■taja veak Setrtek
ta velja s poštnino ♦red in t Maribora z pošiljanjem na dom za celo let» K 5.— za pol leta „ 2.60
sa četrt leta „ 1.30
—♦—
Haročnina ae pošilja ■prevalitvu t tiskarni er. Cirila, koroške •lice bštv. t. Lut ee
pošilja do odpovedi.
—
ietomDd katoL tie-fcsftaega druitv» dolivajo lut brei po-aebne naročnine.
SLOVENSKI
Posamezni list! dob«
■e v tiskarni in pri gospoda Novak-a na velikem trgu po rf) h.
i
Rokoplel se ne vra-
"«jo, neplačani listi se ne sprejemaj«.
Sa oznanila te plačuje od navadne rrstiee, ie se natiene enkrat, po 12 b, dvakrat 18 h, trikrat 24 h.
List ljudstvu v fx>uk in zabavo.
Stev. 50.
V Mariboru, dne 14. decembra 1899.
Tečaj XXXHI.
Konsumna društva.
Sedaj so konsumna društva na dnevnem redu. Vse piše, govori in se prepira o njih. Tudi mi prosimo danes za besedo o dnevnem redu. Toda govorili ne bomo v imenu kake stranke ali kakega večjega ali manjšega kroga somišljenikov, ampak le v svojem lastnem imenu. Vso odgovornost za ta članek nosi torej le uredništvo. Govorili bomo mirno in stvarno. Ker nam je za stvar, za občni blagor, zato radi vsprejmemo za prihodnje številke članke o konsumnih društvih, bodisi za ali proti, bodisi iz teh ali onih krogov. Edino kar zahtevamo, je, da so mirni in stvarni, kakor mi danes.
Ali ima ljudstvo pravico ustanavljati konsumna društva? Po našem prepričanju: da. Trgovski stan je posredovalni stan. Trgovec posreduje med pro-ducentom (proizvajalcem) in konsumentom (kupovalcem). Ako na pr. naenkrat v kakem okraju 100 ljudi noče več tujega posredovanja, ampak ako stopi teh 100 kupovalcev (konsumentov) s proizvajalcem v neposredno zvezo, ne moremo reči, da bilo to krivično, nenravno, nepošteno. Naravni zakon tega ne prepoveduje. A tudi državni zakon ne stavi nobenih ovir, ampak še celo podeljuje takim konsumnim zadrugam zdatne olajšave. Pravica, snovati konsumna društva, je torej ne-dvomljiva. Mislimo, da tega tudi nikdo še dosedaj ni zanikal, tudi noben trgovec ne. Pač pa se na naslednje vprašanje jako raz-ično odgovarja.
Ali se naj ljudstvo poslužuje pravice, da si snuje konsumna društva? Naše uredništvo na to vprašanje ne more odgovoriti ne z «da» in ne z odločnim «ne».
Za snovanje konsumnih društev govorijo naslednje okolnosti: 1. Ljudstvo ima ž njimi gospodarski dobiček. Blago dobivajo ceneje kakor pri trgovcih. To uči skušnja. 2. Ljudstvo se pri konsumnih društvih trgovinsko izobrazuje. Naše ljudstvo je v trgovinskem oziru še jako neizobraženo. O ceni blaga nima mnogo pojmov in popolnoma zaupa trgovcu. Vsled tega je izdano naše ljudstvo docela milosti ali nemilosti trgovčevi. Za zahtevan denar mu lahko da trgovec, kolikor hoče, lahko da danes več, jutri manj. Edina kontrola trgovčeva je tekmovanje (konkurenca) s tovariši. Ali to se suče lahko v oni visokosti, kjer nobenemu trgovcu ne škoduje občutljivo. 3. Narodni kapital se v konsumnih društvih ch-estonosno nalaga. Čeprav je med našim ljudstvom veliko bede, je vendar med njim še tudi veliko denarja. Naši denarni zavodi imajo po mnogih krajih več shranjenega denarja, kakor ga morejo izposoditi. Zato so prisiljeni vložene svote vlagati pri drugih denarnih zavodih, kjer slučajno potrebujejo denar. Denarni zavodi pa, kojim stojijo konsumna društva ob strani, imajo vedno skoro premalo denarja. Kon-sumno društvo potrebuje za nagli promet mnogo denarja, izposojuje pa si ga v denarnem zavodu. S konsumnim društvom pride torej v denarni zavod življenje. Naši poso-jilničarji bodo sploh morali začeti misliti na
podjetja, v katera bodo lahko polagali denarne svote, ki sedaj ležijo v posojilnicah malodane v izgubo. In konsumno društvo je prvi in najprimitivnejši korak do takih podjetij. Nam se zdi, da so slovenski posojil-ničarji že to tudi doznali, kajti ustanovili so letos v Celju zadrugo za železnino — tudi nekako konsumno društvo — kojo so posvetili sicer višjemu namenu, narodni samoobrambi, a vendar tudi kot podjetje, pri katerem se lahko plodonosno udeležuje narodni kapital. 4. Konsumna društva branijo ljudstvo pred nepoštenimi trgovci. Radi priznavamo, da je mnogo poštenih trgovcev med nami, a tudi trgovci sami ne bodo hoteli tajiti, da se nahajajo med njimi tudi nepošteni trgovci, ki delajo z velikanskimi procenti in proda-jejo najslabše blago. 5. Konsumna društva osvobojujejo naše ljudstvo iz rok nemških ali nemčurskih trgovcev ter ne pomagajo množiti nemškega kapitala ampak slovenskega. Da so torej konsumna društva potrebna, kjer ni slovenskih trgovcev, v tem so si prijatelji in neprijatelji edini.
Proti snovanju konsumnih društev govorijo sledeči razlogi: 1. Ljudstvo še je premalo trgovinsko izobraženo, tako da je za odbor in nadzorstvo takih društev le težko dobiti izvedenih mož. 2. Vsled tega je tako podjetje nevarno, ne sicer za konsumljane, kajti ti morejo izgubiti le podvojene svoje deleže, pač pa za one osebe, ki posojujejo društvu denar ali dajejo blago. 3. Konsumna društva slabijo tudi poštene narodne trgovce. Mi nočemo reči, da jih uničujejo, kajti to ni res. Aparat konsumnega društva stane
Listek.
Kakšen je bil Kristus?
Plemenita rodbina Cezarini v Rimu hrani na videz brez vrednosti listino, ki je pa v resnici neprecenljiva. Ta dragocenost je lastnoročno pismo deželnega namestnika iz Judeje, Publija Lentula, prednika Poncija Pilata. Lentul namreč poroča rimskemu cesarju Tiberiju o Odrešeniku sveta, Jezusu Kristusu. Našim bralcem poklonimo slovenski prevod tega pisma. Glasi se pa tako-le:
«Zvedel sem, o Cezar, da želiš zvedeti, kar Ti tem potom poročam. Mož, po katerem me vprašaš, živi tukaj, je visoko čislan in se imenuje Jezus Kristus. Ljudstvo ga imenuje preroka, učenci njegovi pa ga imajo za sinu Božjega, stvarnika nebes in zemlje in vseh stvarij, ki so na svetu ali so kdaj bile. Resnično, o Cezar, vsaki dan je slišati o Kristusu čudežnih stvarij. Mrtve oživlja, bolnike ozdravlja z jedno besedo. On je srednje velikosti in kaj lepega obraza. Njegovo obličje je tako veličastno, da ga tisti, ki ga vidijo, ljubijo in se ga objednem bojč. Njegovi lasje imajo barvo dobro zrelega lešnika ter so do ušes gladko počesani, od ušes doli pa so prstene barve ali še svitlejši. Po šegi Na-
zarejcev ima lase v sredi predeljene. Njegov pogled je resen, in presunljive njegove oči so podobne solnčnim žarkom, tako da zaradi bleska ne more nihče vanje gledati. Ako žuga, vzbudi trepet, ako svari, je prikupljiv. On je bolj častitljivo vesele volje. Pripovedujejo, da ga ni videl še nihče niti smejati niti jokati se. Njegovi prsti in roke so kaj lepe. Njegovi govori napravljajo na poslušalce jako dober vtis. Videti ga je redko, pa še takrat je kaj resen. Zdi se, da je on najlepši mož, kar se jih more videti ali misliti.
Njegova mati velja, kar ljudje pomnijo, v tej deželi za najlepšo ženo. Ako ga Tvoje Veličanstvo, o Cezar, videti želi, kakor si mi bil pisal, sporoči mi, in takoj Ti ga tje pošljem. S svojim naukom vzbuja občudovanje vsega Jeruzalema. Učil se ni nikdar, vendar zna vse nauke na pamet. Hodi bos in go-loglav. Mnogi se mu posmehujejo; kteri pa njegove nauke poslušajo, se mu čudijo in trepetajo pred njim. Pravijo, da tacega človeka v tem okraju ni bilo še nikdar videti niti o njem slišati. — Kakor mi mnogi Judje pripovedujejo, ni znal še nikdo tako modro svetovati, kakor ta Kristus. Mnogo Judov ga priznava za Boga in vanj veruje; mnogo jih je pa tudi, ki ga pri meni tožijo, da je nasprotnik Tvojega Veličanstva. Meni so zlo-voljni Judje že zoprni. Trdi se, da ni še
nikomur nič slabega, mnogim pa veliko dobrega storil. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da so od njega dobrote prejeli in da jih je ozdravil. Pri vsem tem pa sem vendarle pripravljen poslušati Tvoje ukaze in bom tako storil, kakor mi boš Ti naročil.
Dano v Jeruzalemu v sedmi indikaciji enajstega meseca.
Tvojemu Veličanstvu najzvestejši in naj-pokornejši deželni namestnik judejski
Publij Lentul.
