GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 6. junij 1968 — LETO IV. St. 10 (72) — Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini. TOPEL SPREJEM BRATOV IZ SRBIJE NAJMLAJŠA POTNICA KARAVANE SO NJA JE POVEDALA, DA JE PRVlC V SLOVENIJI, KJER JE BIL ROJEN NJEN OCE # PRI NAS SE TAKO DOBRO POČUTI, DA BI NAJRAJE TU TUDI OSTALA ZADOVOLJNI. Prejšnji petek smo v naši občini prisrčno pozdravili in sprejeli drage goste iz Srbije, udeležence karavane bratstva in enotnosti. Pred občinsko skupščino so poleg gostiteljev pričakali brate iz Srbije tudi Peter Krapež, predsednik občinske skupščine, Kristian Hrastel, sekretar občinskega komiteja, Milan Sterban, predsednik občinske konference SZDL, Jože Veber sekretar občinske konference SZDL, Ivo Malenšek, predsednik občinskega združenja ZB NOV in še nekateri drugi. Gimnazijke so gostom pripele rdeče nageljne, predsednik Peter Krapež pa jim je v dvorani občinske skupščine zaželel dobrodošlico. Zatem so gostitelji odpeljali svoje goste na domove in jih zadržali do drugega dopoldneva. V prijetnem okolju so obujali spomine na čase, ko so bratje iz Srbije sprejeli v svoje okolje Slovence pregnance. Drugi dan pa so gostitelji pokazali gostom iz Srbije tovarno gospodinjske opreme, zunanje rudniške naprave na novem jašku, velenjsko jezero in šoštanjsko elektrarno. Vsi skupaj so po ogledu odšli na kosilo v vilo Široko. Po kosilu so dragim gostom iz Srbije pripravili v gozdičku pri vili družbeno-političnih organizacij. Zanimali so se za naše delo in težave. Nenehno pa so zatrjevali, kako so presenečeni nad zavzetostjo naših delovnih ljudi. »V delavskih kolektivih, ki smo jih obiskali vlada red in disciplina,« je dejala mlada Kraljevčanka Olivera Hvala. 20-letno dekle pa je še povedalo, da je njen oče Slovenec, doma iz Nove Gorice. Zato je tembolj vesela, ker je prvič v Sloveniji. razpoloženju so bili skupaj pozno v noč. »Že deset let nisem plesal,« je povedal Rako Milunovič. »Naša gostiteljica tovarišica Majda pa se je z menoj zavrtela, tako da sem okolice, izbor povsem pozabil na svoja leta.« In res, naši gostitelji so se pomešali med brate Srbe ter zaplesali, da je kar odmevalo od topotanja. Udeleženci karavane bratstva in enotnosti, ki so bili pri nas na obisku, pa so si ogleda- pa še neštete druge pomanj kljivosti, ki jih bomo morali v kraju urediti, če hočemo, da bomo lahko tekmovali z ramo li v nedeljo tudi rudarski mu- Qb rami z mnogimi drugimi zej, kulturni dom in rudarski slovenskimi mesti. Naj opozo-šolski center. V delavskem rimo le na nekatere. Čeprav klubu pa so se dalj časa pogo- je v Velenju okoli 500 osebnih varjali s predsednikom občin- avtomobilov, so parkirni pro-ske skupščine in predstavniki stori slabo urejeni. Zato je Dolgoletna želja Kozjanča-nov, da dobijo povezavo z dolino se uresničuje. Gradbeni odbor, ki mu predseduje Ivo Jamnikar, se je z veliko vnemo lotil priprav in zbiranja denarja, da so prva dela lahko stekla. Poseko trase in čiščenje, so izvršili domačini in učenci RŠC z množično prostovoljno akcijo. Nato pa se je lotila dela skupina šestih delavcev. Delovodja Jernej Koželj, strelec Franc Zupane, vrtalec Ivan Pristovšek, buldožerist Štefan Borovnik ter Silvo Pušnik in Anton Kotnik. S težkim buldožerjem so pričeli pobočje spreminjati v široko cestišče. Potrebno je bilo razstreliti na stotine kubičnih metrov žive skale, urediti vodne propuste, utrditi nasipe. Kljub neštetim težavam so se z vso odgovor- nostjo lotili dela in do konca meseca maja slavili veliko delovno zmago. Napoved delovodje Jerneja, da se bomo že v mesecu maju lahko peljali z osebnim avtomobilom do domačije Blažič, se je uresničila. Tako je 31. maja idilični mir in ptičje petje premotilo brnenje avtomobilov in zvoki siren v pozdrav so se vrstili druga za drugo. Veselje ob tem dogodku je bilo nepopisno, pa tudi solz ni manjkalo. Pri Blažičevih, ki so veliko prispevali za dosego tega cilja, so morali na dvorišču umakniti vozove avtomobilom. Vse priznanje gre planinskemu društvu, gradbenemu odboru, delavcem in domačinom na Kozjaku, da je prebit najtežji del pri izgradnji ceste do vrha Paškega Kozjaka. BODIMO MLADEM DOBRI GOSTITELJI POSKRBIMO, DA BO BIVANJE DELEGATOV 8. KONGRESA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE ČIM BOLJŠE SICER PA SO BILI VSI S SVOJIMI GOSTITELJI ZELO i Obisk dragih gostov iz Srbije, se je bližal h koncu. Še zadnji stiski rok, objemi in zdaj ob slovesu že tudi solze v očeh ... Slovo, ki so ga skovali že naši pregnanci pred leti, je bilo res pretresljivo. Ob slovesu pa seveda obljuba, da se bomo še videli. Vsi naši gostje so zatrdno obljubili, da bodo v Velenje še prišli. In vsi jih resnično spet toplo pričakujemo. Velenje tekmuje OD 20. MAJA DO 15. SEPTEMBRA BO TRAJALO TEKMOVANJE ZA IZBOR NAJBOLJ PRIZADEVNEGA KRAJA NA PODROČJU TURIZMA - DOMAČE TURISTIČNO DRUŠTVO JE ODLOČILO, DA SE BO TUDI VELENJE POTEGOVALO ZA PRIZNANJE. Turistična zveza Slovenije prava zmešnjava jeklenih ko-je razpisala skupaj z uredništ- njičkov, ki stojijo razmetani vom »Dela« in Zvezo hortikul- širom po sicer lepo urejenem turnih društev Slovenije, tek- mestu. Tudi prehodi za pešce movanje za izbor najbolj pri- letos še niso označeni. Ne mo-zadevnega kraja na področju remo se posebej ponašati z turizma v Sloveniji. Imenova- informacijskimi tablami, saj li so posebno komisijo, ki bo razen propagiranega barskega ocenjevala v najmanj 50 kra- programa, tujcem ne pokaže-piknik z zabavo. V prijetnem jih Slovenije urejenost in či- mo še drugih poti in turistič- ""——— -1------ stočo kraja, vzdrževanje kul- nih zanimivosti. Vse to pa so turnih in zgodovinskih spo- stvari, ki bodo pri tekmova-menikov, javnih nasadov, ure- nju prinašale točke. Te pa bo jenost zgradb in okolice, sta- beležila posebna komisija, ki nje javnih lokalov in njihove bo nenapovedana prišla oce-okolice, izbor in raven po- njevat naš kraj. strežbe v javnih lokalih ter Meni da bomo letos Ve- ciTsken^lužberfkm1um " len'čani bol< Prizadevni pri cijske službe v kraju. j b »najbolj prizadevnega Velenje slovi po lepo ure,e- k • kot smo bili v lanskem m