Natisov 15.000« izhaja vsaki 1, datiran z dnevom [jjsiednje nedelje. Irtnina velja za Av-Igrsko: za celo [3 krone, za pol in leta razmemo; [ Nemčijo siane za leto 5 kron, za Iteriko pa 6 kron; kdnigo inozemstvo se Il!gsi naročnino z ozi-11 na visokost post-Ib« Naročnino je pla-Ifei naprej. Posamezne |MHm se prodajajo po 6 vin. fonistvo in uprav-liiho se nahajata v -•dalisko pogrni? «lpv 3 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/» strani K 16, za '/« strani K 8, za ' „ strani K 4, za '/,, strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se oena nrimprnr* zniža 37. V Ptuju v nedeljo dne 15. septembra 1907. VIII. letnik. Emetski zbor. Dne 15. septembra 1907 se vrSi v Gradecn )imvelepomembni kmetski zbor.. .Kmetski Y Nekaj ponosnega, zmagovitega tiči v tej Kajti kako dolgo je bil kmet zaniče-tio zasmehovan, kako dolgo se je norčeval [mestni fantalin iz žuljevih rok izdelanega Kadar se je hotelo koga žaliti, reklo [■) je, da je „kmet". Kadar se je hotelo 5ti kaj neotesanega, neizobraženega, suro-§, takrat Be je reklo, da je bilo to „kmet-Kakor petelini na gnoju so se šopirili črni šoli odrasli kaplani in bo komandi-11 zaničljivim posmehom t boju za obstanek (femu kmetn. Vsak pisarček, ki je preživel bi svojih 8 nr kanclijskega dela, je plju-[m kmeta, — vsak lajtnant, ki je živel še pore svoje neumne mamice, je preziral — kakor zaničevana „Aschenbi6del" pflmmovih bajkah je bil kmetski stan... Se-. semtertja so prišli pametni možje, ki so tavali moč in vrednost kmetijstva. Razumeli lil je kmet ki pelje voz gnoja na polje, »krat več vreden, nego 10 alabih generalov, [dobivajo velikanske plače le zato, da izgu-pc vojske. In pela se je pesen o vrednosti kega stanu — „kmetski stan srečni Hm, hm, — lepo bi bilo to, lepo, prelepo [bilo, ako bi zamogel vsak kmet v veselju za-;ati: kmetski moj stan je srečni stan 1 Ali i jih je, ki zamorejo to od sebe reči. Ne o, da mora kmet pri črnem krnha živeti, [mora pred solncem na polju biti in da ga linija luna, kadar koraka od trudopolnega i domn. Ali prokletatvo kmeta tiči t |inifevanjn, v preziranjn in v zatiranju, jikatJrim je politika ljudskih pijavk Jipravila kmeta na rob propada. Ilneh se je grozilo s peklom, ako misli z lastno pro. Kmeta se je „prepričavalo", da je greh, i te ostane neumen. Kmeta se je navdušeno ia malenkostne, neumne, slabotne stvari. Mo da bi se kmetu dalo priložnost, poŠti se v modernem gospodarstvu, razumeti agrikulture od Liebiga sem, poizkušati Jaonelno živinorejo, trarništvo, poljedelstvo, kupčijo in prodajo, — vzgojevalo se v njem babjeverje, sililo se ga je v verski i narodnostni fanatizem, napravilo se ga je du-do odvisnega od vsake farške kuharice in notno odvisnega od vsake prvaške posojilnice. p tem in edino v tej duševni zanemarjenosti tiči velikanski greh tistih ošabnih nič-nežev, ki lažejo, da so „voditelji" ljudstva... Ali duševno kakor gmotno zatiranje ne mo-dolgo trajati. čimvečji pritisek, temveči odri In v kmetskem stanu živi dosti talentov, čutijo svojo odvisnost od trotov človeške nžbe. Med kmeti je pričela nastopati plodo-f vita kmetijska družba, pojavili so se vrli stroki, kakor so Wratschko, Drofenig, Skrlec, nik in vsi drngi, — in zdrava pamet, ki jo [je pcdedil naš kmet od svojih predhodnikov, |kmetakih puntarjev 16. stoletja, pričela je vedno agoviteje dvigati svojo glavo. Danes stojimo ob preporodu kmetskega stanu. V srcu države, na cesarskem Dunaju, so si uresničili napredni kmetje svoje središče, — — oentralo za kmetijsko politiko, i a t vseh vaseh se že pojavlja duh prostosti, povsod pričenjajo kmeti izpregledavati, dvigati svojo pest in povedati: Kmet je tukaj! Resnično — kmet je tukaj! Ne več tisti kmet, katerega so preganjali biriči, izsesavali judje, zatiravali birokratje, zanemarjali