogo bolj hi« tro in ekonomično, če bi dostavljala urad« ne dopise pošta sama, na katero se lahko uradi popolnoma zanesejo. Škrlatica. V Domajnševcih, srez M. So« bota, je zbolelo 15 oseb na škrlatici. Tudi v dobrovniškem zdravstvenem okrožju škr« latica še ni ponehala, ampak se še bolj širi. Gibanje finančne kontrole v Prekmurju. Ljubljanska sekcija SFK. je priredila v ne« deljo društveni sestanek v Murski Soboti pri Turku. O delovanju sekcije je poročal tajnik in blagajnik tovariš Pevec iz Ljub« ljane. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bo vršil prihodnji občni zbor v Zidanem mostu. Navzočih je bilo 35 tovarišev iz srezkih uprav Murska Sobota, Dol. Lenda« va in Petrovci. Činovnike je zastopal pod. inšpektor M. Potočnik. Od članov uprav, nega odbora sta bila navzoča tudi podpred« sednik Lovšin in Hinko Kapun. Tovariš Pe« vec je imel dve uri trajajoče predavanje o vseh vprašanjih, ki se tičejo stroke finanč« ne kontrole in je žel splošno odobravanje. Za njegova zanimiva izvajanja se mu je zahvalil imenom tovarišev Sgerm iz Can« kove. Poskusna vožnja omnibusa za perijodič« no prevažanje oseb na cestni progi Ptuj« Dornava«Pacinje«Sv. Bolfenk ter Ptuj.Borl, Barbara se je vršila na pustni torek. Pod. jetnik je g. Stanko Mrmolja iz St. llja. Ce. ne so nizke, zato bo ta omnibus premajhen za prevažanje oseb. Želimo, da si podjet. nik nabavi velik omnibus in da ima pri svo« jem podjetju mnogo uspeha. Živinj ski sejem, ki se je vršil v torek, ni nudil mnogo in lepe živine. Cene vkljub temu niso šle navzgor. Kupcev je bilo ma« Io. Kmetovalci ponujajo sedaj mnogo živi« ne na prodaj, ker jim primanjkuje krme in ker rabijo denar za davke, ki se že izterju. Jejo. Sprememba hišne posesti. Stavbenik Den" je prodal svojo dvonadstropno hišo na Kolodvorski cesti opekarnarju Macunu. Novi posestnik že odpoveduje strankam stanovanja. Nove stavbe. Ob koncu leta 1925 so pri. čeli graditi nova poslopja: trgovec Vrabl na oglu poleg Zupančiča enonadstropno hi. šo za svojo trgovino in stanovanje, na Or. moški cesti ključavničar Pavelka za stanova nje in obrt, dalje stavbenik Treo cnonad« stropno vilo tudi na Ormoški cesti. Glede vile pravijo ljudje da je najnovejši »bubi. kopf« v Ptuju, ker ima res takšno obliko. Pustne prireditve. Na pustni torek je bi« lo vse polno prireditev in domačih veselic. Da imenujemo samo nekatere: raaškerada invalidov v Društvenem domu, ki je bila slabo obiskana; posetili so jo največ Slovcn ci. Maškerada podčastnikov v «tVinariji» je bila zelo dobro obiskana. — Priporočati je obema prirediteljema, da takšno prire. ditev priredita v bodoče skupno v enem lokalu, da bo uspeh čim večji, režije pa manje. Saj spadajo invalidi in skrivno vo. jaštvo pod en krov in na skupno prireditev. Dalje je bila domača veselica pri M. Bren« eiču, pri Čehu v Budini in pri Simoniču v Vičavi. Maškare so šle v velikem številu od ene prireditve na drugo. Torej na pust. ni dan dovolj zabave in za vsakega. Celo dekliška meščanska šola je imela na pustni torek popoldne v Mladiki svojo prav lepo prirejeno maškerado, isto Dijaški dcsm. — Vsakdo je prišel na svoj račun. Na pepel, nico pa sta priredile moška in ženska po« družnica CMD v Narodnem domu afiždar. ski kongresa s slanikl in pikantnimi postni. f'2'soro'oškl zavod v Ljubljeni. 18 februarja 1926 Višina barometra 308 8 m Kraj Čac Barom. Tsmper. ilal. vla ga »"/o Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavine opazovanja ob opezo»iinju v mm do 7 are j LJnUjana . .{ 7- 761-7 20 95 NNE 0-1 10 megla dež 0.2 8. 761'5 23 94 N 0—1 10 (dvorec) "l 14. 757-6 89 67 W 2—4 10 | Zigreb . . . 21. 758-1 8-8 61 NE 1—2 9 8. 7613 2-0 98 mirno 10 Beograd . . . 8. 763 7 10 85 mirno Sira evo . . . 8. 764-9 o-o 72 E 4-6 — | Skoplje . . . 8. 765 1 10 87 NNE 0—1 7 Giuž-Dubrovnik 7. 7630 80 85 NNE 1—2 1 1 Praga .... 7. 760-1 80 —■ ks\V 11—14 10 dež 0.4 na j- — - —f —■----j — — -- -----— ui/ d.auaja vJ ^u ii. Dunajsko vremensko poročilo za petek: Slabo vreme, nejasno, padavine, na Koraa sneg, osvežujoči vetrovi. Temperatura, ki se bo za kratek čas dvignila, bo zopet padia, vendar pa bo ostala le nad normalno temperaturo. mi salatami. Obenem se je vršil tudi obč« ni zbor, ki je izvolil spet »stari delavni od« bor.® — Maškare po deželi in na vaseh so letos vkljub prepovedi politične oblasti na« stopile mnogobrojno. — V Halozah so se celo med seboj steple, ranjen je bil težko en posestnik, katerega so pripeljali v Ptuj " bolnico in bo težko okrevaL Šport Nedeljske nogometne tekme Prihodnjo nedeljo se bodo odigrale ne« katere prvenstvene in pokalne tekme, ki bodo brez dvoma zbudile obilo zanimanja, kar ni nikako čudo, če pomislimo, da si bodo stali nasproti naši najboljši kiubi. SK. Ilirija in ASK Primorje nastopita v boju za zimski pokal. Tekma bo gotovo zanimiva, če ne bodo vplivali na potek igre razni pregoreči pristaši obeh klubov. ŽSK. Hermes od;gra prvenstveno tekmo s SK. Jadranom. T-idi tekme med navedeni ma kluboma so vedno dokaj zanimive. Naj« lažjo nalogo bo imel SK. Slovan, ki ima za nasprotnika SK. Slavijo, ki pa se je v zad« njem času oiačila z novimi močmi. Vse tekme se odigrajo na igrišču SK. Tli« rije ob sledečih časih: predpoldne ob 8.30 ŽSK. Hermes rez. : Jadran rez.: ob 10.30 ŽSK. Hermes I. : SK. Jadran L, popoldne ob 13.45 SK. Slovan : SK. Slavija, ob 15.30 SK. Ilirija : ASK. Primorje. Službene objave LNP. (Seji k. in p. o. dne 17. IL 1926.) Igralec ASK. Primorja Albin ZalokaT se kaznuje na podlagi § 22 točka b) k. p. JNS z dvomesečno zabrano igre, in sicer od 17. II. — 17 IV. 1926. — Verificirajo se za ZSK. Herme? igralci: Arhar Davorin, Ha. bicht Jože, Zdešar Ivan, Nograšek Alojzij in Boncelj Franc, vsi s pravom nastopa dne 25. II.; za SD. Rapid igralec Hardinka Fr. s pravom nastopa 5. IIL: za SK. Celje Ma. russig Gvidon s pravom nastopa 3. III. 1926 Z ozirom na dopis SK. Sluvije in SK. Ce« Ija se obveščajo vsi klubi LNP.. da lahko predlagajo igralce v verifikacijo dokler se ne izdajo nove prijavnice na navadnem pi« semskem papirju, izpolnjenem v smislu pri javnice. V nedeljo dne 21. II. 1926. določene tek. me se odgrajo po nastopnem redu: dopol. dne prv. tekme S. K. Jadran : ŽSK. Her. mes, in sicer rezerve ob 8.30, prva moštva ob 10.15: popoldne tekmi za zimski pokal LNP, in sicer ob 13.45 Slavija : Slovan, ob 15.30 SK. Ilirija : ASK. Primorje. Službujoči odborniki LNP. za nedeljske tekme: dopoldne g. Bcdianič nadzo-r nad blagajno, g. Kendare nadzoT nad red služ. bo, popoldne glavni reditelj g. Cimperman. blagajniška služba gg. Buljevič in Dorčec, nadzor nad red. službo gg. Kunaver in Bu» cik. Vsak klub. ki nastopi mora postaviti tri energične reditelje, in sicer za obe dopol« danski oziroma popoldanski tekmi. — Taj. nik II. (Seja u. o. dne 17. II. 1926.) Črta se SK. Šoštanj (Šoštanj) iz članstva LNP, odnsono JNS.a na bazi § 24, točka 6. lit. b), ker se je koštatiralo, da ni nad leto dni od gra! niti ene javne tekme. S tem se sistira sklep 7. seje u. o. z dne 16. XII. 1925 Na pismeno prošnjo SK. Slaviie št. 29 z dne 13. II. 1926. se bo odgovorilo pisme« nim potom. Vzame se na znanje dopis SK. Ilirije z dne 10. II. 1926. Z ozirem na pismeno zahtevo, prejeto dne 16. II. 1926., SK. Iliriie, ZSK. Hermes, SK. Jadran, SK. Slavija. SK. Svoboda (vsi Ljubljana), SD. Rapid, SK. Svoboda (oba Maribor) in Atletik SK. Celje z dne 13. II. 1926., kjer zahtevajo na bazi § 12, točka 3 pod-.av. pravil sklicanje izredne glavne skupščine LNP.a, se sporoča Athlctik SK. (Celje), SD. Rapid. SK. Svoboda (oba Ma. riboT) in SK. Siaviji (Ljubljana), da imajo najkasneje do srede dne 24. t. m. do 20. ure predložiti LNP«u svojo zahtevo podpisano po predsedniku in tainiku kluba. Po pre. jemu te zahteve bo LNP., upoštevajoč da« tum prejema prvega dopisa (16. II. 1926.) sklical izredno gl. skupščino. Sporoča se vsem ljubljanskim klubom, da se vrši danes, petek, ob 20.45 sestanek v kavarni Evropa, kateremu naj po možnosti prisostvujejo klubski predsedniki in tajni, ki. — Tajnik I. Graški SI ur m v Beogradu. O nedeljski tekmi graškega Sturma v Beogradu, pri ka. teri je bil od BSK. poražen z 2 : 4 (i : 0), smo že poročali. V pondeljek so igrali Gradčani proti beograjskemu Sokolu. Tek. ma je ostala z 0 : 0 neodločena. Sokol je na tretjem mestu v prvenstveni tabeli I. ruzreda. Heinlein odide v Španijo. Prizadeva, njem Huga Meisla se je posrečilo, dobiti za Ileinleina mesto športnega učitelja pri FC. Europa, klubu znamenitega španskega vratarja Zamorte. Odpotoval bo drugi te. den v Španijo, ako ne bo sprejel ugodne ponudbe, ki jo je dobil iz Rige. Damski plavalni rekordi v Ameriki. Martha N-orelius je v ameriškem prvenst. venem tekmovanju v San Augustina (Flo» rida) plavala 220 yardov, prosti stil, v 2:44.6 ter postavila s tem nov ameriški re. kord. Sedanji rekord v prsnem plavanju na 200 m je miss Gcraghtv izboljšala na 2:58.8, dočim je Svbill Baucr v hrbtnem plavanju na 100 yardov zmagala v 1:15.6. Prvi hrvatski motociklistični kluh je izvolil za svojega predsednika g. Eda Fun« ka. > Starost angleških profesijonalcev. An. gleški nogometni savez je sklenil, da mo« ra vsak nogometaš profesijonalec biti star najmanj 17 let. Pogodbe z mlajšimi igrači so neveliavne. Paolir.o se bo najbrže pred svojim od« hodom v Ameriko boril z Erminiom Spallo za boksarsko prvenstvo Evrope. Glaima skupščina Saška, ki se je vrši.