Smešničar.
Kaznjenec: «Cuj, kolega, ali tebi ni dolgočasno v tej temni luknji, brez dela in brez svitlobe?»
Urednik: «Meni ne, gledam namreč stenice, kako zid glodajo. Ko bo luknja dovolj velika, pa greva brez ovire na prosto. Upam, da bo zid kmalu preglodan, ker stenic je na tisoče.»
Kaznjenec: «Zakaj pa je juha tako neprijetno-neukusna ?»
Urednik: «Kolega! Ali ne veš, da pri nas pozabijo meso kuhati dati, ampak le vodo po vrhu zabelijo.»
A: «Kako da si tako bled?»
Urednik: «Zato, ker so mi v ječi uši, bovhe in stenice vso kri izpile.»
tudi denar in zato lahko trgovec uspešno konkurira z vsakim konsumnim društvom. Konsumna društva torej niso uničevalci trgovcev, ampak le njih konkurenti. 4. Konsumna društva so nespretni organi za svetovno trgovino, bodisi glede izvoza ali uvoza.
To so naša osebna mnenja o konsumnih društvih, koja smo navedli odkritosrčno, stvarno in mirno. Mi se ne bomo ogrevali za konsumna društva, dokler se nam naši navedeni razlogi proti takim društvom ne razpršijo, a jih tudi napadali ne bomo, dokler se nam ne dokaže, da so naši razlogi za konsume jalovi.
Ne moremo tajiti, da so konsumna društva sedaj med našim narodom predmet občnega zanimanja. Ljudstvo upa preveč od njih, trgovci pa se jih preveč bojijo. Trgovci srdito napadajo kons. društva in s tem le delajo propagando za nje. Ako se konsumna društva sploh dajo uničiti, potem se dajo po našem mnenja le na slednji način: Pošteni trgovci naj napovejo boj nepoštenim trgovcem in izginilo bo nezaupanje do trgovcev. To pa bodo dosegli, ako zahtevajo od države javno kontrolo zase. Pri nobenem stanu ni tako majhne kontrole kakor pri trgovskem. Duhovnik ima svojo štolo, notar svoj tarif, odvetnik kontrolo sodišč, trgovec pa dela prosto po svoji vesti. Kar se tiče cene in kakovosti blaga, nihče mu ne more gledati na prste. Z javno nadzorovalno upravo pa bi se zopet povrnilo zaupanje do trgovcev, in ljudstvo bi se ne posluževalo pravice, da si sme snovati tudi konsumna društva.
Na adreso Vrančanov in vsega okraja.
(Izvirni dopis.)
Volitve v okrajni zastop so končane Zastop šteje 24 članov, izmed katerih je 5 odločnih Slovencev, 5 Nemcev, 3 nemčurji in ¡eden omahljivec. Kaj ne, slavni čitatelji cenjenega >Gospodarja« se bodo čudili, kakč pride na Vranskem, v čisto slovenskem okraju, toliko Nemcev v okrajni zastop? Cujte in strmite! Veleposestvo je volilo izmed šestih članov štiri Nemce. Ali je to mogoče na Vranskem? Res imamo v okraju več nemških veleposestnikov, a vkljub temu bi ne bilo izvoljenih toliko Nemcev, če bi ne bilo slovenskih izdajic. Kdo pa je izdal Slovence? Zapomni si celi vranski okraj! Dva Vrančana in — sicer Vrančan na »novi« in Vrančan na »stari pošti«. Prva je ženska, znana go-stilničarka, a je dala pooblastilo, s katerim so se volili Nemci. Slovenci, zapomnite si to, vi jo redite, vi ji denar nosite, a ona za vas ne mara, vi ste ji preničevni. Ona hoče gospodo, hoče Nemce, dobro, naj jih ima, naj jo Nemci podpirajo. To pa znamo, da Slovencev ne bo več tja, razven kake narodne iz-dajice. Drugi volilec nemških kandidatov je na »stari pošti«. Je v narodnem oziru skozi nezanesljiv, a — cerkveni kjučar. Nek jako upliven mož Vranskega okraja se je te dni izrazil, da nemčurstvo sili od dveh strani v vranski okraj in sicer — od »nove« in »stare pi šte«. In to je resnica. Kako pa je volil vranski trg? Nemca Ottenschlagerja, župana na Vranskem, in dva nemčurja, ki trobita v njegov rog. Škandal! Kdo je tega kriv? Dve od ponosa prevzeti i ovenski kolovodji na Vranskem. Kako to? Znano je, da sta pri zadnjih občinskih volitvah dva odlična Slovenca ondi iz osebnega nasprotstva do slovenskih tovarišev potegnila z Nemcem Otten-schlagerjem. Z njihovo pomočjo je Ottenschla-ger prišel v občinski zastop in je postal »župan slovenskega trga«.
Vidva vranska tržana, ali Se vesta, kako se je takrat po volitvi pilo? Ali še vesta, kako sta pri sprevodu po trgu asistovala Nemcu Oitenschlagerju? Nečuvenol Ottenschlager je sicer do tedaj veljal kot miren človek, ki se je brigal za svoje rokodelstvo. A od tu naprej je pokazal svoje nemške »rožičke«. Občinski
zastop je spravil jčisto pod svojo komando — je torej nemčurski. Volil se je nemčurski krajni šolski svet in zdaj so se poslali trije udje nemškega mišljenja v okrajni zastop. Ali ni to sramota za celo Savinjsko dolino in za vse Slovenstvo sploh? In še enkrat: kdo je tega kriv? Dva slovenska samosvoja tržana Vranskega trga. To je gola resnica, ki jo mora priznati, kdor jasno in trezno sodi, naj nas potem pita z liberalci ali klerikalci, nam je vse eno. Mi nismo ne eno ne drugo, mi smo in ostanemo pošteni krščanski Slovenci, boreč se za svoj rod do hladnega groba.
Vrli rodoljubi Vranskega okraja, k sklepu še nekaj! Ni še vse izgubljeno! Blagovolite izvoliti načelnikom okrajnega zastopa moža značajnega, moža ljubečega svoj rod, ki bo znal parirati napade Nemcev in odbijati njihove rožičke. Potem se pa vrni zopet mir in sloga med nas, odpustimo si jeden drugemu svoja razžaljenja in pojdimo na delo za koristi slovenskega naroda pod okriljem matere Slave!
Dopisi.
Slov. Bistrica.(0 naših razmerah.) Žalostno je, ako se začnejo v kakem okraju Slovenci med seboj kavsati; a še žalostneje je, da navadno plačujejo svojim najbolj zaslužnim možem za njih požrtvovalno in truda-polno narodno delovanje z nehvaležnostjo. Tudi v Slov. Bistrici se je žalibog moralo to prigoditi. Pred tedni je napadel nekdo po časnikih osebno na prav nedostojni način preblago osebo prvega slovenskega, mnogo-zaslužnega okrajnozastopnega načelnika, preč. g. kanonika Hajšeka. Ne pogrevali bi sedaj več te stvari, ako bi se ne bilo še naprej ruvalo zoper njega, tako da je užaljen odložil načelmštvo!
Predbaciva se mu, da so še na obcestnih, kažipotnih tablicah nemški napisi. Pa načelnik je sam dal napraviti in zapovedal razobesiti slovensko-nemške tablice. Ako se je pri tem ena sam* tablica spregledala, ali je temu gospod načelnik kriv? Ali bi se moral načelnik sam voziti od tablice do tablice in razgledovati njih napise ? Gotovo ne!
Predbaciva se mu poleg drugega tudi, da ima zastopova pisarna le nemški napis. A prepričani smo, da marsikateri ud okr. zastopa in tudi gospod načelnik sam do takrat še ni videl nemškega napisa, ker vlada v prostoru pred pisarno grozna egiptovska tema! Pač pa je bila v vseh predbacivanih slučajih sveta dolžnost za vsakega poštenega Slovenca, ki je zasledil nedostatke, posebno pa za ude okr. zastopa, opomniti gospoda načelnika ali pa v seji staviti primerne predloge, da se to in ono popravi. Kajti ne le načelnik sam, temveč vsi udje ž njim vred zastopajo celi okraj in morajo skrbeti za ugled okraja vsak po svoji moči, ker zato pač sedijo v okr. zastopu. In slabo znamenje je pač za vsakega, ki zasledi pomanjkljivosti in ne stori potrebnih korakov, da bi se odpravile, temveč za hrbtom godrnja in raz-naša merodajne osebe, ki o pomankljivostih še nič ne vedo! In skrajno krivično je, vse zasluge slovenskega okr. zastopa zamolčati, načelniku pa naložiti le krivde za vse še obstoječe pomanjkljivosti ter ga raztrobiti po svetu kot nemškutarja ali vsaj kot narodnega zaspanca, namesto ga prijateljsko opomniti na nedostatke! To ni krščansko, ni pravično, ni lepo tem manj, ker se s tem blati mož blagega srca, ki je v teku dolgih let za slov. narod in bistriški okraj gotovo žrtvoval in storil toliko, kakor nihče izmed sedaj živečih v Slov. Bistrici.
Okr. zastopu že načelnje 10 let brezplačno, medtem ko je njegov prednik dobival letnih 300 gld. in posebej še povračilo za vsak storjen pot.
Izvojuval je dalje srečno proces z nekim uradnikom in s tem pridobil okraju nad 4000 gld. Kdo je še kedaj dal okraju okoli
7000 gld.? Dalje se je pod njegovim načel-ništvom v okraju marsikaj zgodilo. Ceste so se popravile, železni mostovi so se postavili, živinorejcem so se priskrbeli plemenski biki, doklade so se znižale za 5°/0, ¡n vkljub temu se je še plačalo nad 30 000 gld. dolga. To so zasluge dosedanjega zastopa, torej tudi gospoda načelnika, ki se ne more ločiti od okr. zastopa, ki je brez načelnika to, kar je truplo brez glave!