okolici m čistoči. Obstajajo mecinarodnem turističnem le- V dneh 21. in 22. junija bo v Velenju 8. kongres Zveze mladine Slovenije, katerega se bo udeležilo okoli 260 delegatov in številni predstavniki našega javnega in političnega življenja. Poleg organizacijskih in drugih nalog, ki jih je treba izvesti v zvezi z dvodnevnim bivanjem udeležencev kongresa v Velenju in za uspešnost samega kongresa, lahko tudi velenjska javnost — mladina, prebivalstvo, delovne in družbeno-politične organizacije ter društva — doprinese svoj skromni delež k svečanosti tega dogodka, da z zagotovitvijo čistoče, urejenosti in lepega izgleda mesta omogoči čim prijetnejše počutje udeležencem kongresa. živimo v sodobnem, zdravem in naravnem okolju. Sodobna stanovanjsko komunalna in arhitektonska ureditev mesta z mnogimi zelenimi površinami in nasadi ter prijetnim naravnim okoljem nam nudi marsikaj, za kar je prebivalstvo v drugih centrih in urbaniziranih območjih prikrajšano. Mestno prebivalstvo je ponekod več ali manj popolnoma izgubilo zvezo z normalnim in zdravim načinom življenja, z naravo, kateri človek pripada. žal pa te prednosti ne znamo ceniti, niti spoštovati težkega, požrtvovalnega dela velenjskih rudarjev, ki so se najbolj trudili, da so s prostovoljnim delom ustvarili to, kar v veliki meri prispeva, da je življenje v Velenju prijetno in kar občudujejo tudi drugi, ki prihajajo k nam. Priznati moramo, da za naše mesto že dolgo časa ne velja več tista ocena — na katero smo bili tako ponosni — da je Velenje eno izmed najlepše urejenih in cvetočih mladih socialističnih mest. Če smo tak sloves izgubili, smo najbrž k temu več ali manj prispevali vsi, ki tu živimo in delamo. Torej moramo vsi skupaj spremeniti odnos do tega vprašanja, vsi skupaj smo dolžni spoštovati, varovati in urejati tisto, kar je bilo z velikim trudom ustvarjeno. Varovati moramo vse, predvsem pa tiste elemente in odlike našega mesta, ki nudijo užitke nam in vsem tistim, ki prihajajo k nam prav zaradi tega, ker jih je industrijska civilizacija drugod oškodovala za te dobrine. V redno vzdrževanje in ureditev skupnih komunalnih naprav vlaga naša družba ogromna finančna sredstva, vendar je njihov učinek ob takšnem odnosu in ravnanju, ki ga kažemo do teh vprašanj, minimalen. Ravno pospeševanje javne snage, higiene, urejenosti in lepega izgleda kraja je eno izmed področij, kjer so posebne možnosti, da z majhnimi vlaganji sredstev in s široko iniciativo občanov lahko dosežemo zelo pomembne uspehe. Tega bi se morali zavedati predvsem v sedanji fazi izvajanja družbeno-eko-nomske reforme, ko zaostreni pogoji gospodarjenja gospodarskim organizacijam ne dopuščajo, da bi že tako minimalna razpoložljiva sredstva vlagale v negospodarska področja. Da bi dostojno sprejeli predstavnike slovenske mladine, ki so si za svoj svečani dan izbrali Velenje, smo dolžni storiti vse, da se bodo med nami tudi prijetno počutili in da bodo iz Velenja odšli z lepimi spomini. Zato ponovno apeliramo na hišne in pionirske hišne svete, stanovanjsko podjetje, delovne in družbeno-politične organizacije ter društva in vzgoj-no-izobraževalne ustanove in na celotno prebivalstvo Velenja, da čistoči in urejenosti posvetijo vso skrb in da predvsem v času pred kongresom temeljito očistijo in uredijo okolico stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov in da tudi s primerno okrasitvijo balkonov, izložb in drugih mest dajo poudarek temu svečanemu dogodku. Stalno skrb za urejenost in čistočo mesta, javnih nasadov, stanovanjskih, poslovnih ter javnih zgradb in njihove okolice ter vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov nam nalaga tudi vključitev našega mesta v tekmovanje za izbor najbolj prizadevnega kraja na področju turizma, ki ga je razpisala Turistična zveza Slovenije skupaj z uredništvom časopisa »Delo« in z Zvezo hortikulturnih društev Slovenije. Za mestni odbor SZDL Velenje Hermina Klančnik tu. Prav bi tudi bilo, da turistično društvo ne bi ostalo osamljeno. Največ lahko naredimo prebivalci sami, pomagati pa bodo morale tudi delovne organizacije in vsi, ki jim je kaj do tega, da bi dobili sloves najbolj prizadevnega kraja. BORCI NA OBISKU Na Paski Kozjak z avtom Volovska vprega se umika železnim konjičkom SREČANJ Z NJIMI SI PREBIVALCI PARTIZANSKIH KRAJEV ŠE ŽELIJO Člani krajevne organizacije ZB NOV iz Velenja so obiskali Graško goro z namenom, da bi s skromnimi darili obdarili tamkajšnje prebivalce, ki so med narodnoosvobodilno borbo podpirali partizane. Ker pa organizacija sama nima na voljo dovolj sredstev, So se pred tem obrnili s prošnjami na delovne organizacije. Vendar večina njihovi prošnji ni ustregla. Pomoč so dobili le od tek- stilne tovarne Prebold, tovar- tulu blizu spomenika. Martin ne nogavic Polzela, sindikata Tovornik jfe med pozdravom RŠC in RLV, trgovskih podje- tudi dejal, da ne smemo po- tij Bazen in Velma, hotela Pa-ka in šoštanjske kmetijske zadruge. Najprej so se člani Zveze borcev ustavili v Plešivcu, kjer so jih pred šolo pričakali va-ščani. Tu jih je pozdravil predsednik velenjske krajevne organizacije in se Plešivčanom zahvalil za pomoč, ki so jo nudili partizanom. Zatem pa so skupaj odšli na goro jurišev. Ustavili so se pri kmetu Me- zabiti na čas skupne borbe, posebno danes, ko se v svetu odpirajo nova vojna žarišča, fašizem pa ponovno dviga glavo} Razdelili so darila in s prebivalci Graške gore obujali spomine na težke a slavne dnf naše borbe za svobodo. Povedali so tudi, da so veseli obiskov nekdanjih borcev, vendar se ti premalokrat spomnijo nanje. J. F, Melanšek je dobil priznanje Centralni komite Zveze mladine Slovenije je podelil posebno priznanje dvajsetim mentorjem kot nagrado za trud pri delu z mladimi. To priznanje je dobil tudi JOŽE MELANŠEK, upravitelj podružnične šole v Belih vodah. Planinska zveza Slovenije je predlagala Jožeta Melanška zavo- ljo požrtvovalnega in uspešne-, ga dela na področju mladinskega alpinizma. Predsednik občinske skupščine Peter Krapež je nagrajencu za dobljeno priznanje iskreno čestital Jožetu Melan-šku pa čestita tudi naše uredništvo. Peli so v Zrečah Voznik