-Ia prošlo nedeljo, je izvolila za predsed. ni-ka kluba g. Avgusta Brauna, za tajnika p» prof. A Martinoviča. Tenis sekcija SK. Ilirija. V soboto, dne 20. t. m., se bo- vršil sestanek vseh čla. nov in interesentov ob 18. v damski sobi kavarne Emona. Na programu sestanka se. stava sekcijskega odbora in pogovor o ju« bilejnem trn i s turnirju. Vremensko poročilo od 18. t. m. Kranjska gora ob 7. zjutraj: Temperatu« ra — 1 stop. C. Barometer pada. brez obla. kov, sren 10 em. ugoden saninec. Bohinjska Bistrica oh 7 zjutraj: Tempe, rstura + 5 stop, C, Zimski soort nemogoč, Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borca. (18. t. m.) Pšenica: baška, 6J vagona 290. Turščlca: sremska. nova, 6 vaconov 112.50— 115; sremska, nova, 3 vagoni 115: sremska bela. 2% žolte. za februar-marc. 1.5 vagona 126; sremska, za maj. 5 va tro no v 132.50; baiška. za aprll-maj. 2 vagona 132.50. M o-ka- »5», 1 vagon 372.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah. 5 vagonov 120. Fižol: beli fz I. 1924.. 2—3%, 1 va-gan 140. Tendenca mlačna. Duna?ska borza za kmetijske produkte (17. t. m.) Na ameriških borzah ie nastopila znova mlačna tendenca, ki ima svat vzrok baje v slabem razpečavaniu blaga na kontinentu. Na Dunaju se Je promet gibal dal'je v ozkih mejah brez spremembe uradnih tečajev. Uradno notiraio za 100 ke vključno blagovnoprorretni davek brez carine v šilingih. Pšenica: domača 39.50—40. madžarska potiska. 79—80 kg 44—46.50; rž: marchfeldska 26.75— 27.25: Ječmen- domači 30—35. slovaški (1.45—1 75 Kč tranzitno Marchegg): turščica: 20.25—21.25; oves: 28—29: pšenlčna moka »0«; domača 74—78. madžarska 73.50—78, Jugo-slovensika 71—74. = Poštnočekovnl promet v ianuarJn. t. L Poštna hranilnica Izkaruie za lamiar t. 1. 458.901 vplačil v svoii 1?26.7 milijona Din in 162.310 izplačil v svati 1575.6 mi.li'ona Din. Vplačil in Izplačil ie bilo torel 621.211 v skupni vrednosti 3102.3 rr«T«ona Din. Od tega brez gotovine v svoti 1362.2 milijona Din aH 43.91%. Novootvorietiih računov 'e bilo- v Beogradu 62 v Saraievu 19. v Ljubljani 38. v Zagrebu 41; saldiranih: v Beogradu 6. v Saraievu 19. v Liuhlianl 20, v Zagrebu 27. Stenie vlog ie bilo koncem .ianuarja (v mllfionih D'n): v Beogradu 6H.3, v Saraievu 81.1. v Lhibljani 65.5 in v Zagrebu 91.9 milliona Din = Poštna hranMnlca. Iz Beograda poro-čaio: Glavio knjigovodstvo Poštne hranilnice je zaključilo bilanoo centrale in vseli podružnic. Bilanca bo v kratkem objavljena Zaključni računi pokazule:o velik n-apredek in razvoj te važne ustanove. Število čekovnih računov ie v vsei državi naraslo (kakor smo že poročali). Č*rtl doMček ie večji kakor ie Ml v letu 1924. = Naša Industrija mila. Dne 15. t. m. se je v prostorih Industrijske centrale v Beogradu vršila konferenca industrfrcev mfla Iz vse države. Prisotni so bili zastopniki iz Zagreba. OsFeka. Novega Sada, Kruševca. Leskovca lil Maribora. RaTpravlialo se le po drobno o vprašanfih. ki se tičeio industrije mila. zlasti glede na oredstafeče trgovinske pogodbe, ki se imalo skleniti. S tem v zvezi se ie obravnavala zlasti carinska tarifa, ki Ima glavno vlogo pri trgovinskih pogajanjih. Industrije! mila so predvsem Intere&I-ran! na trgovftiskl pogodbi s Fra-ncPo. ker ie FrancPa ena glavnih producentinj m vin na svetu. Določila se ie deputacija. ki le poselila načelnika ministrstva za trgovino in industrijo Saviča in ga o tel zadevi informirala. = Volitve v Zbornico za trgovino, obrt ln Industrio v Ljubljani. Iz Beograda poročajo Minister za trgovino In Industrfk) dr. Krajač le izjavil te dni novinarem. da ie Izdelan načrt uredbe o volitvah v Zbornico za trgovino. obrt ta indirstrlio v Liuhlianl. Načrt bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odohrerrje. Mtntster ie Izrecno pov-darial. da ga prt tej uredbi niso vodili nika-ki politični motivi, nego samo gospodarski interesi. = VprašanJe valorizacije Industrijskih delniških družb. Iz Beograda poročajo, da ie v ministrstvu za trgovino In fndirstrijo iiz delan načrt zakona o valorizaciji industrijskih delniSkih družb, ki so obvezane na javno pola gane ' računov. Načrt bo prišel kmalu pred ministrski svet in nato pred Narodno skupščino — Komerc'alizac!ja državnih rudniških pod"etl.i. h Beograda poroča'o, da se ie v ministrstvu za šume in rudnike sestavila komisija, ki' ima pregledati ves materlial, k' se nanaša na starrte državnih rudnfškiih podietii. Komisiia bo na osnovi tega materi Jala stavila predlog, kako bi se najbolje uredilo vprašanle teh podjetij. Kakor se za-tritrje. se bo usvoiil predlog o komercija-lizaciji državnih rudniških podietP. = Sestanek zastopnikov Industrije usnja le bil včera5 v Industrijski centrali v Beogradu. Razpravljalo se ie o vseh važnih vpra^aniih te iirdustrije. Posebna resolucija se izroči ministroma za trgovino in industrij ter za promet. = L'cenciranie bikov. V člarfku »Llcenci-ranie bikov« se ie vrinila tiskovna napaka Stavek »Za nagrajene bike dobijo posestniki potnico iz okralnih sredstev«, se glasi pravilno tako »Za nenagrajene bike dobijo posestniki potnino fz okramih sredstev«. = Jugoslovenska naročila pri graški tvor nic! vagonov. Iz Oradca poročato. da ie fu-goslovenska vlada dala tamošnil tvornici vagonov velfka naročila. = VePka insolvenca v Suboticl. Iz Subo-tice poročaio: Po polomu treh velikih sinbo-tiškrii tvrdk ie na;avila te dni tudi veFka opekama Leorrtina Mačkovič ustavitev plačil. Poleg več subotiških bank 'e prizadetih tudi mnogo zasebnih upnikov. Vzrok poloma te velfka d-ar'n:a zasebnega denaria. ~ Dobave. Direkcva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 6000 kg karbida: do 26. t. m. za dobavo 500 kg a lah aster - mavca ter desk iz mehkega lesa. Pogoj! na vpogled ori ekonomskem odelenhi te dlrekclic. Dfrekc^a državnega rudnika v Brezi spreiema do 20. marca ponudbe za dobavo koles za !a>mske vozičke, takoj pa se ii oošljejo ponudbe za dobavo svinčenih odvodnih cevi, materijala iz medenine Itd. Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt ln Industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaja. V pisarni vrbaske artiljerijske radionice v Banialukl se bo vršila 15. marca ofertalna licitacija glede prodale kovinskih odpadkov (jeklenih, železnih in pločevinastih). Predmetni oglas le v Zbornici za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani na vpogled. = Položal na dunajskem tržišču jajc. Z Dunaja javkajo: Trajno toplejše vreme Je povzročilo lahen padec cen na dunajskem tržftču Jajc. Splošno razpoloženje te mlačno Kupci so rezervirani, ker pričaku-jeio nadaP nega padca cen. Za naslednfe dm se pričakujejo velik! dovozi svežih JaJc. V trgovini na debelo notlrajo: iusoslovenska iajca I. 20 madžarska sveža 20, vzhodnogališka sveža 18—19. bolgarska sveža I. 18.5 groša ab Dunaj. V trgovini na drobno so cene pov-oreftno za 1 do 2 eroša vlMe. = Mlačna tendenca na svetovnem žitnem trgu. Na svetovnem žitnem trgu ie nastalo veliko mrtvilo spričo majhnega povpraševanja po blagu. Preikomorskega žita pride prav malo v Evropo. To dokazuie, da so cenitve o dobri evropski žitni letini vendarle istinlte In da ie nedavna čvrsta tendenca imela svoj vzrok le v spletkah špekulacije. Sedanjo slabo tendenco pripisuie-:o deloma tudi vestem o ugodnem stanju letošnjih svetovnih ozimnih posevkov. = Dunajsko tržišče mlečnih proizvodov Je že nekaj časa sko™ nespremeneno. Povpraševanje je prilično majhno in se pričakuje v kratkem oslabitev cen. Notirajo gornjcavstri-jsko kmečko sirovo maslo 5.10 —5.23, mleka;niško 6.80—7.23. moravsko mlekarnKko sirovo maslo 6.50—^6.80, dansko 7.80—8. poleierr.mentalski sir 4.00—5, italijanski emimentalski 5.60-6, parTczanski 5.70 —6.23. gorgenzola 4.70—5.20 šilinga za kg. = Donavsko-savsko-Jadranska železnica. Z Dunaja poročate: Z dnem 1. marca t. 1. dospeli obligacijski kupon bivše Juižnc železnice se bo izplačeval z 0.77 dolarja. Pojasnilo za izjemno višje izplačevanje kupona Je v naknadnem plačilu zaostankov iugo-slovenske vlade za 1. 