Trdijo tudi, da je zakrivil narodno zaspanost v okraju. Da bi ti ljudje vsaj začeli pometati najpoprej pred svojim pragom, potem bi vsled obilnega opravila pred lastno hišo gotovo nikdar ne prišli pometat pred čisti prag gospoda načelnika! Sedemdesetletni starček je že in še vendar obiskuje narodne veselice, govori in navdušuje ljudstvo na shodih in podpira vsa narodna društva, kakor nihče drugi v okraju. In če bi ne bil ničesar drugega storil, kakor okraj potegnil iz dolgov, storil bi bil za narodnost že dovolj. Dokler se namreč našemu ljudstvu slabo godi in mu primanjkuje cvenka ter ga tlačijo neznosni davki, doklade in dolgovi, tako dolgo so vse lepe in navduševalne besede o narodnosti le puhla fraza. Kajti ljudstvo mora najprej živeti, potem še le more narodno biti. Kdor ljudstvu gmotno pomaga, on dela praktično za narodnost, ker zida na trdno podlago ; kdor pa le govori in še sam ne iz-polnuje svojih lepih naukov ter za gmotno stanje nič ne skrbi, njegova podlaga je peš-nata in slaba!
A še v svetlejši luči se nam pokaže ne-hvaležnost do bivšega načelnika, ako pomislimo, da je le prisiljen prevzel načel-ništvo, kojega se je branil vsled slabega telesnega zdravja in visoke starosti. Žrtvoval se je le okraju in narodu na ljubo, ker so si drugače hoteli izvoliti Nemca za načelnika. Kako nedostojno je torej, z načelništvom poprej siliti, potem ga pa za požrtvovaljnost grditi, napadati in pri nadaljnem delovanju popolnoma prezirati. Tako ravnanje boli blago srce !
Drugi narodi proslavljajo iz hvaležnosti svoje prve može, a pri nas Slovencih se naši požrtvovalni borilci premnogokrat prezirajo in nedostojno napadajo. Odpravimo vendar enkrat to slabo lastnost! Spoštujmo s hvaležnim srcem može, ki so v boju za narodni blagor osiveli! Priznavajmo njihove zasluge in skazujmo jim potrebno čast! Ne bojmo se, da bi za nas ne ostalo več časti; kajti imamo še dela dovolj za narodno - gospodarski blagor, po katerem se tudi mi lahko proslavimo! Povsod pa vladaj pravica, resnica, hvaležnost in dostojnost!
Iz Marnberga. (Zavžitno društvo) je bilo v tem kraju zelo potrebno. To je pokazalo veliko število kmetov in delavcev, ki so pristopili k društvu v namen skupnega nakupovanja raznega pri gospodarstvu in gospodinjstvu potrebnega blaga.
Velike zapreke so se delale društvenemu delovanju. Naši nasprotniki so kmetom pravili, da bo društvo že v dveh mescih po otvoritvi prodajalnice moralo napovedati konkurs, in da bodo kmetom vsa posestva prodana, ako bodo zraven. Vsako malenkostno pomanjkljivost so obesili na veliki zvon, in tožb na više oblasti ni bilo konca ne kraja. Posebno so se trudili tudi trgovci onim trgovinam, od katerih društvo jemlje blago, poročati, da društvo nič ne plača in da ne bo imelo dolgo obstanka, da bi tako spodkopali društven kredit. Pa vse ni nič pomagalo. Vsaj društvo od takih tvrdk, ki vse verujejo lažnjivim poročilom naših konkurentov in nimajo zaupanja do društva, ne potrebuje nikakega blaga.
Ni še leto, odkar deluje Zavžitno društvo, pa toliko je gotovo, da ima lepo prihodnjost. Ze zdaj ima okoli 60.000 gld. denarnega prometa, kar je pri tolikem nasprotstvu gotovo velika svota, posebno če pomislimo, da se je še le 12. sušca 1. 1899 odprla zadružna prodajalna. Ker društvo nikakor nima namena tukajšnjih trgovcev stiskati in še veliko manj
vzičiti, ampak le kmetskemu in delavskemu stanu v gmotnem in nravnem oziru pomagati, zato je za ves okraj velikanskega pomena. Na izvanrednem občnem zboru, ki je bil mes. novembra, se je sklenilo z navdušenjem, da se društvo razširi, da bo društvo imelo pravico poljske in gozdne pridelke svojih udov prodajati tudi neudom. Ces. kr. okrožno sodišče je sklep potrdilo in ga dalo registrovati, tako da se »Zavžitno društvo« z novim letom pokaže v novem razširjenem delokrogu kot »Kmetijsko društvo v Marnbergu, vpisana zadruga z omejeno zavezo.« Na ta način je bilo Zavžitno društvo nekaka priprava na »Kmetijsko društvo«, ki prične z letom 1900 svoje delovanje. Naj le vrlo zastopa korist in blagor kmetijstva in delavstva, da se doseže z združenimi močmi, kar bi posamezni nikakor ne mogli izvršiti!
Iz Šoštanja. «Šaleška čitalnica v Šo-štanji» je imela 26. novembra t. 1. v hotelu «Avstrija» svoj občni zbor, pri katerem je bil izvoljen novi odbor, ki se je takole konstituiral, predsednik g. dr. Karol Chloupek; podpredsednik g. dr. Fran Mayer; odborniki pa so gg. Ivan Kačič, Ivan Koropec, Edmund Planinšek, FLnko Hrašovec in Milan Vošnjak.
Gosp. notar Kačič je za mesto odbornika rezigniral. Odbor obžaluje izstop g. Kačiča, ker izgubi z njim vrlo, spretno in delavno moč. Gospod Kačič je bil soosnovatelj čitalnice, on je bil, ki je novorojeno, a slabotno dete, kojemu so manjkali skoraj vsi pogoji za nadaljni uspešni razvoj, vzdignil iz zibele ter ga tako skrbno, umno in marljivo negoval, da se je vrlo in krepko razvijalo.
Čitalnica si je tekom časa dobila po bližji okolici precej udov, prirejala je razne slavnosti in veselice, s katerimi je med preprostim ljudstvom vzbujala in širila ljubezen do slovenskega naroda ter tako negovala, krepila in utrjevala narodno zavednost 1 In duša vsemu temu narodnemu gibanju in napredovanju je bil g. Kačič. Novi odbor kliče ob slovesu g. Kačiču za njegovo naporno, vztrajno, domoljubno in plodonosno delovanje iz dna hvaležnega srca: Bog plati!
Vsled raznih okolnosti je bil odbor pri-raoran prestaviti Čitalnico v hotel «Avstrija» kjer se ista nahaja v I. nadstropju.
Iz kozjanskega okraja. (Zborovanje.) Kat. pol. društvo za kozjanski okraj zborovalo je v nedeljo dne 10. decembra popoldne v Lesični župnije Pilštanj. Vkljub skrajno slabemu vremenu in velikemu snegu zbralo se je do 300 kmetovalcev iz kakih peterih sosednjih župnij. Prišel je tudi izvrstni organizator g. Ivan Kač iz Žalca in nam v dve uri trajajočem govoru prav poljudno razložil velikanski pomen kmetijskih zadrug. S svojim izvrstnim, prepričevalnim govorom navdušil je navzoče za zadruge, ob enem pa poslušalcem" dokazal, da nikakor ne kaže z zadrugami ob enem vstanavljati tudi konsumna društva. Po tem govoru pristopilo je čez 50 kmetovalcev k zadrugi, kateri so na to izvolili predstojništvo in nadzorništvo. Načelnikom zadruge je bil izvoljen enoglasno g. Marko Tomažič, nadzorniški načelnik pa g. Andrej Fišer. Tajništvo je prevzel g. Miloš Germovšek. Ime zadruge je: Pilštanj z okolico. — Navdušenost mej kmeti je silno velika in zanimanje prav živo. Bog daj svoj blagoslov!
Govorila sta še predsednik katol. polit, društva o tužnem našem politiškem položaju in vrlo zanimivo o ljubezni do milega naroda pa g. župnik zagorski Andrej Fišer. V pondeljek dne 11. decembra popoldne se je vršilo zborovanje pri Sv. Vidu na Planini v gostilni gosp. Franc Kralja. Akoravno je bil delavnik in čez meter visok sneg je prišlo do 50 kmetov poslušat g. Ivana Kača. Tudi tukaj ustanovila se je kmetijska zadruga in sicer triindrideseta na Spodnjem Štajarskem in druga v .brežiškem glavarstvu, ker pil-štanjska je prva. Pristopilo je 30 udov. — Načelnikom zadruge je bil pri Št. Vidu enoglasno izvoljen g. Anton Ribar, tajnikom g. Jože Jazbinšek in blagajnikom g. Jože Span.