Citroena CE 90-16 Kari Ferlež prvi motorizirani turist pri Blažičevih na Paškem Kozjaku. Tega pomembnega podviga se je udeležil tudi naš sodelavec R. Ževart, ki je v objektiv ujel pomembni dogodek. Na nedavnem medobčinskem srečanju pevcev celjskega območja, ki je bilo v Zrečah, je nastopil tudi moški pevski zbor Kajuh iz Velenja. To vsakoletno srečanje ljubiteljev petja je pod pokrovi- teljstvom podjetja Comet ia Zreč. Letos je na srečanju nastopilo 16 pevskih zborov. Pevski zbor Kajuh pa je vodil zborovodja Ludvik Glavnik. L. Potrč Etvan 3 SAMSKI RUDAR 6. junij 1968 GOSPODARSKA GIBANJA m e secm Gospodarska gibanja so v prvih mesecih vedno pod vplivoml različnih faktorjev, ki povzročajo večja ali manjša nihanja\ gospodarskih tokov. V tem času ilružbeno-politične skupnosti sprejemajo svoje programe ter določajo politiko] in ukrepe za njihovo realizacijo. Gospodarske organizacije se prav tako ukvarjajo s svojimi proizvodnimi programi in sprejemajo ukrepe za prilagoditev poslovanja danim pogojem gospodarjenja oziroma oblikujejo poslovno politiko za tekoče leto. Zaradi težnje gospodarskih gibanj v tem času ne kažejo popolne slike stanja in ne morejo dati jasnega odgovora za oceno, v kolikšni meri se uresničujejo postavke ekonomske politike. Zato ima tudi pregled o gospodarskih dogajanjih več ali manj informativni značaj. Na osnovi podatkov službe družbenega knjigovodstva o sredstvih na žiro računih gospodarskih organizacij lahko sklepamo, da so bila v letošnjih prvih štirih mesecih dosežena nekoliko skladnejša gospodarska gibanja kot v enakem obdobju lani. To nam kažejo podatki o plačani realizaciji in izplačanih neto osebnih dohodkih; medtem ko so v lanskem letu pri 4-odstotnem povečanju plačane realizacije porasli izplačani neto osebni dohodki za 36 odstotkov, je letos ta odnos precej ugodnejši — 3-odstotno povečanje plačane realizacije spremlja 6-odstotno povečanje izplačanih osebnih dohodkov. Pozitivna tendenca bolj umirjenega gibanja osebnih dohodkov, ki je bila značilna za konec leta 1967. se torej nadaljuje tudi v letošnjem letu. Na drugi pa skupna sredstva in skupni izdatki na žiro računih gospodarskih organizacij kažejo določen porast, vendar izdatki naraščajo še vedno nekoliko hitreje kot skupna sredstva. Problem likvidnosti, ki se je zaostril zlasti v letu 1967, tudi letos še ne kaže znakov izboljšanja — sredstva na žiro računih gospodarskih organizacij so konec aprila za polovico manjša kot v enakem mesecu lanskega leta in za tretjino nižja kot v začetku letošnjega leta Krediti za obratna sredstva so bili v marcu zSh okoli 19 odstotkov nad lanskoletno ravnijo in za 43 odstotkov večji kot v marcu 1967. Poraba sredstev za investicije v osnovna sredstva je v obdobju januar — marec letos za 6 odstotkov nižja kot v enakem času lani. Pomembnejše znižanje je opaziti pri industriji in rudarstvu, večji dvig pa kaže stanovanjsko — komunalna dejavnost ter trgovina in gospodarstvo. prometu v trgovini na drobno na našem območju. Zaradi nekoliko hitrejšega naraščanja prometa in zalog v trgovini na debelo se je kup-i promet trgovine v občini trgovine na drobno in na de-elo) povečal za 19 odstotkov, za kolikor so se povečale tudi zaloge. Tolikšnemu porastu prometa odgovarja tudi približno enako povečanje izplačanih neto osebnih dohodkov (za 20 odstotkov), kar kaže v »lavnem na usklajenost ome-ijenih kategorij. Podobno kot v industriji je spaziti tudi vtrgovini določeno laraščanje števila zaposlenih; itevilo zaposlenih v trgovini je v prvih treh mesecih letošnjega leta za 6 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani (v trgovini na drobnp znaša povečanje 3 odstotke). Medtem ko za industrijo in trgovino ugotavljamo, da njihova gospodarska aktivnost postopoma narašča, pa tega ne moremo trditi za gostinstvo družbenega sektorja. Vrednostni promet v gostinstvu družbenega sektorja se je v prvih treh mesecih letošnjega leta zmanjšal za 9 odstotkov (v gostinskih podjetjih celo za 12 odstotkov). Zmanjšalo pa se je tudi število zaposlenih (za 6 odstotkov); v skladu s tem pa se je zmanjšala tudi masa izplačanih neto osebnih dohodkov za 12 odstotkov. Na upadanje prometa v družbenem sektorju gostinstva so v največji meri vplivali naslednji vzroki: razširjena mreža privatnih gostiln, stagnacija kupne moči, namenjene za potrošnjo v gostinstvu kot posledica nizkega porasta izplačane mase realnih osebnih dohodkov (nekaj nad 2 odstotka) in delne preusmeritve kupne moči na ostala področja (trgovina, varčevanje) in adaptacija hotela Paka. Tudi na področju turizma je položaj podoben. Število gostov se je znižalo na 21 odstotkov, število nočitev je nižje za 4 odstotke, dvignila pa se je povprečna doba bivanja za 1/5, oziroma na 2 dni. Znatno večja industrijska proizvodnja, pa tudi več neprodanega blaga Mladine je še vedno precej nezaposlene Za razliko od prvih štirih mesecev lanskega leta, ko je industrijska proizvodnja, prikazana v vrednostnem obsegu, porasla komaj za 4 odstotke, znaša letos to povečanje 24 odstotkov. Na tolikšno povečanje sta v glavnem vplivala TGO »Gorenje« (povečanje za 76 odstotkov) in rudnik lignita Velenje (porast za 17 odstotkov); sledita jima lesnoindustrijski kombinat Šoštanj s 17 odstotki in Polypex Šoštanj z 9 odstotki. Nižjo proizvodnjo pa sta dosegli termoelektrarna Šoštanj in tovarna usnja Šoštanj. elektrarna med prvimi ZGLEDU SOŠTANJSKE ELEKTRARNE NAJ ' SLEDIJO TUDI DRUGI Občinski odbor ZB NOV je že pred tremi leti začel zbirati sredstva pri gospodarskih organizacijah, z namenom, da bi jih oročala pri podružnici velenjske kreditne banke, ta pa jih potem posoja tistim kmetom — borcem na podeželju, ki živijo v slabih stanovanjih in rabijo denar za popravila svojih stanovanjskih hiš. Lapsko in predlansko leto so na ta način dodelili 70 kmetom borcem NOV posojil v skupni vrednosti 400 tisoč dinarjev. Tudi lestos je občinski odbor ZB NOV začel zbirati denar. Med prvimi, ki so prispevali sredstva za kreditiranje stanovanjske izgradnje kmetov borcev NOV se je tudi letos odzval delavski svet elektrarne Šoštanj. Sklenili so, da bodo prispevali 50.000 