1923. = Rapidno man šanie novčan'čnega obtoka v Češkoslovaški. Obtok novčanic v Češkoslovaški je znašal v drugem tednu t. m. 6676 miironov Kč. to je najnižie stanje izza obstoja ČSR. Tekom 31. dccembra 1925. do 15. t. m. ie padel obtok za 1730 milijonov Kč = Poslabšanje nemške trgovinske b'!ance v letu 1925. V 1. 1925. je znašala vrednost nemškega uvoza 12.48 'milijarde, izvoza pa 8.S3 milijarde, tako da je primankljaj 3.69 milijarde državnih mark. dočim ie primanjkljaj v I. 1924. znašal 2.60 milijarde državnih mark. 18. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklcpaiih kupčjjski zaključki). Vrednote: investtciisko 76— 78, Vojna škoda 280—282, zastavni Kranske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—202 (202), Ljubljanska kre ditna 2CO—0. Merkau.tilna 100—105, Slaven ska 50—0, Kreditni 175—185, Strojne 0—125 Vevče 110—0, Stavbna 90—100. Šešir 115— 12& — Blago: les: javorjevi hlodi, samo pivi hlod brez grč, beli. sveži, od 50 cm prem. napr., medla 75 cm, od 1.60 m napr. o-zir. od 1.60—2.20 m in 3.20 m napr., s toleranco očrnelega srca. fco vagon Postojna tranz. 1800—0: bukovi plohi. 2.50—4.50 m, deb. 80, 90, 100, 110, 130 mm. fco meja 483—0; hrastovi hlodi L. II.. od 3 m naipr, od 2.50 m napr., foo nakl. post. 450—0; hrastovi plohi, nežamani, 80, 90. 100, 110. 130 mm. dolž., od 2.50 m napr.. f nakl. post. 950—0; premog: kal. ca 7000 antra oit. Orle, fco vagon Škofljica: kosovec O— 500, kockovec 0—450, orehovec 0—400, zdrob 0—350; kal. ca 4800, foo vagon Ormož: kosovec nad 60 mm 0—260. kockovec 35-60 mm 0—240. orehovec 20-35 mm 0— 210, zdrob 10-20 min 0—190; kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: ko9ovec 0—170, kockovec 100 mm 0—150, OTelicvec 50 mm 0—140, zdrob 0—130. rovni 0—130: poljski pridelki: pšenica, 76-77 kg foo Še-kič, 1 vagon 290—290 (290): činkvantta: Belje, par. Ljubljana 0—232.50. merkantiM, par. Ljubljana 0—227.50; polčitrkvantfn novi par. Ljubljana 0—202.50: turščica: času primemo suha, fco baška post. 0—118, fco času primerno suha. vagon banatska post. 1 vagon 115—115 (115). Imzulamka, času prim. suha, fco vag. med'i murska post. 0—165, umetno sušena, fco Postojna tranz. 0—182: ječmen, pomlad, pivovarn., 66-67 kg, par. LJubljana 0—250: oves: rešetani. fco slav. post. 0—190. semenski iradi. Ligo to, fco Čakovec 0—300; aida. domača, fco vagon prekm. post. 0—250; rž: domača, fco va?. prekm. post. 0—210, 71-72 kg, par. Ljubljana 0—223; proso: rivireno, foo vag. prekm. post. 0—210; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakl. postaja Viitkovci 0—115, par. Ljubljana 0—140: gradbeni materijah cement nespremenjen. ZAGREB. Bančne vrednote nespremenjene, Industrijske skoro brez prometa. Vojna škoda je malo oslabela. Promptna se jc zaključila po 280. a za ultimo marca po 2C2— 286. V investicijskem je prišlo do zakl'uč-ka po 77. v agrarnih Pa po 44.5. Dinar nespremenjen. Od drugih deviz so mednarodno čvrstejši London, NewH>rk in Pariz. Na zagrebškem deviznem tržišču je bfa tendenca slabša ter so tečaji posameznih deviz dalje za malenkost popustili. Blaga precej. Skupni devizni promet je znašal okrog 7 milijonov dinariev. Kotirale so devize: Duma j 798.5—832.5, Berlin 1352 —1356, Italija i?p'a£ilo 228.82—230.02. London. iziolačilo 276.17—277.37, Newyork ček 56.65—56.95. Pariz 0—2G9.5. Praga 168.05 —169.05, Švica 1093.56—1097.66: valute; dolarji 56.02 in pol — 56.32 in pol. Kč 167— 16S: efekti: bančni: Eskonmtna 123—121, Kreditna Zagreb 130—131. Hipo 66.5-<)7.5, Jugo 105—106. Ljubljanska kreditna 200—0, Obrtna 73—75. Praštediona 970—975; industrijski: Eksiploataciia 30—35, Dubrovač-ka zaključek 400. Scčeiana 405—430. Sla-veks 150—160, Slavonija 42—45, Vevče 110—0; državni: investicisko 77.25—78, agrarne 44.25—45. Vojna škoda, prometna 279 -283, za februar 0—2S0, za marc 281.5 —282.5. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2278 —2383. Atene 83—83, Dunaj 799—801. Berlin 1352—1354, Budfmnešta 0.079S—0.0798 in tri četrtini:e, Bukarešta 24—24.4. Italija 229.3—229.45. London 276.75—276.82 in pol, Newyork 56.75—56.79, Pariz 238—208.5, Praiga 168.5—168.55. Švica 1095—1096. CURHL Beograd 9.13. Berlin 123.65, Ne\v york 519.375, London 25.25875, Pariz 18.92, Milan 20.9425. Praga 15.375, Budimpešta 0.007275. Bukarešta 2.225. Sofiia 3.75, Varšava 71. Dunai 73.075. TRST. Devize: Beograd 43.60—43.90 Dunaj 348—353, Praga 63.20—63.70, Pariz 9120—93.75, Lcndon 123.55—123.66. Nevv-vo-rk 24.70—24.85. Curih 477—479. Budimpe šta 0.0346—0.0-350. Bukarešta 10.25—10.75, Valute: 43.25—43.75. dolarji 24.60—24.80, 20 zlatih frankov 94—97. zlata lira 478.04. DUNAI. Devize: Beograd 12.48—12.52, Berlin lfS.91—169.41, Budiimpešta 99.41— 99.71. Bukarešta 3.02—3.06. London 34.5050 —34.5050. Milan 28.59—28.71. Ne\vyork 709.15—711.65. Pariz 25i79—23.95, Prasa 21.0075—21.0875. SoiTa 5.15—5.19. Varšava 91.25—91.75. Curih 136.57—137.07, valute dinarji 12.44—12.50. dolarji 709.40—713.40. Deviza Beograd na ostal'h borzah« v Pragi: 59.68, v Berlinu 7.38, v Londonu (Opoldne) 276, v Newyorku (zaključno 17. m.) 1.76 ta četrt Povzročitelj raka odkrit d. Berlin, 16. februarja. Na včerajšnjem zborovanju berlinske mikrobiološke družbe je končno nastopil znani zdravnik dr. Schulimacher s senzacionalnim predavanjem, v katerem je povedal, da se mu je posrečilo odkriti povzročitelja raka. Prof. Schumacher je specijalist v vprašanjih histiokemije. Njegova dosedanja raziskovanja so ga pripeljala do naziranja, da vsebujejo celice raka take snovi, ki se v posebnih okoliščinah menjavajo. Ta mena dokazuje, da bolezen povzroča biokemičen povzročitelj posebne vrste. Tega povzročitelja imenuje učenjak bacila rakove bolezni. Priti temu bacilu na sled, je bila najtežavnejša naloga, pred katero se je profesor znašel. Metoda, ki jo uporabljajo navadno v kemičnih laboratorijih, jč v tem primeru odpovedala. Znanstvenik je mora! opustiti metodo navadnega barvanja bacilov ter je moral seči po sredstvu posebne vrste. Šele, ko se mu je posrečilo dognati, da je bacil raka dostopen plavi barvi, je bilo njegovo odkritje zadovoljno. Novi bacil je v primeri z organizmi slične vrste zelo velik in viden že pod precej običajnim povečevalnim steklom. Ima podobo črke «S» ter je na koncih nekoliko nfoihnjen. Profesor pravi, da po njegovem mnenju bacil sam še ne povzroči bolezni. Človek mora imeti posebno dispozicijo za raka, kar se zgodi največkrat na ta način, da deloma odpovedo funkcije limfatičnih organov. Če so te funkcije omejene, se produkcija beljakovin skrči in tako nastane dispozicija za raka. Človek, ki ima zdrave limfatične organe, je za raka nedostopen. Bacili se v njem ne morejo zasidrati in organizem ostane zdrav. V borbi zoper raka. smatra učenjak, je več sredstev sposobnih za pobimanje te nevarne bolezni. Predvsem priznava važno vlogo pri pokončevanju raka operaterskemu nožu. V drugi vrsti je na mestu zdravljenje z beljakovinami, ki lahko izboljšaio funkcije limfatičnih organov, kot tretje sredstvo pa omenja profesor terapijo s kemičnimi sredstvi. Italijanska ,,kraljica ciganov" pobegnila Vroča strast ljubezni, ki prizanese le redkokateremu zemljanu, je posebno globoko zasidrana v ciganskih srcih. Kadar se loti cigana ljubezensko čustvo. mu ni mari več za čar ciganskega ognja in za streho ciganskega šotora. To resnico potrjuje tudi dogodek, o katerem poročajo sedaj iz Italije. Kraljica italijanskih ciganov je pobegnila z nekim ameriškim ciganom, ki je imel dolgo brado in lep obraz. Razume se. da je ta pobeg vzbudil velikansko začudenje v vrstah italijanskega ciganskega plemena. Ameriškega cigana so vsi :m2tra1i za najboljšega prijatelja italijanskih ciganov. Ime mu je Frank Ca^cv/, pobegla ciganka pa se je pisala Cristom m se je seznanila z Američanom pred leti. ko je bil Čar!ow še čisto navaden ciganski potep. Klati! se je po evropskih deželah. hajdukoval in razbojnikoval dokler ni prišel v cigansko taborišče malega mesteca Lodi. Tam se je seznani! s kraljico italijanskih ciganov. Vnela se ie vroča ljubezen med obema, ki je večkrat izzvala burne spopade med možem kraljice in med Frankom Carb-wom. Slednjič sta zaljubljenca sklenila, da jo popihata. Ameriški cigan je ukradel avtomobil, najel šoferja, ga bogato podkupil in mu naročil, nai pride na dogovorjeno mesto, da odpelje niega in njegovo nevesto. Vse se je zgodilo, kakor je bilo dogovorjeno. Cigan iz Amerike in italijanska ciganska kraljica sta čez noč izginila. Ko je to opazil mož Cri-stonove. je brž najel tudi on avtomobil Mil sii Iii lil dne 1. marca 1926. 