Jlaribor. (Učiteljski shod.) Jungovski učitelji so dobro vedeli, da se bo naše pošteno ljudstvo nevoljno vznemirilo, ako izve, da terjajo jungovski učitelji ločitev šole od cerkve ali odstranjenje veronauka iz šole. Da pa se bo tudi kdo izmed učiteljstva upal nastopiti zaradi tega proti jungovcem, tega niso mislili, dokler niso čitali v časnikih, da tovariš L. Černej vabi spodnještajarsko učiteljstvo za dan 7. dec. v mariborski Narodni dom na shod, da se izreče v prvi vrsti ravno proti tej točki jungovskega programa. Shod se je vršil napovedanega dne. Vodja jungovcev gosp. Armin Gradišnik je prišel s spremstvom nekaterih somišljenikov v lastni osebi na shod. Mislil si je: veni, vidi, vici. Toda na shodu ni našel učiteljstva, ki bi bilo dovzetno za kričanje in psovanje in razbijanje, ampak tu so stali pred njim trezni, misleči, razsodni ljudje, kojim imponira le neizprosna logika znanstvenih dokazov. Gosp. Armin Gradišnik se je lahko prepričal, da v njegovih vrstah ni tako izobraženih in neustrašenih mož, kakor med učiteljstvom, ki noče slediti njegovim stopinjam. Prepričevalno so dokazali govorniki, da točka jungovskega programa o od-stranjenju veronauka iz šole nasprotuje zdravim vzgojevalnim načelom ter posega v pravice starišev, ki imajo pravico zahtevati za svoje otroke versko odgojo. Zdelo se nam je, da se je gosp. Armin Gradišnik sam bal teh tehtnih, prepričevalnih dokazov, kajti kadar so vstajali govorniki, ki niso jungovci, po-pihnil jo je hrabri vodja skoz vrata.
Predsedoval je shodu gosp. nadučitelj Cvahte, podpredsednik je bil gosp. nadučitelj Polanec in zapisnikar g. nadučitelj Tomažič. Gosp. Černej je v krasnih besedah razpravljal, da se v nekaterih točkah soglaša z jungovci, a nikakor ne v zahtevi, naj se šola loči od cerkve. G. Černej kakor tudi vsi drugi govorniki so sicer pobijali nazore jungovcev, a vedno dostojno, mirno in v olikani obliki. Govorilo je njih prepričanje, ne pa strast. Nadučitelj g. Vauda je v duhovitem govoru dokazal nezmisel juogovske zahteve ter rekel slovenskim jungovcem v obraz, da so šli nemškim tovarišem na limanice, da pomagajo zidati nemški most do Adrije. Duhovnik in učitelj lahko hodita skupaj, kajti principi ju ne ločijo. Osebna nasprotstva, katere zakrivi zdaj ta zdaj ona stran, pa se ne smejo zanesti v program. Jungovec g. Zemljič je v občno začudenje razkril zborovalcem, da jungovci niso proti veri. Nadučitelj g. Tomažič, čeprav ni jungovec, mu je moral še-le raz-tolmačiti zahteve jungovcev. Sedaj nastopi g. A. Gradišnik ter vrže dve bombi med zbo-rovalce. Prva je veljala g. Černeju, druga pa našemu listu. G. Černeju je očital, da je on zanesel razpor med učiteljstvo in ne jungovci. Čudno! Stališče g. Černeja je zavzemalo pred leti vse slovensko učiteljstvo, a ko so se zadnji čas nekateri prelevili kar čez noč v jungovce, upa si g. Gradišnik trditi, da se niso jungovci prelevili, ampak, da so se g. Crnej in somišljeniki prelevili, ker še zavzemajo vedno staro stališče učiteljstva. To Vam je logika! Druga bomba je priletela na naš list ter se taknila tudi g. Tomažiča. Vse, kar je govoril g. Gradišnik proti g. Černeju in proti našemu listu, smo par dni prej že čitali v »Slov. Narodu«, zato nam ni impo-novalo. Veliki junaki se ne bojujejo z izposojenim orožjem, g. Gradišnik! G. Tomažič (Tinski) je povedal, da je svoj spis poslal našemu listu, ker ga učiteljski list »Popotnik« ni hotel sprejeti. Izreka se za odločno versko odgojo. Gospica Tončka Štupca zopet izjavi, da o zaupnem shodu Horvatekovem v Ptuju ni pisala ona, in da je vse podlo napadanje, kojemu je zadnji čas izpostavljena, bilo torej neosnovano. Celo primerno je tudi opomnila, da mi nismo nikdar tako podlo in nizkotno napadali kake učiteljske osebe, kakor »Slov. Narod« njo. Učitelj gosp. Kosi je govoril pomirljivo. Prebralo se je tudi Horvatekovo pismo, kjer razklada svoj program o odstra-njenju veronauka iz šole. Prebral je pismo g. Hernaus ter mu naredil nemški uvod. Jun-
govci so mirno poslušali nemške besede, Černejevi somišljeniki pa so protestirali in nekateri celo odšli. Kai je rekel malo prej g. Vauda? Gpca Micka Štupca brani pravico starišev, da zahtevajo versko odgojo otrok. Krasen je bil tudi govor g. Jos. Brinarja, v katerem je dokazoval veliko škodo, ako zapusti učiteljstvo slovenski narod ter se postavi v mejnarodni jungovski tabor. Nadučitelj g. Reich je dokazoval, da se učiteljstvo ne sme postavljati v nasprotstvo z vernim ljudstvom ter da je nasprotstvo med duhovništ-vom in učiteljstvom le osobnostnega značaja. Tudi drugi navzoči gg. učitelji so posegali srečno in spretno v debato. Nato predlaga g. Kosi konec debate in z večino (dva proti) sprejme se resolucija, v kateri se izreka navzoče učiteljstvo za versko, narodno in avstrij-sko-patrijotično vzgojo otrok. Druga točka programa je bil razgovor o ,naši organizaciji'. Nekoliko časa se je debatiralo o tej kočljivi točki, potem pa je zaključil gosp. predsednik shod, ker so že mnogi začeli odhajati, da odpotujejo. Čeprav se še na tem shodu ni dosegla organizacija učiteljstva, ki je ostalo zvesto vernemu ljudstvu slovenskemu, vendar se je dokazalo, da ni vse učiteljstvo v jun-govskemu taboru, ampak da je cvet in inteligenca spodnještajarskega učiteljstva izven tega tabora ter s slovenskim narodom v tem jedne misli, da se vera ne sme odstraniti iz šole, ampak da se morajo otroci vzgajati tudi v verskem duhu.
Iz Konjic. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil pri nas osnovalni zbor «Gospodarske zadruge». Vkljub grozno slabemu vremenu prišlo je lepo število kmetovalcev pa tudi nekaj konjiških Slovencev k temu zboru.
Zborovanje je otvoril s krasnim nagovorom g. dr. Jankovič. Razložil je poljudno pomen zadružnega življenja ter prečital pravila. Ker so nekteri hoteli, da se osnuje v Konjicah «Konsumno društvo,» kar pa gotovo ni potrebno, ker imamo itak poštenega slovenskega trgovca, kojega pa mnogo premalo podpiramo, saj hodijo mnogi Slovenci k našim najhujšim nasprotnikom kupovat, vršila se je na to precej dolga debata, pri kojej se je čula marsikoja pikra beseda o žalostnem stanji naših kmetov. — Res je! Kmet se trudi noč in dan, da preživi — druge — saj mora za vse skrbeti, njemu samemu pa nič ne ostane, kot žgoči žulji in beda. Kmetu se mora pomagati, ker drugače vsi gladu poginemo. «Gospodarska zadruga» bode gotovo mnogo zboljšala stanje kmeta. Mora se je torej vsak kmet poprijeti. Zakaj bi bogateli agenti in prekupci, kdor pridela, naj ima dobiček! Osnovalni odbor, ki se je na to jednoglasno volil, sestoji iz sledečih gospodov: Rudolf Janez, posestnik v Dobrnežu, predsednik. Napotnik Franc, posestnik v Tepanji, podpredsednik. Kolar Dragotin, notarski uradnik v Konjicah, tajnik. Kumer Karol, vikarij v Konjicah, blagajnik. Rožman Ivan, posojilniški tajnik v Konjicah, Povh Franc, posestnik v Konjicah, Jurij Ši-banec, posestnik v Konjiški vasi, odborniki. Bog daj novi zadrugi svoj blagoslov!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
| f Karol Sorko. |
Obmejni Slovenci stojirfio danes s krvavečim srcem ob mrtvaškem odru jednega izmed svojih najboljših sobojevnikov za narodno stvar, nadučitelja g. Karola Sorka v Št. Ilju nad Mariborom. Dne 13. t. m. ob i zjutraj mu je kap neusmiljeno pretrgala nit življenja. Z rajnim gospodom nadučiteljen« izgubimo Slovenci moža, ki bomo ga izvan-redno težko pogrešali v obmejnem boju. Gospod Sorko se sicer ni silil nikjer v ospredje, a tem več je storil mirnim potom s
svojim velikim uplivom, kojega je imel v Št. Ilju. To so vedeli nasprotniki, zato je bil tudi neprenehoma v disciplinarnih preiskavah, ki pa so se zanj končale vse srečno in častno. Pokojnik je bil pri vsaki volitvi in vsakem narodnem podjetju na svojem mestu. Slovensko Solo, na kateri je bil nadučitelj, je branil kot svoje oko ter skrbel za njeni zunanji razvoj in notranji procvit. Njegovo življenje je bilo vzgledno krščansko. Pogreb bo jutri ob 9 zjutraj. Vzornemu šolniku, čistemu značaju, vnetemu rodoljubu trajen spomin! Svetila mu večna luč!
(Imenovanje.) Namestniški koncipist za Štajarsko dr. Ivan Zolgar je imenovan ministerialnim koncipistom v naučnem mi-nisterstvu.
(Bismarkgasse.) Maribor bo odslej imel tudi ulico z napisom Bismarkgasse. Tako je sklenil naš mestni zbor dne 6. dec. z 12 glasovi proti 7. Predlagal in zagovarjal je to imenovanje cesarski (!) svetnik dr. Mali. Okrajno glavarstvo in namestništvo je lahko ponosno, da je tako vnetega častilca Bis-markovega predlagalo avstrijskemu cesarju, naj ga imenuje svojim cesarskim svetovalcem. Proti sta govorila le gosp. Kokošinek in dr. Šmiderer. Poslednji je opozoril, da mnogo prebivalcev ne bo zadovoljno s takim postopanjem občinskih svetovalcev. Toda vse pametne besede so bile bob v steno. Par mariborskih fantov, koji še nimajo vseh zob in pod nosom še niti brčice, zahteva tako sramotno imenovanje, in res, našim mestnim očetom zatrepetajo hlačice in udajo se neizkušenim mladičem. Noben pameten mestjan ni kaj tacega zahteval in tudi z zadnjim sklepom ni zadovoljen. Sedaj bi bilo umestno, da se g. dr. Šmiderer postavi na čelo vsega gibanja proti žaljivemu sklepu mestnega zastopa ter vloži protest na višjem mestu. Slovenci bodo storili svojo dolžnost!