dinarjev. Leta 1966 je elektrarna namenila 100 tisoč dinarjev, lani pa 70 tisoč. Kljub temu. da so v tem kolektivu imeli mnogo svojih članov, ki bi radi najeli kredite, so se odločili in namensko oro-čili sredstva za kreditiranje kmetov borcev. S tem so samoupravni organi v šo-štanjski elektrarni ponovno dokazali, da so s svojimi materialnimi prispevki pripravljeni pomagati reševati pereče družbene probleme v občini, med njimi pa tudi nerešeno stanovanjsko stanje borcev NOV na podeželju. Dobro bi bilo, če bi z enako pripravljenostjo sodelovali pri reševanju teh problemov tudi drugi delovni kolektivi. Tolikšnemu povečanju proizvodnje pa ni sledilo tudi u-strezno povečanje prodaje. Tako so bile zaloge gotovih proizvodov konec marca letos za 2,1-krat večje kot so znašale marca lanskega leta, za 1.4-krat večje od povprečja lanskega leta in za 2 odstotka večje kot v decembru 1967. Medtem ko so v marcu 1967 znašale zaloge nekaj več kot 1/3 mesečne proizvodnje, je v letošnjem marcu ležalo na zalogah že okoli 3/4 enomesečne proizvodnje, kar je malo manj kot konec lanskega leta. Posledica takšnega stanja in težav v . zvezi s plačevanjem kupcev je potrebna po dodatnih denarnih obratnih sredstvih. Krediti za obratna sredstva v industriji so v prvih treh mesecih letošnjega leta naraščali po povprečni 4-od-stotni mesečni stopnji in so bili konec marca za 12 odstotkov večji kot konec decembra lanskega leta.' Kljub temu, da je navadno dinamika izvoza v začetku leta nekoliko manjša, je stanje na področju izvoza v prvih štirih mesecih letošnjega leta precej neugodno, saj je izvoz industrijskih proizvodov dosegel le 22 odstotkov izvoza v prvih štirih mesecih lanskega leta. Zmanjšanje izvoza gre v glavnem na račun izpada izvoza na klirinška področja. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je opaziti nenehno, čeprav počasno naraščanje števila zaposlenih v industriji, kljub temu pa je letošnje šti-rimesečno povečanje zaposlenih še vedno za okoli 2 odstotka pod povprečjem enakega Gbdobja lani in za okoli 1 odstotek nad povprečjem lanskega leta. Masa izplačanih neto osebnih dohodkov v industriji je za 7 odstotkov večja kot lani in je približno na povprečju štirimesečnih izplačil v letu 1967. Vidimo torej, da pozitivna gibanja v industriji, kot so povečevanje proizvodnje zmerno naraščanje zaposlenosti in zmerni porast osebnih dohodkov, spremljajo problemi v zvezi z naraščanjem zalog, likvidnostjo ter s preprodajo na domačem in tujem trgu. V trgovini narašča kupni promet Za splošni položaj na tržišču v Sloveniji v I. trome-sečju letos je značilno, da so cene industrijskega blaga in kmetijskih pridelkov (z izjemo cen za sezonske pridelke) zelo stabilne, nezaustavljen pa je trend naraščanja cen na področju tistih storitev, kjer tržišče ne deluje. Druga bistvena značilnost za gibanje cen v zadnjih mesecih je ta, da trgovina drobno-prodajnih cen ne znižuje v sorazmerju, kot znižujejo proizvajalci svoje cene. V informacijo navajamo gibanje nekaterih cen v marcu letošnjega leta v primerjavi s povprečjem lanskega leta, kot ga »premija republiški zavod za cene: SR Slovenija Indeks 111/68 1967 Proizvajalčeve cene industrijskega blaga 99,9 Cene na drobno 102,3 — industrijsko blago 101,5 - živila 101,1 Cene življenjskih potrebščin 103,6 S predpostavko, da gibanje cen v naši občini v skupnem ne odstopa bistveno od gibanj v slovenskem merilu, lahko ugotovimo, da je v I. trome-sečju letos fizični obseg prometa v trgovini na drobno le malo pod vrednostnim povečanjem, ki znaša 10 odstotkov. Trgovina na drobno se počasi osvobaja pretiranih zalog; ko- nec marca letos so le-te za 1 odstotek nižje kot konec marca lani in za 8 odstotkov nižje od povprečja lanskega leta. Na takšen rezulat je v določeni meri vplival tudi postopen prenos odobravanja potrošniških kreditov od komunalne banke neposredno na trgovino. Konec aprila lani je bil odnos med odobrenimi potrošniškimi krediti, ki jih je odobrila komunalna banka neposredno potrošnikom in tistimi, ki so jih odobrile trgovske organizacije 63:27 v korist banke, aprila letos pa je slika popolnoma drugačna, 78 odstotkov potrošniških kreditov odpade na trgovino in le 22 odstotkov na banko. S stališča trgovine našega lokalnega gospodarstva je tak odnos nedvomno ugodnejši, ker se s krediti trgovskih organizacij lahko kupuje le v njihovih prodajalnah, z bančnim čekom pa povsod. Medtem ko so hranilne vloge v zadnjih letih v nenehnem porastu — konec aprila letos so bile za 22 odstotkov večje kot konec aprila lani in za 8 odstotkov nad lanskoletnim in deeemberskim stanjem — pa so potrošniški krediti v upadanju; konec aprila letos jih je bilo za 11 odstotkov manj kot konec aprila lani in kot na koncu lanskega leta. Takšno stanje delno omogoča, da bi potrošniški krediti v večji meri prispevali k razbremenitvi vrst zalog potrošnega blaga oziroma prispevali k še večjemu Reforma je pozitivno vplivala na vzpostavitev močnejše povezave med povečanjem proizvodnje, produktivnosti in zaposlovanja. Pri zaposlitvi v družbenem sektorju, kjer se je v zadnjih dveh letih kazalo stalno upadanje, je opaziti nekatere znake ustalitve in v aprilu celo rahel porast. Število zaposlenih se je od aprila lanskega leta povečalo za 0.5 odstotka na račun negospodarskih dejavnosti. Nasprotno težnjo pa kaže zaposlovanje v privatnem sektorju, kjer število zaposlenih cd leta i965 dalje stalno narašča; od aprila 1967 se je število zaposlenih v tem sektorju povečalo za 15 odstotkov. Spoznanje, da je treba faktor zaposlenosti obravnavati enakopravno z ostalimi faktorji gospodarjenja — ekstenzivno zaposlovanje počasi postaja preteklost - je ob nizki gospodarski dinamiki in ob težnji, da gospodarske organizacije morebitne viške delovne sile absorbirajo in produktivneje za-posle. privedlo do omejevanja v zaposlovanju in v ostrejši luči prikazalo problem nezaposlenosti. Posledica čedalje težjega zaposlovanja v naši občini v zadnjih treh letih, ki je odraz zmanjševanja števila zaposlenih je bilo naraščanje števila nezaposlenih. Ta gibanja so pri nas močnejša kot v Sloveniji in v regiji, ki