883 in sledil begunoma. Toda Američan in ciganska kraljica sta bila že daleč pred njim in sta poslala ciganskemu taboru iz Genove brzojavko, da sta se že vkrcala na ladjo, ki iu ponese čez morje. Kako se bo končala ta ciganska nezvestoba in nova ljubezen, o tem bomo poročali prihodnjič. Aktualno pismo iz Italije Politika v znamenju zaušnic. — D'An-nunzlo - spokornk se ie vrnil k svoji ženi! Rim. 18. februarja. Politično življenje je — kolikor se tiče zunanjih dogodkov — zaenkrat na ničli. Ministrski predsednik Mussolini sc ie po znanem napadu na Nemčijo umaknil v Milan, kjer je preživel par dni pri svojem bratu — seveda privatno in in-kognito kliub celemu krdelu javnih i:i tajnih varnostnih organov. Hudomušne-ži raznih vrst so raznesli govorico, da se ie razlil gosp. Mussoliniju žolč in da se mora zato podvreči nevarni operaciji na milanski kliniki. Ta govorica se je vzlic vsestransko zastraženim vhodom prikradla v stanovanje Mussolinijevega brata, ki je preskrbel. da je milanski organ ministrskega predsednika »Popolo d' Italia« priobči sledeče opozorilo: Govorice, razširjene te dni po Milanu o Mussoiiniievem zdravstvenem sta. nju. so vredne kake divjaške vasi. Ker verujejo v tozadevne govorice o bolezni ministrskega predsednika tudi naši prijatelji in takozvani dobro informirani ljudje, ie treba jasno iti strogo povedati:, za one, ki razširjajo te govorice, so vedno pripravljene zveneče zaušnice. Čas je. da se konča ta hudobna igra z zdravjem voditelja! Tako — sedaj vedo vsi. kako je z zdravljen in z boleznijo prvega italijanskega državljana! In še nekaj se je zgodilo izven političnega življenja! Stari grešnik D'Annun-zio se je definitivno spreobrnil in se ske sano vrnil k svoji ženi. Svojo spreobrnitev opisuje v javnem pismu tako-le: Vrnil sem se k svoji ženi. od katere sem se ločil v času. ko sem bil največji svetovni Romeo. Vračam se ponižan in skesan, proseč odpuščanja. Sramujem se. ker sem se na višku svoje slave pečai z ženskami. Mesto da bi živel pošteno, sem zlorabljal svojega geniia in svojo moč za Ijubav-ne dogodivščine. Nai spozna svet. da sem izkusil v ljubezni le greh in sramoto. Zaman sem skušal skozi dve leti delati pokoro kot puščavnik. Sedaj pa me je moj sin pomiril in spravil z mojo ženo. Ko sem bil mlad. sem bi! grozen .. . Ljubila me je največja svetovna tragedinja Eleonora Duše. Neki notranji glas mi ie govoril: D'Annunzio, prosi odpuščanja! Irt vprašal sem: Koga? In glas je odgovoril: Duše je mrtva. Prosi odpuščan ia svojo ženo! Storil sem tako in sem našel svoj duševni mir . . . Kaj hočete več? Huguetta Duflos je izginila Francoska filmska diva Huguette Duflos ie že dobro znana tudi v Ljubljani. Zanimala bo torej marsikoga novica pariških novin. da je Huguetta nenadno izginila iz Pariza. Pustolovstvo? Reklama? Ali oboje? Naravno, da se ne vč. kam le izginila, toda zlobni — in uslužni! — jeziki govore. da se ie lepa Huguetta podala na tajen sestanek radi poroke s sinom nekega bogatega ameriškega bankirja. Bilo srečno! Huguette Duflos je talentirana mlada igralka Comedie Francaise, Imela je zadnje čase obilo ponudb za revijska gledališča, ki plačajo izborne honorarje, toda zahtevajo čim «pomanjkljivejše» toalete. No. Huguetta Duflos ne potrebuje več izrednih honorarjev. Mlada je. lepa. in denarja ima tudi za prvo silo, saj je nedavno sai o za filmski debut v »Rosenkavalierju» prejela nad poldrugi milijon Din. Še par takih filmov, pa se ji ne bo treb3 brigati za stare dni. Imeti pa mora Huguetta Duflos le eno skrb. Zob časa podira mesta in gradove, pa kako ne bi nežne lepote, ki je za filmske dive vir zlatih dohodkov! E. to bo menda pravi razlog, da tudi mlada in koketna Huguetta želi čimprej zajadrati v zakonski pristan! In če vesti pariških listov glede poroke z mladim ameriškim bogatašem odgovarjajo dejstvu. gotovo ni nikogar med filmsko publiko, ki se ne bi strinjal z voščilom: Bilo srečno! Ponarejeno zlato Podoba je. da so si ponarejevalci denarja izbrali Nizozemsko za torišče sleparskih akcij. Falzifikatorji francoskih tisočakov so bili aretirani v Haagu, zdai pa poročajo iz Amsterdama, da je ondotna redarska oblast prijela še nekega 521etr.ega Belgijca, po imenu Coe-neja. ki ie obdolžen raznečavanja ponarejenih kovanih francoskih novcev. Pri aretirancu so našli detektivi dva topilna lončka in napravo za galvani-ziranje. katere se je mož posluževal za topijenje in mešanje srebra in bakra. Iz teh dveh kovin izgotovljene novce je potem pošiljal v Pariz, kjer se je denar razpečaval za čisto zlato. Coene je bi! tudi v zvezah s pariškim trgovcem za plemenite kovine Marlejem. ki je pomagal razoečavati denar med nevednim ljudstvom. Tudi Marlč se že nahaja pod ključem Kdor zna, pa zna Iznajdljivost pariškega kaznjenca. Pred nekai dnevi je nastal v neki pariški ietnišnici velik «škandal». 2e nekaj dni sem so iečarii opažali, da pri. haiajo iz neke celice čudni šumi. ki so brumne čuvarje nemalo vznemirjali. Več dni so pozorno in vestno stikali, da bi odkrili vzrok temu nenavadnemu pojavu; prisluškovali so ob zidu, preiskovali tla in stropove. škilili skozi lino v celico, a vse zaman. Končno so tajinstveno zadevo javili ravnateljstvu jetnišnice. Ravnateli se ie kakopak zbal. da se morda v jetnišnici ne pripravlja kaka revolta ali še kai hujšega: zato je ukazal, naj se število jetničarjev in stražnikov pomnoži, obenem pa je dal strog nalog, naj se nemudoma in natančno preišče vsa jetnišnica. To je pomagalo. še isti dan so cdkrjli vzrok čudnemu šumu. In veste, kaj je bilo? Neki jetnik si je napravil v skritem kotičku svoje celice brezžično sprejemno postajo, na kateri ie dan za dnevom poslušal novice in koncerte, ki so priha-iali z vnanjega. njemu zaprtega sveta. Kaznjenec, po poklicu inženjer. ki so ga zatvorili vsled poneverbe, je vedel, da hišni red v jetnlšnicah zabranjuje čita-nje listov in vobče sleherni kontakt z vnanjim svetom; in tako je prišel na originalno idejo in si je napravil v celici majhno brezžično sprejemno postajo. ki mu je krajšala čas . . . Sklicujoč se na pravila hišnega reda. ie ravnatelj primitivni aparat zaplenil, nesrečnega jetnika pa je ukazal prepeljati v temno celico, kier bo imel par dni priliko premišljati o usodnih posledicah svoje iznajdljivosti. Zakaj radio spada, bogme tudi pod ono točko hišne ga reda. ki govori o »vobče slehernem kontaktu z vnanjim svetom*, čeprav morda ni izrecno omenjen . . . Kolosalno filmsko delo polno smeha in zabave, ljubavi in zahrbtnosti, dvorskih intrig in senzacionalnih pustolovščin. — V glavni vlogi največja in najmočnejša filmska zvezda, nad vse simpatični človek»kolos MAC1STE. Zaklad pod prastarim drevesom Kmet Stevan Dimitriescu v Kišinevu ie pred kratkim odkril bogat zaklad, šel je s svojimi sosedi v gnzd. da bi podrl nekoliko debel. Ko so kmetje podrli neko staro drevo in preklali njegovo duplino, so našli v njem kovinasto škatljico. Odprli so io in vzeli iz nje dva zlata novca ter dve pismi.. Kmetje pa niso bili pismeni in so nesli pisma v mesto, kjer so prosili nekega lekarnarja. naj jim ga prečit3 Lekarnar je takoi spoznal. d'a ima Pred seboj dve listini Stjenka Razina.. atamana donskih kozakov iz I. 1671. V pismu je pozival Razin vojvodo Basurmana. naj pobegne na turško ozemlje, ker bo edinole na ta način rešil svojo vojsko. Na drugem papirju pa je bilo zapisano, da naj srečni najditelj škatljice koplje pod drevesom. Krnetie so se takoj vrnili v gozd in so začeli kopati. V resnici so naleteli na novo bakreno posodo, v kateri je b.lo 15 zlatnikov, poleg denarja pa zopet več novih listin, na katerih sta bila podpisana Razin in Basurman. Iz novih listin je bilo čisto jasno vidno, na kakšen način so prišli ti dokumenti v Bes-arabijo. L. 1671. je bil Stjer.ka Razin premagan od regularne vojske Jurija Barjatinskega. Ukazal je svojim vojvodom. naj z ostanki kazakov pobegnejo na Don. v Poljsko in v Turčijo. Kmalu nato je vpadel v ta ozemlja Basurman s kozaškimi oddelki, naletel pa je na močan odpor Turkov, ki so imeli nalog, uničiti kozake. Kakšna je bila nadal.ina usoda kozaške vojske — če se ji je posrečilo prebii sovražni obroč in priti do Dnjestra. ali če so iih neprijatelji zmleli in pobili do zadnjega — o tem nj nobenega poročila. Vsekakor pa stoji da so bili kezaki Stjenka Razina na besarab-skem ozemlju. Listine in zaklad, ki jih je odkril Stevan Dimitriescu s svojimi sosedi, so izročene muzeju, dobili pa so zanje znatno odškodnino.