(Socialdemokraška poštenost.) Vodji tržaških socialistov Antonu Gennu je odvetnik Camber očital v svojem listu, da je okradel društveno blagajno delavske zveze. Gerin je tožil odvetnika radi žaljenja časti. A dokazalo se je, da je odvetnik imel prav, da je Gerin res storil, kar mu je Camber očital. A zraven se je zvedelo tudi, kako skromno živijo social-demokraški vodje. Gerin je šel z delavci v najslabše gostilne ter jedel z delavci polento, fižol in pil vodo. Potem pa je šel v društvo drugih socialdemokraških voditeljev ter se mastil ž njimi ob najokusnejši pečenki in si preganjal žejo s šampanjcem. Sociji, ki tako radi pridgajo drugim strankam o vzdržnosti, naj začnejo pometati pred svojim hramom.
(Drag denar.) Mestna hranilnica v Ptuju zvišala je obrestno mero na menice, tedaj na osobni kredit na 7®/0. Sedaj so za dolžnike že 5% in 6% obresti visoke, kaj Se-le 7%! Zdi se nam, da ni bilo sile tako por ,:gniti obrestno mero, ker se pri hranil-ničnih vlogah obrestna mera ni celo nič zvišala, ampak je ostala stara 4%' bi bila h■■ ilnica, katera ima dosti pupilarnega denarja, obrestno mero ob enem za vloge povišala, imeli bi tudi vlagatelji od teh treh procentov kaj dobička; tako pa ga nimajo nic. Bomo videli, kako dolgo bodo ljudje 7% obrestne mere prenašali.
(Niso upali.) Vendar si niso upali naši me '„ni očetje imenovati cele meščanske ulice B < larkgasse, kar dokazuje, da se jim to nenovanje ne zdi tako nedolžno. Ustavili bo se pri drevoredni ulici, tako da še ulica, kjer se nahaja učiteljišče in gimnazija, vedno ¿tane meščanska ulica. To je slaba vest!
'Mariborsko okrajno glavarstvo) ima sedaj v prvi vrsti nalogo skrbeti, da se kaj stori proti žaljivi Bismarkgassi. Naše okrajno glavarstvo je tako skrbno, da se naSim Nemcem ne zgodi nič žalega, zdaj bomo videli, kako skrbno bo, da se avstrijsko čuteči Mariboržani ne žalijo z Bismarkovim •':■< tenjem. Glavarstvo ima v Gradcu važno besedo, in Gradca se bojijo tudi naši mestni očetje, ako se jim le s prstom zapreti. Torej
naprej okrajno glavarstvo, brani in ščiti sedaj avstrijsko domoljubje!
(Naši deželni uradniki,) Na ustanovni shod Siidmarke v Jarenini je prinesel pozdrave mariborskih nacionalcev ravnatelj deželnega kemičnega poskuševališča, g. Šmid. Gospoda Šmida ne plačuje morda siidmarka, ampak plačujejo ga slovenski kmetje, in sicer precej mastno. A vendar si upa ta gospod udeleževati se društvenega gibanja, ki je faktično naperjeno proti slovenskemu kmetu in njegovemu posestvu! Naj hodi rajši poučevat naših kmetov ali vsaj nemških, ker slovenski ne zna, politiko in narodni boj pa naj pusti pri miru. Posebno naj ne nastopa proti Slovencem, ker mu oni režejo kruh in dajejo meso. Prosimo poslanca gsp. Robiča, naj v Gradcu priskrbi gosp. Šmidu tudi od njegovih predstojnikov tako navodilo!
(V Celje 1) Na vsestransko željo bode se igra «Tat v mlinu» v nedeljo dne 17. t. m. v celjskem Narodnem domu ponovila. Začetek igre ob polu 8 uri zvečer. Blagajnica se odpre uro poprej. Predprodaja ustopnic se nahaja v trgovini D. Hribarja.
(Iz Sromlj pri Brežicah) se poroča, da imajo tamošnji vinogradniki še precej izvrstnega letošnjega vina na prodaj. Vsled tega se vinski kupci vabijo, da pridejo sem, ker bodo gotovo z blagom in ceno zadovoljni.
(Brežice.) Volitve za okrajno bolniško blagajno se vršijo, ker 10. t. m. zbor ni bil sklepčen, pri vsakem številu udeležencev dne 26 t. m. — Tat je ulomil v tobačno zalogo ter odnesel smotke, koleke in večjo svoto denarja. Tatu še nimajo.
(Iz Celja.) Napadalec g. Bovhe, znani Gabrič je bil radi prestopka zoper telesno varnost nasproti g. Bovhi in spremljevalcem obsojen na teden dni zapora in v povrnitev odškodnine. Bivši celjski čorbar Golič je bil obsojen na 48 ur zapora, ker je napadalce na g. Bovho hujskal z besedami: »Haut's den Windischen nieder!« In vendar pravijo Nemci, da so Slovenci krivi izgredov.
(V Zreče) je nekdo iz Siska na Hrvatskem brzojavil, naj ga njegov voznik pride pričakovat v Celje, pa gospodar je iz Siska skoz Celje prišel hitreje domu v Zreče, kakor pa njegov telegram. Hiter brzojav!
(Važne poštne odredbe.) Dopisnice, ki so doslej veljala 2 kr., veljale bodo odslej 5 vinarjev, pristojbina za tiskovine, ki je znašala 2 kr., bo v prihodnje znašala le 3 vinarje, za rekomandacijo pisem pa bo plačevati namesto dosedanjih 10 kr. po 25 vin.
(V Št. Juriju ob Pesnici) obhajal se je prvi sv. misijon od 25. novembra do 3. decembra t. 1. Vodili so ga mnogozaslužni čč. gg. lazaristi od Sv. Jožefa nad Celjem apostolski misijonar Macur, Kowalik in Kitak. Od blizu in daleč zbralo se je vsaki dan mnogo ljudstva, da je poslušalo vnete pridige o resnicah sv. vere.
(Na Polzeli) v Savinjski dolini je v soboto dne 9. decembra pogorela tovarna za merila (colstabe). Reveži bodo delavci, ker so delo izgubili. Tovarna je bila zavarovana.
(Nova pošta.) Sv. Martin v Rožni dolini dobi s 16. dec. 1.1. svojo pošto, ki bo imela vsakdanjo zvezo s Celjem. Naslov pošte se glasi: Sv Martin pri Celju.
(Iz nemškega Štajarja.) Namesto Fr. Finka je postavila nemška konservativna stranka za kandidata okraja Feldbach v deželni zbor Ivana Krenna. Dne 9. decembra je šel g. Krenn s poslancem Wagnerjem v Ile. Tam sta bila po odhodu od pristašev Rokitanskega z gnjilimi jajci in blatom napadena. Vladni organi niso nič storili v njiju varstvu, čeprav taki izgredi niso novi, ampak se ponavljajo. Na Dunaju poljubljajo štajarski konservativci vladi roko, doma pa jih vlada tepe s škorpijoni.
(Od Sv. Križa na Murskem polju.) Pri Sv. Ani na Ajgenu so pokopali dne 2. grudna t. 1. starosto naših duhovnikov, vlč. g. župnika Jožefa Slaviča. Rajni se je rodil dne 23. svečana 1823 1. v Vučji vesi
naše župnije. Posvečen v mašnika 28. mal. srpana 1846. Služboval kot kaplan v sekovški škofiji, kjer je ostal tudi po delitvi sekovške škofije. 35 let je bil župnik pri nemški Sv. Ani nad Radgono. Vendar je ostal zmiraj dober sin slovenskega naroda. Pogreb je bil veličasten. Vdeležilo se ga je 26 duhovnikov, čeravno je bila sobota ter nebrojna množica ljudstva, ki je bridko žalovalo za svojim pastirjem, Žalovanje pa je postalo nepopisljivo, ko prebere pridigar nagrobni govor, katerega si je rajni gospod na sveti večer 1. 1886 sam spisal. V njem prosi svoje župljane, da naj molijo zanj. Prosi odpuščanja vse, katere je mogoče hote ali nehote razžalil. Sam pa tudi odpušča vsem, ki so ga razžalili. Otrokom polaga na srce pokorščino, mladeničem in dekletom pa čistost srca, vsem pa želi sveti srčni mir in blagoslov nebeški. Kdo bi pač ne bil ginjen pri tem prizoru? Gotovo mu ohranijo njegovi župljani hvaležen spomin. Pa tudi Križevska župnija je dolžna blagemu pokojniku velike hvale. Kakor slišimo, je rajni gospod ustanovil za dijake tri ustanove na mariborskem deškem semenišču, s tem namenom, da se sprejmejo brezplačno trije fantje Križevske župnije, kateri se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. Tudi za našo novo cerkev je blagi gospod veliko žrtvoval. Omenjam le, da so lepe mramornatejstopnice pri velikem oltarju njegov dar. Bog mu v nesesih vse to poplačaj!