jo pokriva komunalni zavod za zaposlovanje Velenje - pri nas znaša stopnja nezaposlenosti, računana od števila zaposlenih, okoli 6 odstotkov in je za dvakrat višja kot v Sloveniji in ena najvišjih v okviru regije komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje. Kljub zniževanju števila nezaposlenih. ki je značilno za letošnji marec in april, je stanje nezaposlenih konec aprila (619) še vedno za 1/5 višje kot decembra lani (506). Zaposlovanje v tujini je sodoben proces v svetu, ki ni značilen samo za našo državo. Pretakanje delovne sile iz manj razvitih v bolj razvite države je pojav, v katerega se vključuje Jugoslavija v zadnjih letih. Zato bo zaposlitev v tujini treba še naprej smatrati kot normalen pojav in eno izmed možnosti za zmanjševanje števila nezaposlenih tudi vnaši občini. Zaenkrat registrirane zaposlitve v tujini, navzlic njihovemu povečanju na našem območju niso dosegli pretiranega obsega. Stopnja zaposlitve v tujini je namreč v naši občini približno dvakrat manjša kot v Sloveniji in v regiji komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje. Podatki o nezaposlenih, ki iščejo zaposlitev preko zavoda za zaposlovanje kažejo, da je delovna siia nekoliko že selekcionirana. Med nezaposlenimi je največji del nestrokovne delovne sile, predvsem ženske. Pri strokovnih delavcih so med nezaposlenimi v glavnem predstavniki tistih poklicev, ki presegajo potrebe gospodarstva (ekonomski tehniki, administratorji, trgovci, krojačice). Težave pri njihovi zaposlitvi izhajajo torej v precejšnji meri iz strukturne neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po kvalificirani delovni sili. Problem zaposlovanja ni tako pereč z'aradi strokovnosti zaposlenih, temveč predvsem zaradi velikega deleža nestrokovne delovne sile (okoli 82 odstotkov leta 1967), v katerem je udeležba žensk izredno velika (nekaj preko 75 odstotkov) ter zaradi precejšnjtega dela mladine do 18 let, (približno 28 odstotkov). Eden izmed ciljev aktivne politike zaposlovanja bi moralo biti- željeno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Vprašanje je, če je mogoče takšno ravnotežje ustvariti na tako majhnem prostoru kot je naša občina. Gotovo pa bi bilo koristno, za vodenje politike zaposlovanja na daljši rok pa upajmo, ugotoviti potrebe po posameznih vrstah poklicev ter določiti možnosti angažiranja razpoložljivih rezerv delovne sile na našem območju. Določene korake v tej smeri je naš zavod za zaposlovanje že storil. Od delovnih organizacij in privatnih obrtnikov je zbral podatke o potrebah po novih delavcih, vajencih in pripravnikih v letu 1968. Zavodu ni uspelo dobiti potrebnih podatkov od dveh največjih delovnih kolektivov (rudnika lignita Velenje in TGO »Gorenja«), zato tudi ni mogoče popolna predstava o vseh potrebah in viških delovne sile v naši občini. Iz tako okrnjenih podatkov lahko povzamem* samo nekatere značilnosti: kljub precejšnjemu deležu nekvalificiranih v strukturi potreb po delovni sili, bodo težave pri zaposlovanju te kategorije delovne sile — zaradi njenega močnega naravnega pri liva — še nadalje precejšnje. Pričakovati smemo, da se bo-do še bolj zaostrile težave pri zaposlovanju mlade, nekvalificirane, zlasti ženske delovne sile (prvenstveno zaradi strukture gospodarstva v naši občini). Pregled zaposlenih po poklicih in delovni dobi po stanju 31. marca 1967 kaže, da je v naseldnjih letih možnost zaposlovanja zaradi naravnega odliva delovne sile (upokojitve) minimalna, saj je le 5,5 odstotka zaposlenih z delovnim stažem nad 25 let in komaj 1.9 odstotka takih, ki imajo nad 30 let delovne dobe in bodo torej v naslednjih letih odšli v pokoj. V celoti gledano kažejo gospodarska gibanja v prvih mesecih letošnjega leta na nekatere momente, ki so ugodnejši kot na začetku leta 1967 (zlasti: relativna stabilnost trga in cen, bolj umirjena in skladnejša rast osebnih dohodkov, povečanje industrijske proizvodnje, ustalitev v padanja števila zaposlenih, naraščanje hranilnih vlog). Na drugi strani pa kažejo neugodne rezultate: izvoz industrijskih izdelkov, zaloge gotovih izdelkov v industriji, sorazmerno nizka investicijska aktivnost, slaba likvidnost, upadanje potrošniških posojil, tudi o izboljšanju stanja nezaposlenosti skoraj ne moremo govoriti. Čeprav je nadaljnja gospodarska aktivnost v precejšnji meri odvisna od dobro kombiniranih ukrepov ekonomske politike pristojnih organov, pa ne smemo pozabiti, da je prav tako nujno, da se nadaljujejo tisti kvalitativni procesi v delovnih organizacijah, ki delovne ljudi orientirajo na borbo za racionalnejšo proizvodnjo, večjo produktivnost dela in prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča. maju najnižja povprečna dnevna proizvodnja Medtem ko je v januarju znašala povprečna dnevna proizvodnja 11.500 ton lignita, je s postopnim opada-njem proizvodnje, tekom naslednjih štirih mesecev, v mesecu maju bila povprečna dnevna proizvodnja komaj 9.869 ton. To je hkrati najnižja povprečna dnevna proizvodnja v enem mesecu, od maja preteklega leta, so ugotavljali člani upravnega odbora rudnika lignita na eni svojih rednih sej, ko so obravnavali predlog mesečnega delovnega načrta za prihodnji mesec junij. Po podatkih plansko analitskega sektorja rudnika jc bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta nakopano 09.100 ton premoga več kot pa je predvideval letni delovni načrt rudnika za to obdobje, vendar pa je bila ta proizvodnja dosežena s 116 delovnimi dnevi,, plan pa je predvideval le 109 delavnikov. Torej so delali 7 dni več in v teh dneh presegli plansko proizvodnjo za 6 odstotkov. Vendar je ta slika lažna in nikakor ne odraža dejanskega stanja. V primeru namreč, da bi dosegli samo 109 delavnikov, kot je predvideno z letnim načrtom, pa z dosedanjo dnevno proizvodnjo ne bi izvršili proizvodne naloge za prvih pet mesecev letošnjega leta ter bi znašal primanjkljaj za okoli 5.000 ton. Stanje vsekakor ni najbolj rožnato, niti za podjetje kot celoto niti za delovni kolektiv, kar se bo vsekakor poznalo na osebnih dohodkih delavcev. Na podlagi strokovnih ugotovitev so doseženi učinki v maju nižji