___ X 300 tisoč vojnih slepcev v E\ropt. G!a» som neke statistike dunajskih zdravnikov iznaša število v vojni oslepelih žrtev v Ev. ropi 300 tisoč ljudi. Največ vojnih slep. cev živi v Rusiji in na Balkanu. Dežele, kjer prebivajo Ncmci, imajo okroglo 37 tisoč vojnih slepcev. X Društvo za zaščito morskih kitov. Čla« ni društva za zaščito kolonijalne faune na Francoskem so ustanovili »Društvo za za. ščito morskih kitov«. Naloga društva bo onemogočiti pobijanje kitov v dosedanjem obsegu, zlasti na tak način, kakor se je to Dedavno vršilo v Reringovom zalivu. X Družba za ponarejanje denarja v Bar j celoni. V Rarceloni so prišle oblasti na sled ponarejevalcem bankovcev po tisoč peset. Falsifikatorji se niso posebno dolgo vese. lili sreče nepoštene obrti, kajti policija jih je kmalu nolovila in vrgla v zasluženo ječo. X Grofica Rothmerjeva — pisateljica. Nemška grofica Bothmcrjeva, ki je bila na predlog njenega zagovornika začasno izpu. ščena iz zapora, piše kakor poročajo nem« Ski listi, roman z naslovom: «Potsdam, tra. gedija rezidence«. Tako kujejo ljudje tudi iz svoie nesreče kapitale. X Starec, ki se spominja Napoleona. V neki vasi blizu R ge na Estonskem ozemlju je te dni umrl starec, ki je učaka! 138 let. Mož je bil trikrat poročen in se je tretjič oženil, ko mu je bilo 98 let. Njegove hče« Kot partnerica briljira krasna ELENA Di SANGRO (nepozabna Neronova že< na Popeja, iz velefilma «Quo vadis?») V ostalih vlogah samo najboljši in naj« lepši filmski igralci svetovnega slovesa. (Oglejte si razstavljene prekrasne re« kiamne fotografije!) Sijaj in razkošje: kolosalna režija; bogata oprema: veličast. ni prizori; napeto zanimive scene; sijajni tim; imenitna vsebina; prekrasni obrazi ter izvrstna igra vseh sodelujočih daleč prekaša vse dosedaj predvajano. Najboljše od najboljšega. — Najlepše cd najlepšega, to Je velefilm Maciste - kralj Sardinije Veselost! Smeh! Zabaval Preskrbite si pravočasno vstopnice! Predprodaja vsak dan od 10. — pol 1. Predstave se vrše točno ob: 4., poi 6., pol 8. in 9. — Ob nedeljah ob: 3., pol 5., 6.. pol 8. in 9. Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester; za ta velefilm znat. no pomnožen. «Elitni Kino Matica« vodilni kino v Ljubljani, Tefelon 124. re, tri po številu, so danes okoli sto iet sta. re. Starcc se je orav dobro spominjal Na. poleonovega vojaškega pohoda na Moskvo, katerega je opisoval v veliko zabavo m!a« dim in starim. X Ogromni požari v avstralskih stepah. Iz Sidneya in Melbourneja poročajo o veli. Iranskih požarih v avstralskih stepah. V okraju Mounta Pleasanta je • uničil požar deset kvadratnih milj zemeljske površine : neki posestnik je izgubil 2500 ovac. V bii. žini Melbourna je bilo pri požarih 27 člo. veških žrtev, dočim je ogenj upepeii! v bi -žini Sidneya mnogo gozdov in žag. 14 oseb je zgorelo v plamenih. V malem mestecu Nogee je pokončal ogenj neko hišo s celo družino, ki je štela 5 članov. X Mussolini v Viljemov! obleki. Dne 6. februarja je prišel italijanski diktator Mussolini v rimsko zbornico posebno slav. nostno oblečen. Imel je na glavi čelado J peresom, na prsih pa bleščeč oklep. Na no« ge ie obul lakaste škornje, tako d3 je redil na vsakogar nenavaden vtis. London« sk, list «Nation> noroča zgodbo o izvoru te obleke, ki zveni sicer nekoliko čudno, pa je baje vendarle resnična. Baje je ima isto obleko na sebi pred 23 leti cesar Vi« Ijem Hohenzollernski. L. 1918. po prevratu na Nemškem, je kupil obleko, čelado m škornje neki starinar in je vse skupaj pro« daj nanrej. Našel se je posredovalec, ki jo vse to r>onudil Mussoliniju ter našel v njern hvaležnega kupca. Vsekakor jc čudno, di jc Mussolini prezrl to dejstvo in da ni opa« zi!, kako ni bila obleka, ki jo sedaj nori, moderna že rtred osemindvajsetimi leti, ka; šele. da bi vstrezala modi našega časa! Lueie PauJ Margueritte: Drag prstan — Kam naj pošljem prstan? je vprašal draguljar. — »Na moj dom«, bi bila skoraj rekla mlada, elegantna dama, toda Pierre je dejal z odločnm glasom: — V moj urad. 8, rue Toullier. — Pošljem vam ga jutri dopoldne, je dejal prodajalec in se globoko priklonil. Ko sta spet sedla v avtomobil, se je Sonja kakor mlada mačka stisnila k svojemu prijatelju in mu dejala s hvaležnim glasom: _Kako te imam rada. dragi moj! Nisi mi mogel napraviti večjega veselja, kakor podariti mi ta safir za novo leto. Pierre se je nasmehljal. kajti bil je zadovoljen. Ni obžaloval, da je kupil svoji mali prijateljici tako dragoceno darilo. — Toda olajšan si za lepo vsoto, je nadaljevala mlada Rusinja malo zmede- n°L Malenkost, napravil sem izborno kupčijo... , „.. „ , — Napravi še več kupcu take vrste, mu je svetovala smehljaje, in kuni mi za prstanom ogrlico. — Potem pa zapestnico, dragica, je dostavil, ves navdušen pri pogledu na srčkano prijateljico, ki ga je že tretji mesec vsega osrečevala. Pri tem si je mislil: — Srečo Imam, da ie moja žena tako skromna. Slednjič se je avto ustavil v veliki aveniji pred vilo. v kateri je stanovala Sonia, in ki Pierrea v ničemer ni spominjala na njegovo zakonsko stanovanje. — Stopiš z menoj? je dejala Sonja vabeče. — Na žalost, ne. služba... — Telefoniraj v pisarno, da si zbolel. — Nemogoče! In vendar... ne počutim se dobro, je priznal in potegnil z ' roko preko čela. — Ni čuda, pri tem mrazu In snegu.. Pazi. da se ne prehladiš. srček, mu je dejala skrbno in mu še boij ovila njegov volneni šal okoli vratu. Pa ne pozabi, da te pričakujem jutri! — Ženi sem že dejal, da kosim skupno s tovariši iz pisarne. — Lepi tovariši! Veselo je za zvenel n jen zvonki smeh in lahnih korakov je odhitela po tlaku v svojem sobolovem kožuhu, ki je izpuh-teval težak, opojen parfum. Pierre je nato dal vozniku taksija naslov svojega stanovania in se naslonil nazaj v blazine. Tu je šele čutil, da ima težko glavo in da bo eotovo dobil hripo za tri tedne, kakor vsako zimo. Njegove soproge Suzane ni bilo doma. Takoj je legel v posteljo. Ko se je Suzana vrnila, je sedla k postelji svojega moža. Imela je vse najboljše lastnosti bolniške strežnice, bila je tiha. skromna in potrpežljiva. Če jo je človek videl, si je mislil, da je dekle z dežele. O življenju ni imela pojma, in niti sanjalo se ji ni. da Pierre ni bil z njo popolnoma zadovoljen. Morda bi bila brez ljubosumnosti sprejela novico, da jo vara. Živela sta bratovsko drug poleg drugega, brez viharjev in brez ljubezni. Pierreovo zdravje je bila edina skrb mlade žene. — Nič hudega mi nI, io je skušal pomiriti. Vendar pa ga je za več dni mrzlica priklenila na posteljo. Suzana se ni geniia od njega: nosila mu je hrano, zdravila in čaj. Misli! si je. da je sicer imenitno. imeti divno prijateljico, da pa v gotovem času tud^i ni napačno, biti v oskrbi pozorne soproge. Čez dva dni je telefoniral Pierreov tajnik iz pisarne. — Vpraša te. je dejala Suzana, ali naj plača predmet, ki so ga po tvojem naročilu poslali v pisarno. — Nai ga pošljejo sem, je nepremišljeno dejal Pierre. Ko je draguljar prinesel prstan, je Pierre ravnokar zaspal. Suzana ga za noben denar ni hotela zbuditi. Ko je draguljar videl solidno opremo stanovanja, kitajske vaze in velike, starinske kande-labre. je izginilo njegovo nezaupanje in pustil je Suzani prstan proti potrdilu. Suzana je odprla zavojček... V škatl.iici se ie lesketal na belem bar-žunu prstan s temno modrim safirjem. Kar vid ji je jemalo. — Tako lep nrstan mi je kupil! Vkljub temu. da je vedno tožil o težkih časih! Ko se je zbudil, je stopila k njemu in mu vsa blažena od sreče de.iala: — Dragi moj, kako je to lepo od tebe! Toda to je preveč! Ne. res ni pametno! Pierre je zapazil safir na prstu svoje soproge. Ni ji mogel porušiti n.iene iluzije. ki ga je stala petdeset bankovcev in jecl.ia.ie je dejal: — Saj mi strežeš s toliko požrtvovalnostjo... V tem trenutku je nekdo pozvonil. Bila je Sonja, vsa razburjena radi negotovosti. kajti zaman je bila Pierrea čakala prejšnji dan. Suzana je prijazno spreiela elegantno znanko iz morskega kopališča, ki je nri-haiala vsak petek, na Suzanin obisko-valni dan. Vsa ponosna il ie Suzana pokazala darilo, ki ga je bila prejela od svojeg3 soproga: — Poglejte, draga moja, kako me moj soprog razvaja! Sonja je pogledala Pierrea naravnost uničujoče. — Krasen kamen! je siknila in preble-dela. Ko je Suzana za trenutek stopita iz sobe, da nekaj naroči kuharici, je Sonia divje rekla Pierreu: — Dragi moj, vi ste pa res lep neote-sanec! Pierre sc je zaman skušal opravičiti s svojim hripavim glasom. Ko je Sonja odšla, je spoznal, da mu je postala smrtna sovražnica in da je ž njo konec za vedno. Ker pa je safir Pierreu olajša! mošmo. ker se je čutil nekoliko utrujenega, aii pa ker je žaloval za Sonjo, je ostal zvest svoji soprogi do konca januarja, do časa, ko se ne dajejo več darila. Da najboljši je to znaj, pj Colombo Ceylon čaj! Iz mednarodnega urada dela M. U. D. je imel v dneh od 26. do 30. jan. t. 1. orvo sejo svojega upravnega odbora. Poleg tekočih administrativnih vprašanj, se je na seji razpravljalo tudi o zelo važnih točkah upravnega značaja, predvsem je upravni odbor imel določiti dnevni red za mednarodno konferenco dela v 1. 