(Za socije ni izbe.) Iz Vitanja nam pišejo: Znano je že Gospodarjevim bralcem, kakšne surovosti so vganjali tukaj 10. sept. t. 1. celjski mokrači. Grozili so pozneje večkrat, da zopet pridejo in bodo razgrajali še hujše. Odlagali so 3 mesce; v praznik brezmadežnega spočetja Device Marije so pa res došli ter hoteli zborovati. A česar gotovo niso pričakovali, se jim je zgodilo: nobeden vitanjskih gostilničarjev jih ni pustil v hišo. Uboge sirote so morale v velikem mrazu zopet odlaziti proti Celju. V svojih listih so se po zadnjih vitanjskih surovostih bahali, kakšen strah ima ljudstvo pred njimi. Da res, surovi so, če tudi njih pristaši v državnem zboru trdijo, da so olikani ljudje. Lepa hvala za tako olikanost, kakoršno ste pokazali 10. sept. t .t. v Vitanju. Ljudem so se odprle oči, kam pridemo, če se damo tem divjakom strahovati.
(Socijalni demokrati in prostost zborovanja.) Iz Vitanja nam pišejo: Mokrači zahtevajo vse mogoče prostosti, a le za se; drugim teh ne p. ivoščijo. Prihajali so v Vitanje ter zborovali v tej ali oni gostilni; vsi ljudje, povabljeni in nepovabljeni, so smeli poslušati; nihče jim tega ni branil. A ko se je 10. septembra t. 1. od politične oblasti v Konjicah prepovedal javni shod volilcev v Paki pri Slaperniku, ki ga je sklical državni poslanec Zičkar in se je vsled te prepovedi priredil drug, čisto zaupni shod pri Hrastniku v Paki, kamor niso imeli mokrači prostega pristopa, so delali grozne nemir. Pa ž njim še ni zadostovalo. Njihov vodja, grajščinski logar Zovnir je ovadil državnega poslanca g. J. Žičkarja pri g. Zoffu, češ, da je bil oni shod pri Hrastniku nepostaven. Gosp. Zoff je izročil ovadbo mokračev državnemu pravd-ništvu v Celji, to pa je zahtevalo po c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah sodnijsko preiskavo proti gosp. Zičkarju. Okrajna sodnija konjiška je tirjala od državnega zbora, naj se jej imenovani gosp. poslanec izroči. Ko pa dovoljenje le ni došlo, je sodnija celo stvar vrgla pod klop. To omenjamo le radi tega, da sprevidi svet, kakšni resnicoljubi so mokrači. Govorijo vedno o svobodi, toda le za sebe; druge bi radi vklenili v železne verige. To so pokazali že stokrat.
(Duhovniške vesti.) Dne 30. listopada je bil č. g. Ivan Z .dravec vmeščen na župnijo Sv. Bolfenka pri Središču.
Iz drugih krajev.
(Šolska Matica.) Dne 28. dec. t. 1. bo v Ljubljani shod pedagogov, da ustanovijo Šolsko Matico, ki bi naj pospeševala po nekem načrtu razvoj našega pedagogiskega
slovstva. V ta namen se bo predavalo, izdajal pedagogiški letopis ter se ustanovila za delovanje potrebna knjižnica. Na vabilu so podpisani: H. Schreiner, B. Matek, Anton dr. Medved, M. Nerat, Fr. Hubad, Fr. Leveč, A. Senekovič, Er. Gabršek in J. Dimnik.
(Kako drag je denar?) Avstrijsko ogrska banka je znižala obrestno mero za Va odstotka, ki torej znaša sedaj 51/» odstotkov. To je velikega pomaga za narodno gospodarstvo. V naši državi je obrestna mera še vkljub temu silno visoka. Na Francoskem na pr. znaša le 31/» odstotkov.
(Razstava na Kreti.) Leta 1900 v aprilu bo prva mejnarodna razstava na Kreti v mestu Kanei. Razstavili se bodo proizvodi industrije, trgovine, gospodarstva, umetnosti.
Društvene zadeve.
(Slovanska čitalnica) v Mariboru ima v nedeljo dne 17. dec. v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer občno zborovanje, pri ko-jem se voli nov odbor. Na Silvestrovo priredi čitalnica zabavni večer, na kojega že sedaj opozarjamo širje kroge, posebno prijatelje lepega petja.
(Pe/sko društvo v Braslovčah) bo imelo VII. občni zbor na praznik sv. Štefana 26. grudna ob 3 popoldne v prostorih gosp. Vinko Brišnika gostilničarja z naslednjim vsporedom: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika o društvenem stanju, 3) vpisovanje udov in plačevanje letnine, 4. volitev odbora. 5. Razni nasveti. Zabava in petje. K zborovanju vabijo se posebno uljudno vsi domači in tuji prijatelji petja in glasbe.
(Čitalnica v Konjicah) priredi v nedeljo dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer svojim čianom «Slomšekov večer» z govorom in deklamacijo, petjem in godbo.
(Vabilo) k zborovanju «Delavskega podpornega društva», ki bo v Marnbergu dne 17. t. m. pri «Stari pošti» ob 3. popoldne.
(Celjsko pevsko društvo) priredi svoj redni občni zbor dne 28. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih «Narodne čitalnice» z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora dne 14. januvarja 1899. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo rač. pregledovalcev. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev 5 odbornikov in 2 nam. 8. Volitev 3 rač. pregled. 9. Slučajnosti.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je došlo od 15. septembra t. 1. do danes naslednjih rodoljubnih prispevkov: g. kapelan J. Stabuc iz g. Pernatovega nabiralnika v Št. Lovrenci 5 gld 10 kr.; podružnica v Lehnu na Pohorji 4 gld.; gospa Micika dr. Karlovšekova, pokroviteljica «ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celji» 100 gld.; gospa Ana Majdičeva, soproga veleposestnika in paromlinarja v Hudinji pri Celji, pokroviteljnino 100 gld.; g. korni vikarij Josip Cerjak zbral ob več prilikah za šolo na Muti 14 gld. 50 kr.; g. blagajnik v Ljutomeru Janko Kari nabral za mutsko šolo ob odhodu kap. Weixla 13 gld.; g. vikar iz Maribora Josip Cerjak nabirke za mutsko šolo 7 gld.; g. nadžupnik v Konjicah Jernej Voh za šolo na Muti 5 gld; podružnica Vuhred-Marenberg 20 gld.; ormoški blagajnik g. Fr. Gartner iz g. Gomzijevega nabiralnika 7 gld. 10 kr.; g. pravnik Mil Meža iz g. Ježovnik-ovega nabiralnika v Velenji 3 gld.; po c. kr. notarju na Vranskem g. M. Jelovšku darilo vesele družbe v Lukmanovi gostilni v Brod6h pri Vranskem, obhajajoče Martinov večer, 4 gld.; možka podružnica Št. Jurij ob južni železnici 20 gld.; ženska podružnica istotam 20 gld.; g. Avg. Skočir, deželne bolnice župnik v Gradcu, 40 gld. — Slovenci! Obili ti Vaši doneski pričajo, da je družba sv. Cirila in Metoda po vsem Slovenskem pri vseh stanovih enako priljubljena. Prisrčna Vam zahvala za to! A, rojaki, zopet letos razširjene šole v Trstu, v Velikovci in v bližnji nam prihodnosti nova šola na Muti — to treba Vašega
podvojnatega požrtvovanja. Ob vsem tem so pa te dni zaželeli tudi še Mariboržanje vsaj 3 ali 4 razrede samostojne slovenske šole. Slovenski Maribor namreč v mestu in v predmestjih niti ne pozna slovenskih šol. Naša družba se ne straši nikakega novega narodnega dela. A mariborska usoda je, Slovenci, v Vaših darežljivih rokah. — Sklepajoč svoj drugi in zadnji očitni račun priporočam, Slovenci, Vaši ljubavi glavnega blagajnika družbi sv. Cirila in Metoda g. profesorja Martina Petelin, ki je dejansko prevzel te dni druž-bino denarno. Učinite mu v njega težavnem poslu veliko bogatih dni. Oveselili bote tem potem njega; oblagodarili pa svoj rod! — Ljubljana, 2. decembra 1899. Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda.
(Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju) Ta zbor je enajsti, odkar obstoji to dobrodelno društvo. Vsako leto se vrši v prvi polovici novembra meseca, a letno v prvič v «Slovanski besedi». Navzočne ude je presrčno pozdravil c. kr. dvorni svetnik gosp. dr. Fr. Ploj, kot predsednikov namestnik. Ta gospod je bil ob porodu društva in se vedno z vso vnetnostjo potegoval za njegov napredek. Hvaležno se je spominjal med letom umrlih društvenih dobrotnikov. Monsignor Jančar poročal je potem o dobrodelnem delovanju društva prav obširno. Račune in knjige je pregledal revizor g. dr. Vlad. Globočnik pl. Sorodolski ter našel vse v najlepšem redu. Vič. g. mons. Fr. Jančarju je izrekel občni zbor iskreno zahvalo za njegov trud in izredno požrtovalnost pri težavnem poslu prvega blagajnika. Osobita zahvala gre tudi požrto-valnim nabiralcem darov, kar je občni zbor enoglasno priznal. Konečno je hvaliti posebno slovenske časnike, ki so darove in druge stvari o društvu objavljali. Hvala presrčna bodi vsem, ki so na kateri koli način društvu pomagali, da je moglo vršiti in izpolnjevati težavno nalogo. Slovenska požrtovalnost se je letos v izvenredni luči pokazala. Narasla je glavnica, narasla je razpoložnina. V 11 letih je društvo razdelilo 23.926 kron. S posebnim veseljem se je pov-darjalo, da so nekateri podpiranci prejete svote povrnili. — Pri volitvah, ki so se vršile per acclfcmationem, bil je mons. Jančar opetovano naprošen, da še nadalje opravlja posle blagajništva, kar pa je žalibog odklonil, rekši, da hoče pač v odboru ostati ter na drug način društvu koristiti, mesto blagajnika pa da ne more več vsprejeti. To varno in zares težavno službo je prevzel potem na vsestransko prošnjo poznati požrtovalni rodoljub g. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I., Singerstrasse 7, kateremu naj častiti člani in dobrotniki društva pošiljajo darove za društvene svrhe.