od predvidenih z letnim načrtom in tudi nižji od doseženih v preteklem letu. Edino od-kopni učinek je dosežen na nivoju načrtovanega, medtem ko so vsi ostali učinki pod letnim planom kot obratni, jamski in rudniški učinek. Vse to seveda zelo podražuje proizvodnjo. Člani upravnega odbora so se zavzeli za to. da bo potrebno z vsestranskim prizadevanjem pri delu. varčevanjem materiala kot sta les, elektrika, razstrelivo in podobno, napeti sile, da se ponovno vzpostavi ravnotežje in dvignejo učinki. Obenem je upravni odbor sprejel sklep o povečanju staleža za jamo z absolventi rudarskega šolskega centra in sprejemom manjšega števila sposobnih delavcev. -can Praznik velenjskih ribičev I uspehi gasilcev iz velenja NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU SO SPREJELI DRUŠTVENA PRAVILA IN S TEM VELJAVNO USTANOVILI RIBIŠKO DRUŠTVO. V nedeljo 26. maja so se zbrali ob jezeru pri Marnu velenjski ribiči in proslavljali svoj 20. jubilej. Društvo je delovalo kot sekcija sindikata rudnika. Ker pa takšna organizacija ni bila usklajena z zakonom o društvih, so sklicali izredni občni zbor in sprejeli pravila. Na ta način so društvo lahko registrirali in je postalo pravna oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi ribiškega društva. Izredni občni zbor je začel STANE PLANINC. Nova z zakonom usklajena društvena pravila pa je prebral in raztol-mačil JOŽE VOGLER. Pravila so tudi vsi navzoči člani, teh je bilo na zboru 96, sprejeli. Poleg tega pa so na izrednem občnem zboru dopolnili delovni načrt. Sklenili so, da bodo povečali aktivnost in prizadevnost pri poribljanju jezera. Več bodo delali tudi pri vzgoji članov in mladine, sproti čistil! jezera in pospeševali turizem. Po končanem občnem zboru so ribiči tekmovali v lovu rib s plovcem, s tem da so enkrat menjali mesta. Čeprav je bilo vreme deževno, je tekmovalo 60 ribičev. KARL KOPINA je ulovil 116 rib, drugi KARL VOVK, ki je tudi ulovil najtežjo ribo linja, tretji pa je bil JOŽE VOGLER, ki je potegnil iz vode 114 rib. Noben tekmo-alec pa ni ulovil manj kot 15 rib. Prvi trije so poleg diplom dobili še praktična darila. Zatem pa so velenjski ribiči slavnostno proslavili svoj jubilej. Društvo so ustanovili že 1948. leta in je vseskozi uspešno delalo kot sekcija sindikal- ne organizacije. Ob tej pomembni obletnici so razvili še društveni prapor, katerega je kot boter r&zvil starešina ribi- ške družine iz Šoštanja MILOŠ VOVK. V priložnostnem nagovoru je povedal, da se naj pod tem simbolom zbirajo športni ribiči, ki želijo gojiti in varovati ribe ter razvijati turistični ribolov. V imenu sindikata in uprave rudnika lignita je pripel spominska trakova Bruno Trebičnik, trak ribiške družine Paka pa njen tajnik Edvard Eder. Po slavnosti pa so imeli to-variško srečanje in zakugko. Vreme ni bilo najboljše, vendar so velenjski ribiči in njihovi gostje pomembno slav-nost zelo lepo proslavili. M. V. Uspehi, ki jih gasilsko društvo Velenje — mesto dosega že vrsto let pri raznih tekmovanjih, ob požarih in drugih dejavnostih, so bili v soboto 11. maja kronani na stadionu v Kranju z zlato in srebrno plaketo. Desetina tega društva je dosegla I. mesto, druga pa III. mesto na republiškem tekmovanju. V čast kongresa slovenskih gasilcev je bilo organizirano predkongresno tekmovanje moških A in B skupin ter ženskih, mladinskih in pionirskih desetin. Na ta način je hotelo gasilstvo s svojo stoletno tradicijo udarnosti in požrtvovalnosti, kar vse opravlja na prostovoljni bazi, dokazati tudi svoje tekmovalne sposobnosti in pri tem izbrati prvake, ki bodo za- Vclcnjski ribiči so razvili prapor stopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Titovih Užicah. Kot v vseh drugih športih organizacijah je bilo tudi gasilsko tekmovanje organizirano po stopnjah tekmovanja z začetkom na najnižji tekmovalni lestvici pa do vrha — republiškega prvaka. Desetini A in B skupine st^ na občinskem tekmovanju bih prvi in tako dobili možnost sodelovanja na conskem tekmovanju, ki je bilo 28. aprila v Velenju. Na tem tekmovanju sta zopet obe desetini poželi enak uspeh — drugo mesto in prejeli ustrezna priznanja. Priborili pa sta si tudi možnost sodelovanja na republiškem tekmovanju, ki je bilo za B skupino 5. maja v Štorah, za A skupino pa na dan zaključka gasilskega kongresa v Kranju. Desetina, ki je tekmovala v B skupini je zasedla I. mesto in postala republiški prvak za Slovenijo. Ker je bilo na tekmovanju več kot 20 najboljših skupin iz Slovenije lahko trdimo, da je bila konr kurenca močna in je torej veliko priznanje za dosežen uspeh. Desetino je na tem tekmovanju vodil Miha Valenci. Tudi desetina, katere člani so tekmovali v A skupini v Kranju je dokazala, da sodi med elito slovenskih gasilcev, saj je dosegla med 24 nastopa, jočimi desetinami Slovenije častno III. mesto ter za svoje priznanje prejela srebrno pla- Avgusta - za nagrado treh dolin Avto moto društvo »šaleška dolina« iz Velenja je bilo pobudnik za organizacijo ene največjih prireditev avtomobili stov in motoristov šaleške, Mislin jske, Mežiške in Spodnje Savinjske doline. Pretekli teden so se v Ravnah na Koroškem sestali predstavniki avto moto društev Dravograda, Slovenj Gradca, Raven, Šmartnega ob Paki in Velenja. Na skupnem posvetu so imenovali koordinacijski odbor tega množičnega tekmovanja. Tekmovanje bo zaradi obsežnih priprav šele 18. avgusta. Avto moto društvo Velenje je kot pokrovitelj te športne manifestacije že imenoval 40-članski pripravljalni odbor. Avto moto rally Posnetek z zadnjega krosa treh dolin, leta 1958 treh dolin bo obsegal ocenjevalno in spretnostno vožnjo. Na sedežih društev bodo morali tekmovalci opraviti prvi preizkus iz spretnostne vožnje, nato bodo iz različnih smeri vozili ocenjevalno vožnjo do Velenja, kjer bo cilj. Med ocenjevalno vožnjo bodo tekmovalci morali upoštevati prometne predpise, opraviti več težjih nalog, med njimi bodo preizkusili tudi svoje strelske sposobnosti. Na cilju jih bo čakala najtežja preizkušnja spretnostne vožnje. Prireditel j bo poskrbel, da bo na dan tekmovanja v Velenju več prireditev. Tako bo meddruštveno tekmovanje