1927. Na konferenci naj bi se razpravljalo o 5 točkah socialnooolitič-nega značaja. Te točke so: bolniško zavarovanje delavcev, plačani dopusti delavcev, koalicijska svoboda delavskih strokovnih organizacij, minimalne mezde domačega delavstva, varnostne odredbe proti obratnim nezgodam. Na podlagi zbranega gradiva, kl je bil cpravi M. U. D. poslan od raznih držav, je upravni odbor razpravljal o tem, katere iz navedenih točk naj sprejme na dnevni red prihodnje konference. Pri tem se je razvila mestoma zelo ostra debata, katere uspeh je bil, da se bo na konferenci deia v l. 1927 razpravljalo: o bolniškem zavarovanju, o minimalnih mezdah domačega delavstva in o koalicijski svobodi strokovnih organizacij. Razprava o plačanih dopustih in o odredbah proti obratnim nezgodam je bila preložena na eno prihodnjih konferenc. Obsežna debata je bila posvečena poslovniku za mednarodne konference dela. Upravni odbor je dalje razpravljal o vprašanju organizacije duševnih delavcev, ki so izrazili željo, da bi iih upravni odbor podpiral v stremljenju, da bodo duševni delavci na mednarodnih konferencah dela primerno zastopani. Ravnatelj Thomas je omenjal, da hoče na to zahtevo opozortii posamezne države s priporočilom, naj organizacijam duševnih delavcev dajo zastopstvo na ta način, da vladne delegate nominirajo iz teh organizacij. Ta predlog pa je bil po delavskih delegatih kritiziran in na to pri glasovanju odklonjen. Premogovni anketi pri M. U. D. je bilo naročeno, da delo pospeši, da more celo premogovno vprašanje pravočasno biti predloženo mednarodni gospodarski konferenci, katero misli še to leto sklicati Zveza narodov. Brez debate je bilo sprejeto poročilo poljedelske komisije, ki se peča s pro-uč a van jem vprašanj poljedelskega delavstva. Poročilo stalne izseljeniške komisije je Izzvenelo v predlog, naj se skliče mednarodna konferenca strokovnjakov v iz-seljeniškem vprašanju, ki naj stilizira potrebne predloge za letošnjo mednarodno konferenco dela, ki ima, kakor znano, razpravljati tudi o kontroli na ladjah, ki prevažajo izseljence. V pripravljalno komisijo Zveze narodov za mednarodno razorožiiveno konferenco je upravni odbor M. U. D. delegiral dva delegata, istotako v pripravljalno komisijo za mednarodno gospodarsko konferenco. Zastopniki delodajalcev so izrekli željo, da bi se proti konvenciji o prepovedi nočnega dela v pekarnah, v kolikor je to delo prepovedano tudi delodajalcem samim, pritožili na najvišje mednarodno sodišče v Hagu. Ta konvencija da pomeni jasno omejevanje osebne svobode in ureja delovno vprašanje delodajalcev, kar ne spada v delokrog M. U. D. Po dolgi debati je bila sprejeta resolucija, v kateri se svet Zveze narodov naproša. da to pritožbo predloži omenjenemu sodišču. V resoluciji je povdar-jeno, da je bila ista sprejeta samo na pobudo zastopnikov delodajalcev, — Pri razpravi o ratifikaciji mednarodnih konvencij, kjer je bila predvsem mišljena konvencija o 8 urnem delavniku, je angleški vladni delegat omenil, da bo v kratkem sklicana skupna seja ministrov za soc. politiko Belgije, Francije, Italije in Nemčije, na kateri naj se konč-noveljavno odloči o ratifikaciji v/ashing-tonske konvencije o 8 urnem delavniku. Kakor znano je dosedaj to velevažno konvencijo ratificirala edino le Češkoslovaška. Upravni odbor je razpravljal na koncu o prošnji novinarske asociacije pri Zvezi narodov, nai bodo razprave upravnega odbora M. U. D. v bodoCe javne. Dosežena je bila kompromisna rešitev v tem smislu, da so v načelu razprave javne da pa imaio delegati pravico proglasiti seje ali del sej za tajne. Prihodnja seja se vrši 21. aprila t. I. in to že v novi paiači. Poljski tisk Predvojni poljski dnevniki so životarili brez denarja in strokovnih moči. »Kuryer Varšavski« je pisal medlo in previdno, ker se je bal cenzure. Bolj živahni gališki listi niso imeli dostopa v nekdanjo Rusko Poljsko. L. 1918. je postala Poljska svobodna država. Verige cenzure so padle, začelo ie izhajati več novih dnevnikov, a temu zunanjemu življenju je sledil le počasi notranji preporod. Poljski čitatelj se ni mogel takoj privaditi novim razmeram in . . . ie čital časopise le po kavarnah oziroma po »cukierniach«. ne da bi se sam naročil nanje. Prodati kakih 25—30 tisoč izvodov časopisa se ie zdelo varšavskemu založništvu bajna sreča. Nad sto let stara, ugledna »Gazeta War-szavska« (glasilo Dmovskega) je izha- jala Ie v kakih 6 do 8 tisoč izvodih. Počasi, zelo počasi so nastali kadri novih žurnalistov, a do leta 1922. ni imel noben varšavski list lastnega policijskega poročevalca. Vsi listi, brez razlike, so tiskali porcfcila ubogega hektografiranega »bulletina« zasebnega biroja Kwiatkowskega, in po 5 do 6 dnevnikov je imelo pri sodišču enega in istega poročevalca; nikomur ni prišlo na um. angažirati poročevalce v inozemstvu, škarje in klej so ostali kakor prej važen del uredništva. Novo Ameriko so odkrili poljski žur-nalistj šele koncem leta 1922. Triie podjetni uredniki: Butkiewicz, Pliewin ski in No\vicki so ustanovili založništvo »Rdeči tisk« (od rdečih naslovov listov). Nova dnevnika »Ekspres Po-ranny« in večerni »Kuryer Crerwony« sta nenadoma predramila zaspano Varšavo. Od kraja sta šla mcgoče predaleč v posnemanju lahkožive pariške ulice, a »zmaga je najboljše opravičilo«. Poljaki so zagledali zanimive napise in slike, pregledno razvrstitev snovi in vesti ter točna in hitr-i poročila o današnjih dogodkih. Občinstvo je začelo hlastno segati po novih listih ki so imeli tudi ugledne so-trudnike. ker so jih redno plačevali (take navade namreč niso imeli stari »solidni« iisti, ki so zdaj mrmrali o »propalosti« novih tekmeecv). »Rdeči« tisk je vpeljal tudi slike in karikature. Urednik No\vicki ie vdahnil novo življe. nje »Rzeczpospoliti«. sedanjemu organu nacionalističnega poslanca Korfantvja. Prej pa je bil ta list jako slaboten, dasi ga ie založil z denarjem prvi predsednik Paderewski, ki ga je ustanovil 1. 1920. Danes si že ne moremo misliti poljskega lista brez slik in nedeljske priloge. Bolj počasi napreduje sicer tehnična plat. a to je v zvezi s splošnim neugodnim denarnim stanjem poljske države. Predvsem Pa bi morali poljski listi preživeti nekdanji provincijonali-zem in pisati ne le za svojo pokra mo. temveč za celo republiko. V tem oziru prednjači drugim listom »Ilustrowani Kuryer Codzienni« narodnega poslanca M. Dobrovvskega v Krakovu. Ta resnično vsepcljski list je razširjen povsod in jamči, da bo nekoč dobila Poljska primerno veliko glasilo s stotisoči naročnikov in bralcev. I lame Ssns 6?ns vzb ! a vel ke uspehe na tr umfalni turneji po Jugoslaviji. V kratkem pride v k'no «Dvor». Dopisi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Dne 7. t tn. je priredilo sokolsko društvo v Št Vidu nad Ljubljano Igri »Trije tički« in »Ne kliči vraga«, ki sta obe v splošnem Jako dobro uspeli. Igri sta bili uprizorjeni od moškega naraščaja, med katerimi je bilo nekaj res dobrih feralcev-diletantov ter bi se jih marsikateri oder ne smel sramovati. Vso pohvalo zasluži tudi njihcv režiser Ovidon Korošec, ki je lahko ponosen na uspeh prireditve. Dne 28. t m. priredi sokolsko dru štvo v St. Vidu v zvezi z bratskim društvom Ježlca svojo vsakoletno tel vadno akademijo z Izbranimi vajami in lako obširnim sporedom. Med drugim naj omenimo za enkrat samo Rajalni balet, izvaja ženski naraščaj, Faust fantastične vaje članov in članic, In Carmen, raialne in borilne vaje moškega naraščala, katere je sestavil neumorni brat načelnik Dequal Drago. Poleg oonenieni točk |e na sp~redu še ne šteto druerih krasn'h točk. prostih vaj in vaj na orodjih, katerih radi obšlrnnsti sporeda ne moremo objavljati. Prireditev se prične točnn b 20. uri v š"lski telovadnici. Ne zamudite Drilike in posetite res vsi našo orired:tev. Zdravo! ZG. ŠIŠKA. Zadnji »Naprej« je prinesel daljši dopis iz Z g. Š;ške, na kar smo bili že pripravljeni. Vedeli smo namreč dobro, da bo pridevek k naslovu društva »Vodnik« »bivšega člana« tako zabolel, da bo zacvilil. Ustanovniki so nadeli društvu ime »Društvo Vodnik« v Zg. Šiški in ravno večina tistih ustanovnikov je predlog, da se temu imenu doda še »narodno pro.