Državni zbor.
Obštrukci ja!
Čehi skušajo na vsaki način zabraniti, da se sprava z Ogri in začasno pobiranje davkov v državni zbornici dovoli. S tem upajo prisiliti vlado, da odstopi. Javno so izrekli, da, dokler se njim ne povrnejo njihove pravice, na dovolijo tej vladi ničesar. Zavlečejo pa razprave z silno dolgimi govori. Po 3, 4 in več ur govorijo. V seji 12. t. m. se je pripetilo, da je nemški poslanec Fournier imenoval Čeha KSniga «pobalina». Ta zahteva graljalni odsek; a ustavlja se predsednik rekoč: «potem takem bi moral biti zbran grajalni odsek vedno». S tem je bila stvar v torek končana. Toda v seji i3. decembra so Čehi zahtevali vnovič, da se mora izvoliti grajalni odsek, ki naj obsodi Fournierja radi te psovke. Ko se predsednik temu zopet ustavlja, so začeli Č»-hi kričati in ropotati, ter so izjavili, da ne pust6 tako dolgo obravnavati v nobeni stvari, dokler se ne ugodi njihovi zahtevi. Posvetoval se je s predsednikom načelnik češkega kluba dr. Engel. Slednjič izjavi zbornični predsednik: «ob koncu seje pride
na vrsto zahteva Čehov». Zdaj je bil zopet mir in govoriti je začel dr. Fort v zadevi kvote.
Kaj je kvota? Bralcem smo že naznanili, da so do zdaj plačevali Ogri k skupnim državnim potrebščinam 30%, mi pa 70%. Letošnji kvotni deputaciji ogrska in avstrijska ste se zedinili, naj za bodoče desetletje plačujejo Ogri 3v4%, Avstrijci pa 656%. Toda češki poslanci in slovenski so temu nasprotovali, ker je 65 4% preveč plačila za Avstrijo. Dr. Foft je danes v jako dolgem govoru dokazoval, da bi se zgodila nova huda krivica Avstriji, če se sklene, naj Ogri plačujejo samo le 34 4%• Ta predlog bo zagovarjal levičar dr. Menger. Vpraša se le, jeli bota govornika danes dovršila svoja govora.
Tukaj — zde! Evo me!
Mnogo vojakov je bilo že kaznovanih, ker niso izgovorili pri zaslišanju nemške besedice: hier, ampak so izrekli svojo domačo besedo: tukaj! ali češki: zde! Ko so ob koncu seje 12. decembra bili poklicani od predsednika razni poslanci, da povejo, koga kdo voli kot generalnega govornika, so Čehi klicali: zde! Slovenci: tukaj! Hrvati pa: evo me! Največ smeha je povzročil nemški narodnjak Heeger, ki je zaklical namesto nemški «hier» — zde! V delegacijah se je izjavil vojni minister, da mora zahtevati, da se vojaki oglašajo v nemškem jeziku.
Pravoslovni minister Kindinger.
Čehi in Slovenci se spodtikajo najbolj nad Kindingerjem, ker je za Slovence imenoval že več Nemcev kot sodnike. Vložilo se je do pravdnega ministra že 88 interpelacij, on pa ni odgovoril še na nobeno. Radi tega je v seji 13. decembra vprašal v rezkih besedah poslanec vitez Berks zborničnega predsednika, ali hoče vplivati na justičnega ministra, da odgovori, kakor je dolžan, na stavljena mu vprašanja. Poslanci vseh strank so g. vitezu Berksu glasno pritrjevali k njegovim precej zasoljenim besedam.
«Ilustrovani koledar» zasežen.
Poslanec Zičkar je vložil obširno interpelacijo na justičnega ministra, ker je Hribarjev koledar za leto 1900 državni pravd-nik celjski zasegel. S tem je provzročil veliko gmotno škodo g. Hribarju. Nevarna se je dozdevala g. državnemu pravdniku pesem: «Slovencem za novo leto 1900» in pa odlomek popisa o surovih izgredih celjskih proti Slovencem in Čehom 9. in 10. avgusta t. 1.
Nadsodišče v Ljubljani.
V seji 12. decembra je poslanec dr. Gre-gorec vložil predlog, naj se vstanovi v Ljubljani višja sodnija.
Kateketična postava.
Vsled postave z dne 17. junija 1888 št. 99 se godi mnogim kateketom velika krivica. Po tej postavi imajo pravico do nagrade na več kakor trirazrednih šolah. Če se pa nahaja v kateri župniji po več šol, katerih ni nobena več kakor trirazredna, nimajo nobene pravice do kakšne nagrade. Dela imajo mnogo več, če morajo hoditi na več šol podučevat, a plačila nobenega. Da se tej krivici pride v okom, je poslanec Zičkar v seji 13. decembra zdaj že tretjekrat vložil postavni predlog, da se imenovana postava popravi. Izvolil se bo poseben šolski odsek, ki vzame v pretres ta postavni načrt.
Vseučiliščni profesor dr. Frischauf.
Malo je Nemcev, ki bi nam Slovencem bili pravični. A vendar se nahajajo še nekateri nam prijazni; k tem prištevamo vse-učdiščnega profesorja v Gradcu, dr. Frisch-aufa. A radi tega so mu nagajali že nemški dijaki — zdaj ga je pa vseučiliščno starešinstvo celo odstavilo. Radi tega je v seji 13 decembra interpeliral dr. Ferjančič nauč-nega ministra, kaj namerava storiti, da se zadosti razžaljenemu profesorju.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cir-ila v Maribor«,

+ f * * *
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom v Ptuju zraven glavarstva
priporoča slav. občinstvu in prekupovalcem veliki izber kovčkov platnenih in usnjatih, denarnic, pip lesenih in porcelanastih, denarnic, ustnikov, cevi zd.pipe, žepnih nožev, škarij, nožev in vilic, žlic, britev, očal, šivank, igel za lase, glavnikov, krtačic, mila, parfumov, harmonik kakor tudi šila, dret, špagovine itd.
Dalje različnih krtač, remen in pasov, gumbov, brošk, prstanov in rinčic.
Istotam dobiva se lepi pismeni, kancelijski kon-ceptni, svilnati in barvani papir, kovertov in vizitnic v vseh velikostih, prodaja se po zelo ugodni ceni.
Zaloga tiskovin, molitvenih in šolskih knjig. — Na veliko znižane cene, zunanja naročila se možno točno odpošiljajo.	Priporoča se z velespoštovanjem
8	J. N. Peteršič, Ptuj.
f * * * *
m
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskiñ del
kamnoseka
priseženega izvedeneca
F* P£YER-]a
v Jfl a r i b o r 11,
KoiMEegg-Allee, Hllariusstrasse, Caroeristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.	^
Posebno se bavi z napravo na- ^ grobnih spomenikov. Prav velika ^ zaloga dogotovljenih novih nagrobnih
,	____ ___ V X______ 1__________ S
kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in, sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva se povsod.	14
Zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
»000° o © o
Prate in koledarji
za 1900 se dobivajo 8 na drobno in debelo v trgovini
J. N. Peteršiča v Ptnjn.
Na želodcu.
in Tsled starosti slabotnim priporoča Benedllit Hrrtl. posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni nae", pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se redno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice.	43-50
■o
* s*
>
ta
¡4
Zelo velika zaloga in nizke cene.
Priporočam svojo popolnoma novo sortirano zalogo: novošegnega suknja za moške in dame, vse vrste porhanta, oksfortov, posteljnine, perila, robcev, miznih prtov, servietov, bele in barvane tkanine, vsake vrste srajc, hlač, šalov, zimskih robcev, pletenih nogavic, volnenih in svilnatih robcev in vsakovrstne podlage.	6-10
Obilnemu obisku se priporočujoč, sem udani
Matevž Stergar,
o V Gosposkih ulicah 11, k „Zvezdi" v Mariboru.
N «
o H
a
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru jfj
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu )$(
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr,
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak uad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
^seeeeeoeeeeoeeeoaae?
SlomseJkove
ik
glavnih spisov šesta knjiga.
Ravnokar je dotiskana in se začne te dni razpošiljavati.
Obsega v srednji 8° za uvod: «Vaje cerkvene zgovornosti» str. 1—150. — Potem I. del «Pridige ob nedeljah» (50) str. 51—248; II. del «Pridige ob zapovedanih praznikih» (20) str. 251—306; III. del «Pridige ob cerkvenih godovih» (12) str. 309—348; IV. del «Pridige ob godovih svetnikov sploh» (commune sanctorum) (32) str. 351—450.
Skupaj 114 pridig izborile vsebine.
Cena broširani knjigi s poštnino je 4 K.
Dobiva se v „tiskarni sv. Cirila v Mariboru" pa tudi po vseh drugih slovenskih bukvarndh.
Kdor hoče 400 mark51
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti? Naj pošlje naslov v znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K F. Wojtan, Lelpzig-Lnd.
IimMiim«»«m»—>ii
Rodoljubi! Spominjajte se o vsaki priliki dijaške kuhinje.
Žganjarija
R. Wieser-ja t Hofiati pri Maribora.
Največa žganjarska zaloga na Stajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestitike In okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prr kanninn.	46
Janez Schindler,
Dunaj III., Erdbergstr. 12,
pošilja zastonj vsakemu cenilnike t slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 300 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in taline potrebe. Cene nižje, kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prekupci se iščejo.
Janez Schindler,
c. jfe kr. 17-18 lastnik tO? privilegij.