GO-KA.RT vozil, glasbena prireditev, kjer bo nastopalo več ansamblov, nogometno tekmovanje ipd. Po tekmovanju bo ob Velenjskem jezeru piknik, kjer bodo gostinci pripravili spe-cialitete in razvedrilo. Tu bodo razdelili tudi nagrade tekmovalcem in žrebali vstopnice. Prireditelj meni, da bo na rallyju treh dolin nastopilo več kot 300 tekmovalcev. Fiesa že sprejema goste Tudi letos bodo rudarji letovali v njihovem domu na obali Jadrana v prijetnem zalivu Fiesa. Dom so že odprli in v njega že prihajajo prvi gostje. Ti so povečini turisti iz Avstrije in Zahodne Nemčije. Od 10. junija dalje pa bodo v njem letovali člani delovnega kolektiva velenjskih rudarjev. Za njih je ostala cena penziona ista kot je bila lani, 2.500 S-din. Uprava doma pa je pripravila za dopustnike tudi nekatere novosti in več razvedrila. Vsako izmeno, te se menjavajo vsakih deset dni, bodo popeljali na izlet z ladjo v okolico Pirana in jim pripravili piknik. Trikrat tedensko bodo le-toviščarji lahko poslušali glasbo. ki jo bo igral orkester na terasi pred domom. V nočnem lokalu, ki je urejen kot, da bi bili v rudniškem rovu, pa bo sleherni dan plesna glasba. Upravnik doma je našemu sodelavcu tudi zaupal, da ne bodo podražili alkoholne in brezalkoholne pijače. Poskrbeli bodo le za večjo izbiro. Počitniški dom v Fiesi so le- tos prepleskali in v sobe namestili novo pohištvo. S plaže so odstranili .kamenje in jo oč'stili. Vse kaže, da so se v Fiesi res temeljito pripravili in bo letovanje za one, ki so se letos tja namenili, ugodno in prijetno. Komisija za Kajuhovo nagrado Skupščine občine Velenje razpisuje po 7. členu odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vestnik Celje, št. 51/65-548) natečaj za Kajuhovo nagrado za leto 1968 i. - ' ' ' Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posameznik opravlja, in dosega rezultate, ki so vzor sodelavcem. i Področje dejavnosti je kakršnokoli prostovoljno družbeno delo, usmerjeno vzgoji in družbeni aktivizaciji. II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo ali sekcija kot osnovna organizacija, ki se z obsegom in kvaliteto dejavnosti odlikuje. Izjemoma se za izredne in edinstvene stvaritve ter zasluge za dobrobit občine Velenje podeli Kajuhova nagrada tudi občanom drugih občin. III. Za leto 1968 bodo podeljene: 3 nagrade posameznikom v zneskih od 800 do 1.100 dinarjev, 1 kolektivna nagrada društvu oziroma sekciji v znesku 1.500 dinarjev. Nagrade bodo podeljene na svečani seji Skupščine občine Velenje ob proslavi občinskega praznika. IV. Predloge kandidatov pošljejo občinska vodstva organizacij in društva Skupščini občine Velenje, komisiji za Kajuhovo nagrado. Številka: 113-4/68-2 Datum: 29. maja 1968 Predsednik komisije za Kajuhovo nagrado Peter Krapež, s. r. dipl. gozdarski ing. Kongres mladine v Velenju FOTO — PAJK — VELENJE OBVEŠČA FOTOAMATERJE da redno razvija vse vrste c o 1 o r filmov ter izdeluje original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Foto-amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotografiranje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez-obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizki ceni. Velenje bo 21. in 22. junija sprejelo delegate osmega kongresa slovenske mladine. Kongres bo imel plenarno sejo v dvorani kulturnega doma. Komisije pa bodo delale v drugih prostorih. Za delegate in številne domače ter inozemske goste bodo v Velenju pripravili več prireditev. 20. junija bodo zvečer v mladinskem klubu otvorili likovno razstavo Toša Primožiča, ki bo razstavljal slike z mladinskih delovnih brigad. Naslednjega dne bo ob 19. uri promenadni koncert mladinske rudarske godbe pred kulturnim domom. Zatem pa bo na kotalkališču v Velenju kotal-karska revija. V kinodvorani bodo vrteli krajše filme o Velenju. Zaključna prireditev bo 22. junija ob Velenjskem jezeru, V krajšem kulturnem programu bodo sodelovali vokalni oktet Šaleški fantje, moški pevski zbor Kajuh in instrumentalni trio Delčnjak, Ob jezeru bodo kurili kresove, priredili pa bodo tudi baklado. Za razvedrilo in ples bo igralo več zabavnih orkestrov. Delegate bodo popeljali tudi na ogled rudnika, tovarne gospodinjske opreme, elektrarne in rudarskega muzeja. keto in diplomo. Člane, ki so sodelovali v desetini, katera je nastopila v A skupini, čaka težka naloga, saj se bodo morali pripravljati na zvezno tekmovanje v Titovih Užicah. Tu pa se po mnenju članov tega društva ne bo pojavilo vprašanje kvalitete dela, temveč vprašanje finačnih sredstev, saj bodo morali člani, ki sodelujejo v tej desetini izostati od svojega rednega delovnega mesta v podjetjih po več dni. Kdo jim bo nadomestil izgubo zaslužka? Društvo samo jim to nadomestilo ne more nuditi iz svojih lastnih finančnih sredstev, ker le-teh nima. Člani gasilskega društva Velenje — mesto menijo, da bodo morali rešiti tudi ta problem merodajni organi, ker ne kaže izpustiti možnost udeležbe na zveznem tekmovanju, kjer bodo zastopali Slovenijo. To tekmovalno desetino pa že 15 let uspešno vodi član Stanko Hudales. Ta desetina je že 6-krat bila na republiškem tekmovanju in prejela 34 različnih diplom in 7 pokalov. Velenjsko gasilsko društvo ima 70 članov. V lanskem letu si je društvo iz svojih lastnih sredstev nabavilo nov gasilski osebni avto tip IMV kombi in nekaj orodja. Priznanje za skrb pri izpopolnitvi v opremi pa gre operativnemu vodstvu društva, saj bo tako delo v raznih obrambnih akcijah uspešnejše in zanesljivejše. Skromna želja vseh članov tega društva je, da bi samoupravni organi v podjetjih velenjske občine spoznali, da je treba tudi gasilsko službo finančno podpreti in ne samo druge športne in podobne organizacije. Stanko Hudales Nov dom počitniško zveze_ Slednjič se je moreče vzdušje okrog obstoja ali neobstoja doma počitniške zveze v Velenju in s tem razvoja mladinskega turizma v šaleški dolini razjasnilo. Bivši počitniški dom čaka, da ga nanovo preob-lečejo za otroški vrtec, po-Čitnikarji in ostala mladina v domovini in izza meja pa ima nove sodobne prostore v samski stolpnici na Jenkovi 6. Rudarski šolski center Velenje je z razumevanjem pogodbeno