-.vetno«, z veseljem sprejela, kar mu tudi po vsej pravici pripada, osobito še, ker nosi ime moža, kot je bil Valentin Vodnik Da smo prezrli ob Izvolitvi novega (dbora kakega člana, ki je žrtvoval ves prosti čas v prid društva, to nam ni znano. Morda upošteva pisec sebe, kar pa tudi ne more zameriti, saj je oddal svojo funkcijo in naznanil svoj Izstop lz društva že pred t točnim zb rom. Odbor je izvoljen z veliko večino lz samih starih in res požrtvovalnih društvenih de lavcev, kar je pa novih, se Jim pa ne more prav ničesar oporekati, ampak se jih lahko le z veseljem pozdravi z žeMo, da bl bilo še dosti takih. Da Je bilo društveno ime spremenjeno Po dogovoru In večletnih željah, se ie pisec zmotil. Kajti to misel Je prvi sprožil eden glavnih in najboljšh društvenih delavcev, ker ie prišel do prepričanja, da nobeno društvo ne more uspevati, ako nima hrbtenice, kamor b! se naslanjalo. Njegov predlog ie sprejel rbčnl zbor s precej nadpolovično večino, brez ugovora. Seveda, težko je nekaterim, ki so imeli z društvom »Vodnik« drugačne namen, kak"T ie že parkrat prišlo skrivaj do izraza to iim ie spodletelo, kakor že marsikaj v Zg. Siškl. Naše društvo je izgubilo samo par takih članov, a nič ne de, kajti pridoblo si Je druge. Vdruštvu se je hotel izvajati absolutizem, česaT pa so se člani naveličali ln otresli. Da bi bilo naše društvo nasprotno delavstvu, tudi to nam je novo, kajti večina San-stva Je delavskega stanu ln j iim ni ti na misel ne pride, da bi lz društva izstopili. Seveda ljudem, ki ne poznajo društvenih razmer, se da marsikaj zelo orčnjeno naslikati, kakor na primer o tistem »nemoraličnem krokanju«. Ustanavljate svojo kulturno organizacijo, da bi s tem udušili »V dnika«. Pa ga ne boste tako lahko, kajti veliko je zavednih Šiškarjev, ki ne odreko nikdar podpore kadar potrka kak njegnv član na vrata. Mi kličemo samo: Naj živi »Narodno prosvetno društvo Vodnik v Zg. Šiški.« Člani »Vodnika«. KURETNO PRI LAŠKEM. V nedeljo 21. t m. cb 2. popoldne se bo vršil ustanovni občni zbor »Javne ljudske knjižnice« v gostilniški sob! g. Zelezntka pri Kobliču) v Kurentnem. Lepe, nove. trdovezane knjige so že d-;šle od Zveze kult. društev ln vlada zanije med ljudstvom veliko zanimanje. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 21. t m. ob 10. dopoldne se bo vršila seja k. o. SDS za cbčino Sv. Krištof v posebni sebi pivnice v Laškem. Dnevni red glasom priposlan:h vabil. Udeležba odbornikov obvezna. Člani se opozarjajo, da nemudoma plačajo članarino za leto 1926 blagajniku ali posameznim odbornikom k o. in to vsled sestave članskega Imenika, ker se smatrajo članom samo oni, kl plačajo članarino. STOPRCE PRI ROGATCU. Ze enkra* Ja bilo objavljeno vabilo k prireditvam, a žallbog, javnost ne ve mnogo o tem, kako napredujejo zakotne Stoprce na polju Izobrazbe. Največ krivde je na strani onih, ki nočejo prisesti k mizi, dasi se jim nudi primerna hraina. Preko neštetih zaprek Je bilo treba korakati, predno se je v šolski telovadnici zgradil stalen šolski oder. Koliko se Je žrtvovalo, da je oder v teka enega leta dne 14. t. m. že petič služil svojemu vzvišenemu namenu, Izobraževanju ljudstva. Pustna prireditev v nedeljo Je uspela kar najlepše. Domači fantje ta dekleta so pokazali svoje zmožnosti v petju In igranju. Tridejanko »Tri sestre« so pogodili prav dobro, za prve nastope naravnost izvrstno. Da smo pa čutili bližajoči se pust, nas je nad vse razigrala SaloIgTa »Bu-cek v strahu«. Vse osebe so rešile svoje vloge breebibno, saj Je smeh ljudstva najboljši dokaz k temu. Narodnim delavcem kličemo: »Le tako naprej sa narod ln domovino!« Ali ste naročili vsa j enega znanca ali znanko na tednik ..DOMOVINO"? Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Oln 5'—» Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din'!-—. Najmanjši znesek Din 10*-^ Pravljice za dsco Dinea, v petek dno 19. t. m., priredi »Ateua» večer pravljic v inali dvorani Naroiinega doma. Pravljice prenaša ga. Juvanova, ol-liOr.a članica Nar. gledališča Začetek ob 5. or) popoldne. V Popolne nI, pobirajo se - c 1 t o I o i 1 n i prispev-v krit jo stroikov. Č8S1 Ii'' Sokolsko gledališče v Radovljici izori v nedeljo 21. t. m. cb fe i popoldne Petrovič®-vo vaško veseloigro «PIoha». 8943 Za poučevanje tam. biirlce i8?e učitelj ali učiteljica IVnudbe na upravo *J'jrra» pol žifro .Začetnik 24(1?.. 8093 Pri srednješolcih ima moj poseben način in-š'ru!rania siguren aspeh. — Ponndbe na u;»r2vo .Jutra* pod šifro »Poseben način«. S953 ^eJotse} Učenec pcStenih staršev (železničarjev) ,e sprejme v trgovino "a deželi. — Ponndbe pod •Vesten* na npravo .Jutra. 3930 Fotograf, pomočnik popolnoma samostojen, fe sp*-:ms takoj proti dobri £afl in proviziji pri D. K?vJek, fotoatelie v Ljub. Ijani. ' 8880 Mesarski učenec It _ poštene hiše, a primerno ^'=Ico izobrazbo, zdrav In ne takoj »prejme. «°cip Kri?per. gostilna In ""arija. Marija Snelna v Elov. Goricah. 8878 Kraievni zastopniki »a Slovenijo ee Iščejo ta tluber predmet. Ponndbe ca »fravo .Jutra, pod znamko •Kobei zaslužek*. S978 Več pletilk £obro Izurjenih «e »prejme • popolno oskrh® v »talno "'lo. Ponndhe na npravo ••Jntra. pod »Stalno tako)*. 8945 Potnik obiskujoč stranke v Ljubljani, dobi še za-stop«tvo brezkonkurenčnega predmeta proti dobri proviziji. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod značko »Zanesljiv 6». 8989 Mesarskega vajenca j 14—16 let starega dečka, i zdravega, poštenega In prid-] nega išče za takoj mesar na deželi. Le oni z dežele imajo prednost. Cenj. dopise na opravo cJutra* pod značko »Pošten 2380». 8958 Izurjena šivilja prvovrstna, starejša — se sprejme ta francosko delo. Naslov pove upr. »Jutra*. 8051 Tovarna papirja išče strokovnih moči. Cenj. ponndbe z označbo dosedanjih nameščen j in s prepisi izpričeval pod značko «Za — 7659» na Publieitas d. d., Zagreb, GunduMeva uL 11. 3677 (iSželo) Pozor! Pozorl Krojači in podjetniki Kdor ai lell dobro izvezba-nega prikrojevalca v mo-Skem, damskem in nniform-skem dela francosko-angl. kroja, naj poSlje ponudbo pod .Pariz-London* na npr. «Ju:ra>. SS97 Prodajalka j vešča mešane stroke, ISČe ! službe. — Gre tndi nt po-skoSnJo. Ponndbe na upr. .Jutra, pod značko .Poštenost £375». 8879 Mesto hišnice ali gospodinje, v mesta ali r»a deželi, išče mlada žena z 1 otrokom. Govori slor. ln nemško. Vaslov: Dolnja Du.brav» SSI, KediimurJ«. 887« Dekle kl ina knhatl ln opravljati draga dela, ISče aloibo k majhni d mlini. Nastop takoj ali 1. marca. Naslov: Helena Kacjan, Mihovoe, poŠta ClioTce pri Prager-tkem. 4003 Pisarniška moč knjigovodklnja, » znanjem strojepisja, korespondenc«, allovenskega in nemSkega Jezika perfektno, Ilče mesta ra takoj. — Cenjene ponndbe na opravo «Jotra» pod <2. EL. 8959 Gospodična zdrava ln izobražena, išče službe pri otrocih. Ponndbe pod «Otrokoljnbna» na upr. .Jutra*. 8904 Kuharica z večletnimi spričevali, ISSe sluibe v hotela ali restavraciji. Pismene ponudbe na podružnico .Jutra, v Mariboru pod cSamOBtojna». 4002 Prodajalka meSane stroke, pridna in poStena, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na naslov: Ivanka 11 a r k 1, Dobrna-Celje. 3996 Sedlarski pomočnik tapetnik in pleskar, iSče mesta, če mogoče s hrano in atanovanjem v hiši. — Event. dopise na naslov: Franc S a 111 e r, Pckel-Poljčane. S997 Kot gozdni tn lovikl čuvaj želi službe mladenič t veC-letno prakso. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Trezen 23». 3930 Sobarica izobražena, marljiva in poštena, ki zna tudi nemško, se sprejme. — Naslov pove uprava «Jutra». 3633 Pridno dekle iščs službo pospravljanja pisarne, ali pri boljši rodbini čez dan. Cenj. ponudbe na npr. .Jutra* pod šifro .Pospravljanje*. 3938 Gospodična pridna in poštena, bi ie rada izučila v damsko-frizerski obrti v LJubljani ali tudi izven kje drugje. Cenjene dopise se prosi na upravo .Jutra* pod značk« .Nastop takoj*. U987 Pazite! Kdor mi preskrbi službo skladiščnika ali kaj slične-ca tekom 8 dni, dobi 500 Din naprTade. Zmožen sem tudi vsakejra pisarniškega dela v slovenščini in srbohrvaščini. Naslov ali dopise na upravo €,Jotra» pod in-seratno fit. 3086. 39S6 171etna deklica t delete ISČe mesta učenke v trgovini. Naslov ▼ unr. cJutra*. 