Dunaj III., Erdlergstrisse
Naznanja
se Vam, da se v novi žganjariji v
barvarski ulici 7, v Ptuj i,
(v hiši kjer je poprej prodajalmca Martina Muršeca bila) prodaja naravno domače žganje po zelo nizki ceni. — Posebno se priporoča za delavce droženka, t r o-pinsko m slivovka, katero tam v vsaki meri in po jako nizki ceni dobite. Poskusite in prepričali se bodete, da je tam resnično dobro kupiti in da bo vsaki z žganjem zadovoljen. Al. Mir. 17
Vožnje karte
in
tovorni listi
v
Kralj, belgijski poštni parmk
Red Star Linie iz Antierpna naravnost v
Novi M id Filaflelfljo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila dajt radovoljno
Red Star Linie, Dunaj IV., Wiediiergiirtel 20, Anton Rebek kolodvorske ulice, 29, Ljubljana.
ali
Julij Popper, Bahnstrasse 8, Innsbruck. 38
Kje je v Mariboru po ceni?
V Dravski ulici št. 4, pri
Adolfu Wessiaku,
N
Velika zaloga suknenega, platnenega in vsakovrstnega modnega blaga
za možke in ženske obleke, vsake vrste štofov, kam-garnov, kašmirjev, perkalovin parhantov v vseh bojah od najcenejše do najfinejše vrste, navadnih in svilenih robcev, gorke srajce, manšete, zavratnike itd.
Blago je iz prvih in najboljših tovarn in ni preležano, vendar pa lahko vsacega prav ceno postreže
6-6	udani trgovec Adolf Wessiak.
Gostilna
Brühl"
novo prezidana s prijaznimi in svetlimi sobami na pnjaznrm kraju nalašč za izletnike primerna in komaj 10 minut od mesta oddaljena, zraven 2 in pol orala zemlje, pri hiši primerne shrambe, je na prodaj. Več se izve pri po-sestnici Liza Ivanuš, gosposke ulice 50, II. nadstr. v Mariboru. 2
Trgovina
z mešanim blagom Jakob Vo-lovec, Ljutomer, poleg tudi prodaja lectarije in izdelovanje vseh velikosti voščenih sveč, vse po najnižjih cenah. V hiši gospe Ana Kornpichl vis a-vis gostilne Janez Vaupotiča. — Za mnogi-brojna naročila se priporoča.	3-3
Razne
uradne pečate
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
oeeeeeeeeeeeeeeeee
OOQO€>
icei5R
Dopisnice razglednice
(Ansichtskarten)
izdeluje podpisana prav lično, hitro in po ceni.
Kdor želi založiti kako razglednico mora doposlati fotografijo dotičnega kraja. Za obila naročila se priporoča
Tiskarna sv. Cirila Maribor
Koroška ulica št. 5.
^oooeooeoeeooooooeooeG
Naznanilo!
Kmetijska zadruga v Žalcu naznanja vsem onim kmetovalcem, kateri še niso nje udje, da se dobi umetni gnoj kompost in tomaževa žlindra, kakor tudi živinska sol pri:
Anton Kolencu trgovcu v Celju
v »Narodnem domu»,	12
kamor se naj neudje zadruge obrnejo, bodo dobro, hitro in prav ceno postreženi.
Najnovjši stroji za pripravo poklaj:
NlHiiiorr.' nirr, krompir- in rc-porez.nire. rirobilnl in Rtiikalni «troji. soparni ««roj ikinoke poklaj«. prrnoDlIne peri m Stedll-ii I m kotlom, kateri slednji je pološčen, ali ne, vravnan tako, da stoji, ali se prevaža, da se kuha ali pari v njem živinska poklaja, krompir; služi še drugim gospodarskim in domačim potrebam itd.
Nadalje: «troji »i» Inienje turšlee. ¿talilnice ta žito (»etrniee), žitni trljerl (žltoriRtilniki), stUkalnlee za slamo In seno, ki
se gonijo z roko, stojmo, ali se lahko prevažajo Vse imenovane stroje izdeluje in prodaja z jamstvom, da so najboljše., najtrpežniše izdelani,
P II. nAlFARTIl in drug:,
c. kr. izjemno priv. tovarne gospodarskih strojev, livarne in fužine s parom V« Dunaj t», M M. IM Taborntra»»e litv. 71.	6-6
Odlikovan z vei kot 400 zlatimi, srebrnimi ter bronastimi kolajnami. Ilustroranl katalogi in priznanilna pisma gratis. — Zastopniki in prekupci se želijo.
Zaloga in posojilnica glasovirjev
Berte lfolckmar,
državno izkušane učiteljice na glasovirju
y Mariboru, Gornjih gosposkih ulicah št. 54,
v pritličju nasproti c. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zaloo novih
glasovirjev
in
pijanin
(g križnimi strunami, orehovo polituro, črni in ameriški orehov les)
kakor tudi
a r m o 11 i j
po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po
tovarniških cenah.	11—12
Glasovirji „Ehpbap"! JD*C
jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo»
Posojila po najnižji ceni.
Štedljivim gospodinjam, dojenčkom, otrokom, nervoznim, rekon-valescentnim, slabotnim, tistim, ki trpijo vsled pomanjkanja krvi in bledice, vsakemu bolniku, sploh vsakemu se priporoča mesto slabe, razburjajoče kave in ruskega čaja dr. pl. Trnk6czyjev [ kakao-sladni čaj kot okusno, redilno, zdravo in ceno živilo. Zavoj (V4 kile vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld.25 kr Doktor pl. Trt\koe*y-ia
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 1 tucat 2 gld.
Doktor pl. Trnkoczy-ja
želodečne
krogljice
odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — okatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr, —
Pocukrene krogljice 3 škatnlje 1 gld.
Doktor pl.
1 škatulja 40 kr.,
Varstvena znamka. 7Tr*»k6c*y-ja pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestav-
protinski
kurja očesa,
prsni,
r	7 ljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša
šelka, . raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori tri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Doktor pl. Vrnkoczy-ja
ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem Varstvena delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka. Doktor pl. Tmkocz:y-ja tinktura »« izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže. ^ Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnena na ohranjenje zdrave in krepke živine, opozarjamo jih posebno na naše dijetetične redilne preparate za živino.
Dokt. pl. Trnk6c2ya
m	redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Že
/llfinol#l skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina
£LIV|'IwI\I noie žreti' za zl)0ljšanje
mleka. Zamotek z navodom kako se more rabiti 50 kr., 5 omotov 2 gld.
7—12

«
! redilni, krmilni prah.
. Varstveno in dijete- ___^
• tično sredstvo za pra- ^^ ——
[ šiče. Za znotranjo	BVarstv. znamka.	¿gč»
i rabi, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek' 25 kr., 5 omotov samo'l~gl(T.

ceciljanec in mežnar se z novim letom sprejme v župniji Šmartno pri Gornjemgradu.	2-2
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Nafprodaj.
hiša 3 minute od farne cerkve v Olimju, močno zidano, z dvema sobama, mesnico, pivno kletjo in I velikim vrtom. Cena 500 gld. — I Sposobno tudi za penzijoniste-| mašnike. Posestnik Ant. Mihelin, 1 Sopote 57, p. Podčetrtek. 2-4
Najlepša in cenena
Božična darila
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariborn
izmej drugih nabožnih reči, molitvenike iz svoje zaloge:
«Venec pobožnih molitev in svetih pesmi » Vezan v šagrin in zlato obrezo gld. 1.70, vezan v usnje in zlato obrezo gld. 160, v usnje z barvano obrezo gl. 140. ♦ Dekliške bukve.» Vezane v usnje z zlato obrezo gld. 150, vezane v usnje z barvano obrezo gld 130. «Duhovni vrtec.» Vezan v usnje z zlato obrezo 85 kr., s kopčo 95 kr.
«Sveto opravilo.» Vezan v usnje z zlato obrezo 55 kr., z barvano obrezo 45 kr.
«Ključek nebeški.» Vezan v polusnje z zlato obrezo 40 kr., v usnje in z zlato obrezo 50 kr.
Dalje se dobijo še molitveniki: Sv. Alojzij, Rafael, Pot v nebesa, Hvalite Boga, Marija Devica, Pobožni otrok itd. itd.
Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice
za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice j ako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah Stiskalnice za seno in slamo ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
1 le 11 ei* na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. 18-20
Mf Zastopniki se iščejo. — Ceniki brezplačno.
-- Pred, ponarejanjem se je posebno treba varovati. =-
Za pranje pri boleči koži pri
ljudeh in živalih
ni boljšega sredstva, nego
Schichtovo patentno milo
(trdo kalimilo) z znamko laboda.
varstvena znamka.
V obče je znano, da je to milo najboljše sredstvo čistiti
volneno in svilnato robo,
ter da prav lepo pere pri najmanjšem trudu in največji varčnosti obleke belo perilo. To milo dvakrat več izda, kakor vsako drugo. — Če se v kakem kraju ne prodaje, obrni se naravnost do tvrdke, ki pošlje za 2 gld. 50 kr. franco po celi Avstriji in Ogrski zavoje po brutto 5 kgr.	6-8
Jurij Schicht, Aussig a./Elbe, tovarna mila, sveč in olja.
Največja tovarna teh izdelkov v Evropi. — Schichtovo patentno milo je bilo na internacionalni razstavi na Dunaju 1894 odlikovano z zlato kolajno.
Dobra, varen ¿t kuhinja.
Juhlno Hladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako: — le nekaj kapljic zadostuje. Dobiva se v ^originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonijalni in špecarijski prodajalnici in drogerijah. Originalne steklenice se zopet po ceni napolni 2 maggi-jevim luninim sladilom.	r