odstopil mladinskemu turizmu prostore, tako da ima novi počitniški dom 40 sob z 80 ležišči. Torej v vsaki sobi po dvoje ležišč, kar je v pogojih mladinskega turizma v Jugoslaviji vsekakor edinstveno. Prav to pa je izredno pomembno, saj je tudi počitniški dom v Velenju z včlanitvijo počitniške zveze Jugoslavije v internacionalno zvezo mladinskih hotelov (IYHF) postal član te zveze. Prepričani smo lahko, da bodo prav novi dom, novi pogoji in tudi dejstvo, da bomo nudili v novem domu prehrano, privabil v Velenje vse več domačih in tujih turistov, kar si Velenje zasluži tako po svojih klimatskih pogojih kot arhitektonski celovitosti. Cene storitvam za letošnje leto ostanejo na dosedanji ravni, kajti mladim moramo nuditi, da za malo denarja spoznavajo prizadevanja in trud onkraj meja občine ali ožje domovine. Torej, dragi bralci, kjerkoli boste potovali, povejte mladim, da jih velenjski počitniški dom pričakuje in prav tako lepo in prijetno Velenje. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM TURISTIČNEGA DRUŠTVA MLADI TEKMOVALCI NA KOLESIH Več novih članov GustI Tanjšek ni nov obraz na področju turistične dejavnosti, saj že več let aktivno dela kot prizadevni turistični delavec. Njegova zasluga je, da se je pri nas razvil mladinski turizem in, da je več tisoč mladih prišlo v Velenje. Brez dvoma je bil njegov prizadevni odnos do turizma povod, da so ga izvolili za novega predsednika turističnega društva v Velenju. Ob tej priložnosti pa smo ga zaprosili za krajši razgovor. Tovariš Tanjšek, katera naloga stoji letos pred vašim ^ TRS društvom? ■ <4H| — Teh je dosti. Vsaka je ta-ko pomembna, da jih ne more- ' ' JP" mo razločevati. Morda bo no- -i||||Jp , 9l vost pri delu, da bomo društvo ^BKLgMk naredili množičnejše. Vključili <1 g? nameravamo čim več novih %m/k || * članov in bolj razviti društve- mjL ^ffT^..,., no dejavnost. Poskrbeli bomo 1|||l ^^TTfmr za takšne delovne oblike, da W0*', .jm; Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Bruno Trebičnik je doma iz Velenja, zaposlen pa je v rudniku. Je mož srednjih let, zdravega videza in vedno razpoložen. Nasmejan je tudi odgovarjal na naša radovedna vprašanja, ki so segala že v intimni del njegove osebnosti. Zvedeti smo hoteli kakšni namigi ga vodijo, da se redno odzove na vse množične odvzeme krvi. Dosedaj je že sedemnajst-krat daroval kri. Kdaj ste prvič darovali svojo kri? — Bilo je pred petnajstimi leti, ko smo v Velenju začeli s prvimi prostovoljnimi odvzemi krvi. Takrat smo bili najbolj prizadevni v velenjskem rudniku. Dobro se spominjam, da je 506 rudarjev in uslužbencev darovalo svojo kri. Res številčno smo se na čelu s takratnim direktorjem odzvali humanemu pozivu. zdravje in če se ne bi po odvzemu zredili. Kakšnega mnenja ste vi? — Ne mnenja, temveč iz večletnih izkušenj vem, da takšne trditve ne držijo. Morda nekateri za temi izgovori zakrivajo svojo nepripravljenost in nenaklonjenost do naše humane Zakaj darujete kri? — Darujem jo res prostovoljno in s prijetnim občutkom, da s tem opravljam koristno delo. Lani sem bil celo trikrat na odvzemu. Menim, da so ljudje včasih preveč sebični in ne vidijo sočloveka v nesreči. S čim lahko še človek človeku bolj pomaga kot s tem, da mu takrat ko rabi kri, daruje svojo. Nekateri menijo, da bi darovali kri, če odvzem ne bi kvarno vplival na njihovo Bruno Trebičnik akcije. Vsi krvodajalci vemo, da vsakega pred odvzemom zdravniške ekipe temeljito pregledajo. Bolnemu človeku krvi ne odvzamejo. Sam se po vsakem odvzemu krvi mnogo bolje počutim. Sem bolj sproščen in preprosto povedano — lažji. Po nobenem odvzemu se še nisem zredil. Nikoli se tudi ne sprašujem kam bodo kri trans-portirali, dali jo bodo tistim, ki jo najbolj rabijo. vice in kozarce napolnjene z vodo ter vozili preko prevesnih desk. Komisija pa je ocenila tudi pravilno vožnjo po velenjskih ulicah. Prva je bila ekipa z osnovne šole Gustava Šiliha (110 točk), druga z osnovne šole Jožeta Letonje-Kmeta (270 točk), tretja z osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj (315 točk), četrta z osnovne šole Miha Pintar-Toledo (320 točk) in peta s šole Bibe Ročka (395 točk). Najboljši posamezniki pa so bili: 1. mesto — Vlado Videmšek, o. š. Gustava Šiliha (brez kazenskih točk), 2. mesto — Darko Kaligaro o. š. Gustava Šiliha (brez kazenskih točk), 3. mesto — Ciril Glavnik, o. 4. mesto — Jurij Janžovnik, o. š. Gustava Šiliha (10 točk), 5. mesto — Leopld Fidej, o. š. M. P. Toledo (40 točk) š. M. P. Toledo (10 točk),M. T. Mladi kolesarji pred startom ZAVAROVALNICI MARIBOR KJE ZAVAROVATI SEBE IN PREMOŽENJE? J Vedno večja dinamika in sproščenost v vseh i panogah splošnega družbenega življenja, pred- ,(' vsem pa v gospodarstvu, je nujno terjala spre- .'[ membe tudi na področju zavarovalstva. Novi pred- " pisi o zavarovalstvu, ki veljajo od 1. 1. 1968 dalje, so končno odpravili strogo zaprtost teritorialnih t mej ter omogočili zavarovancem, da sami svobod-no odločajo pri kateri zavarovalnici bodo sklenili J, zavarovanje, upoštevajoč kvaliteto in ažurnost (i uslug. (• Glede na spremembe pogojev in tarif, lahko <' letos vsak zavarovanec sklene po izteku obstoje- V čega zavarovanja novo zavarovanje pri katerikoli i zavarovalnici in to brez predhodne tromesečne od- r povedi. Zavarovalnice so se namreč dogovorile, f da ne bodo dajale svojim zavarovancem odpovedi, J, niti zahtevale odpovedi od zavarovancev, želimo i opozoriti na veljavnost zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena že po novih pogojih in tarifah, z namenom, da ne bi zavarovanci nasedali raznim neres-ničnim izjavam in zaradi tega prišli v neprijetni i položaj z materialnimi posledicami. <> Kot vse obstoječe zavarovalnice v Jugoslaviji f je tudi ZAVAROVALNICA MARIBOR izpolnila vse pogoje novega zakona in uspela že v tem kratkem času ustvariti enakopravno poslovno sodelovanje z večino zavarovalnic v Jugoslaviji. Zato je tudi njena perspektiva v enotnem in svobodnem jugo- <[, slovanskem zavarovalnem tržišču zagotovljena. J,1 Tako široko poslovno sodelovanje z zavarovalni- p1 cami Jugoslavije nam tudi omogoča prevzemanje