8955 Oskrbnik-ekonoin t večletno prakso ISČe mesto na ve>pose*tvu. — Ponudbe na upravo «Jutra> pod cEkonom*. 8850 Fant z dežele priden in posten, star 22 let, želi ujemu primerne službe. Najraje v mestu v kaki trgovini z deželnimi pridelki. Zmožen bi bil tudi za nakupovalna deželnih pridelkov. V slučaju bi pa sprejel tudi kako drug® službo v kakem skladišču ali kaj podobnega. Naslov pove uprava ove upr. .Jutra*, pod .Solidna stavba*. 3909 Stavbna parcela na najlepšem prostoru T Ljubljani naprodaj. Naslov pov» uprava »Jutra*. 8639 Radi preselitve s« proda v lepem trj-u v Sloveniji srednjo veliko posestvo z zaraščenimi gozdi. V hISi Je bila pred leti dobro Moča gostilna. Prostor pa je primeren tudi za trgovino. Ponudbe' se prosi na upravo .Jutra* pod .Preselitev*. 8991 Enonadstropno hišo v bližini tramvaja prodam za 80.000 Din. Ponudb« na upravo .Jutra* pod značko .Ljubljansko predmeetje*. 3968 Dr. luris išče za par mesecev lepo cene tn prepis certifikata Je opren)ijeno sobo. Ponadbe poslati na naslov: Ing^ G. ', .d L marcem, na upr. Zemanek, Ljubljana, Ooru- ,jutfa,. ur pova 17. 3942 Mesečno sobo lepo onremljeno, z elektr razsvetljavo, v sredini mesta, oddam s 15. februarjem Vprašati pri g. Pre$f»rnn v Dalmatinovi ulici št. 3/111. 3655 BBiBgeSgžagBi^g^Bi^ggB Radio-klir/ka popravlja sestave, dele, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J Goreč, Ljblj kreditna banka 25-a II mbmtm^maoMs?® Brivnica dobro vpeljana, več let ob-•tojr&a, v lepem prrjazi.em trgu, «e takoj p r o d a za 20.0(10 Din Pipmrne ponudbe na upravo «Jutra> pod «B. takoj 2398*. 8977 Slaščičarno elegantno in dobro idočo, v večjem mestu Slavonije, prodam edino radi posebnih obiteljskih ra7mpr. — .Tosip Faget, slafičičarna, Nova Gradiška, Hrvatska. 3877 Oosti!no na račun išče poltena In zanesljiva gospodična, v mestu ali na deželi. Ponndbe na upravo »Jutra* pod značko »Prometna 2200*. 3992 Vinska klet se išče za jesen na prometnem kraju, v kateri Je že vlnotoč ali ki je pri-. pravna za istega. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro j »VinotoČ*. 3935 Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, prav dobro i^o^a, v lepem mestu Slovenije, se ugodno proda Vpraša** na upravo .• .. •vMSSaBrSP Zahvala. Sprejmite vsi, ki ste sočustvovali z nami In se nas spominjali ob prebritkl nenadomestnl izgubi našega predobrega očeta, starega očeta, tasta Itd , gospoda Antona Kovšca našo prešrčno, Izkreno zahvalo Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gospodu župnku Ivanu Lovšinu za tolažila v času bolezni blagopokojnega, kakor za ginljiv in tolažilen govor pri odprtem grobu. Dalje se zahvaljujemo gospodu županu in gg. občinskim odbornikom, šolskemu vodstvu, gasilnemu društvu v Planini, tukajšnji orožniškl Staniči in cenienemu občinstvu, ki so v tako častnem številu sprem li nam nepozabnega na nJega zadnji poti, tei vsem darovalcem vencev. Vsem Bog plačaj. Planina pri Rakeku, 17. iebruarja 1926. 1069 ■ .V' V. :«• Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni tsvod gp Uradništvo Okr. urad. za zavar. del. v Ljubljani naznanja, da je njih tovariš, gospod Vinko Marčič upravitelj Okrevališča .Jadran" OUZD: Lubljana, na Rabu, Kapetan I Kl. v pok., obi. svet na Rabu itd., v četrtek, dne 18. L m. v L|ub!janl preminul. Pogreb nepozabnega tovariša bo v petek, dne 19. februaria 1^26 ob pol 5. uri pop. iz mrtvašnice Stara pot št. 3 na pokopališče k sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomini Prodam avtomohilne plašče 815/105: 1 komad popolnoma nov, 2 komada sk raj nova, kl sta pie.ozil.i ca 600 km, 9 komadov starih plaščev in 8 komadov zelo d^bro ohranjenih zračnic, vse skupaj za Din 4 800 — ali tudi posamezno. 1054-a Alojz Bi J a ve e, £efer, Ersaelj (Dolenjsko). Nc I 487 '26 Na predlog lastnice se bode prodalo na prostovoljni javni dražbi zemljišče vi. št. 51 k. o. Radovljica, obstoječe iz stavbene parcele št. 21 t. j. hiša št. 24 v Radovljici za izklicno ceno 80.000 D. Dražba se vrši dne 6» marca 1926 ob 9. ur J pri podpisanem sodišču v sobi št. 26. kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. lC53-a Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 13. februarja 1926. Zahvala. Ob izgubi našega predragega očeta, | j starega očeta in stiica Ivana MoSsorela čevljarskega mojstra v Tržiču izrekamo tem potom najprlsrčnejšo zahvalo za ob lo spremstvo na nj govl zadml po i. Zlasti se zahvaljujemo tr-žiškemn bralnemu in pevskemu društvu ?a ganliive žatostinke ter društvu čevljarskih mojstrov. 1064 a | Tr ič. 18. februarja 1926 |! ana Mokorel, soproga, Jos!p, Ivan. Blaž, sinovi, Ivana, Frančiška, hčeri. Tomo Jar.kovif, mor. por., zet, Frančiška Mokorel roj. Juvan in Marija Mokorel rc Urb ne sinah. Spretni z večletno prakso se ličejo proti visoki plači Stanovanje je na razpolago, potni stroški se povrnejo. Ponudbe 8 prepisi spričeval na upravo lista pod Maribor 5/6. 1044-a oa naj bo njegov izvor ak ali tak, Vam vedno takoj olajšajo razkužilne pastile Ifaida Neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kronične katarje, hripo, influenco, naduhe, zasoplost i. t. d Pazite dobro. Zahtevajte v vseh lekarnah in Irogerrah samo izvirne f ancoske pastilje VaSda v škatljicah z napisom Spreten tiMtihr nt navila! min starejša moč se išče za takoj. Plača dobra, stanovanje na razpolago, zasiguran je tudi delež na piometu, ki ga napravi Delavnica. Zahteva se energičen nas'oo napram dc avstvu, znanje slovanskega jezika, izkušja v popravilih in gradnji tran tormatorjrv. Jugoslovanski državljani imajo prednost, vendar pa ni pogoj Ponudbe s prepisi spričeval pod Zagreb 100 na upravo lista. 1043-a 50 let obstoječa tvornica osnjatih rokavic v Čehosiovaški □ g zmožna močnega proizvajanja, iš£e pri odjemalcih jako dobro vpeljane □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aDaaarinnr^arricxx3cririnnnnr Inralle Brezplačno ? državni mri l|Q Javijo naj se samo oni, ki imajo najboljše reference na upravo »Jutra". 1056 a Radi reklame prodajamo naslednje dni partijo šaluli z našim' prvovr niml in poznanimi proizvod'. V vsaki 20. Satuljl se nahaja po '/< srečke drž. razredne loterije, s čimer je vsakemu našemu odjemalcu dana motnost dob ti, poleg naše prvovrstne In cenene parfumerije v srečnem slučaju Se 1,000.000 DINARJEV. V zelo elegantni šatulji se nahaja : 1 velika steklen'ca Eau de Colognta prima, 1 Poudre des Peries Fines, 1 Cifirne Ninelte, 1 Shampooing, ! Drvodont pasta za zoSe in 1 pailumska esenca »Le Rfive*. Vse to za neverjetno nizko ceno 150 dinarjev mesto 250 Din, ako nam vpošljete denar naprej. (Po povzetju 5 Din več.) Interesentom dovoljujemo vsako kontrolo. Srečke zamenjavamo na naše stroške do konca kola, v kolikor ns bi bile preje Izžrebane. Df?I&Y — PAS?ES kraljevi SHS dvorni dobavitelj. Pošljite denar takoj na naslovi DEPOT DRIAT, LJUB-UANA 1/49, ker je število šatulj omejeno. 7S4 t r~ V zbirki „Oder" je izšel Vrtinec s Drama v treh dejanjih. — Spisal Janez Žagar. Vrtinec je kratka kmetiška drama, samo štirih a dobrih vlog Cena Din iS — Izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani „j V LJUBLJANI, dne 18. februarja 1826. V neizmerni žalost! naznanjamo, da nam je došla nepričakovana vest, da je Vsegamogočni poklical k sebi v boljše živi jen e dne 17. februarja 19:6 ob 2 ur' zjutrai našega nadvse ljubljenega in nepozabnega edinega b ata, svaka in strica, prečastitega gospoda Rev. Alojzija Leo Biaznik župnika v Haverstraiv, Amerika v 43. letu njegove dobe. Sveto zadušno opravilo za preblagega pokoinlka bo v sredo, dne 24. febru arja ob 7. uri Ziutraj v mestni župni cerkvi Sv Jakoba. Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga poznali, posebno še it duhovnim sobratom v pobožen spomin. Hawei*straw Ljubljana, dne 18 februarja 1926. Eva In Minka Biaznik, Erna Prelog, Pavla Riglar, sestre — Ivan Riglar, nadučIMj — Kari Prelog, trgovec, svaka — Korli In Lorl, rečaka. 129 v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti. » ctl b vagon b po originalnih cen h premogovnikov ta domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ia ratpetava sa debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter pripe roča posebno prvovrstni češkoslovaški la angleški koks ta livarne In domačo np»> rabo, kovaški premog, črni premo* id kriketa Naslovi PMtoi zavod za premog. 111 Habijanl Miklošičeva cesta štev. 15/1. 1058— Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja z» Konzorcij »Jutra. Adoll Ribsikar. Za Narodno tiskarno dA kot tiskarnam Fran Jezeriek. Za inserutni del ie odžovoren Aloizii Novak. Vsi v Ljubljani.