farji, — ne več tisti kmet, ki je bil le .podlaga tujčevi peti", — temveč kmet, ki je sam svoj gospodar! V tem tiči največji pomen kmetskega zbora, ki se vrši v nedeljo v Gradecu. In zato ni čuda, da nasprotujejo prijatelji teme, črni brezdomovinci klerikalci, temu zboru. Bojijo se zavednega kmeta in imeti hočejo le duševne revčke, ki ližejo peto vsakemu sebič-niku v uniformi ali talarji. Mi pa pravimo: Štajerski kmetje, udeležite se zbora v Gradcu v čimvečjem številu, kajti čas je, da pokažete bvojo moč! V 16. stoletju so vaši pradedje žrtvovali svojo kri za kmetsko čast, — žrtvujmo danos vse, da se t »t*? t". -. i' p«"*'™ »«»č temveč da se ga vpošteva kot temelj države. Politični pregled. Politične počitnice se bližajo svojemu koncu. 6. sept. so prišli avstrijski ministri od svojega dopusta zopet na Dnnaj nazaj. 7. septembra se je vršilo ministersko posvetovanje, na katerem »e jo govorilo tudi glede pogodbe med Asvtrijo in Ogrsko. Cesar je prišel 8. septembra zopet Da Dunaj in je že drugi dan ministerskega predsednika pl. Becka sprejel. Drugi dan so odpotovali ministri v Budimpešto, kjer so ostali do 15. septembra. Deželni zbori, o katerih je pričakovati, da bodo zamogli delati, bo večinoma &e sklicani in se je deloma že pričela razprava. Glavna točka skoraj v vseh deželnih zborih bode razprava o spremembi volilne pravice za deželne zbore. Socialni demokratje so pričeli zlasti na Deškem strastno borbo za dosego splošne in ed-nake volilne pravice v deželne zbore. Med počitnicami se je tudi veliko na polju avstro-ogrske pogodbe storilo, teko da bodemo kmalu izvedli, kako nas hoče vlada — osrečiti . . . Državni Zbor stopi 20. oktobra skupaj. Pred otvoritvijo hoče vlada ponoviti posvetovanje z voditelji strank in se bode baje tudi sprememba v ministeratvu izvršila. Štajerski deželni zbor se anide v pondelek, 16. septembra. Ker ni bil zadnjič zaključen, je 25. seja 4. sesije. Na dnevnem redu je 6 poročil o raznih predlogih, tako da bode deželni zbor takoj z delom pričel. Najbolj živahno se bode vsekakor o volilni preoBnovi1 govorilo. Cesar proti Madžaronom. Nemški listi prinašajo sledečo novico: Cesar je bil zelo nezadovoljen, ker bo ljudje pri Štefanovi slavnosti Košu-tovo pesen peli. Knez Montenuovo je dejal, da odslej noben vojvoda ne more več na Ogrsko priti. Cesar tudi ni pustil vojvodo JoBefa k Ar-padovi slavnosti. Ogrski vladi se je to naznanilo. Prav teko! Predrznim Madžaronom se mora dokazati, da Avstrija ne more častiti spomin tistega Košuta, ki je cesarja od trona odstavil . . . Dopisi. Dobje pri Planini. Čudimo se, da aadnji ,.Štajerc'- ni prinesel nobenega dopisa iz Dobja pri Planini, to je bil pač slučaj : Župnik Vur-kelc je zginil nekam, da ga štiri dni ni bilo; doma so ga čakali krsti, pogrebi in več drugih duhovnih opravil. To sicer ni nič novega, to je stara navada našega župnika, da se briga za vse druge neumnosti le za svoj posel ne. Ob časih kadar so volitve, itak noče nobenega drugega posla opravljati, kakor ljudi hujskati. On hujska brate zoper brate (Šetinc-Pušnik), ženo zoper moža, soseda zoper soseda, samo da dela nemir, prepir in sovraštvo. Da bi pa šel bolnike tolažit in jih prevideti z svetimi zakramenti, to mu še v glavo ne pade. Govori ae, da je bil zdaj šel baje skušnjo delati da hoče postati ,,Doktor1', ker ne more nobenega „Doktorja" najdeti, ki bi njegovim lažnivim tožbam verjel; sam hoče zdaj biti „Doktor". Pa tudi teko ne bo šlo. Počakaj Vurkelc da se svet narobe obrne, takrat boš ti ,.Doktor", po-silemkramer tvoj koncipient, hribovski Jože vama bo tudi prav prišel in v pisarni bode stal tisti sedež, katerega sta neki pošteni ženi v cerkvi iztrgala. Na tistem sedežu bo sedel gotovo „Doktor" sam, delal račune, informacije itd. Ako pa imate, gospod ,.Doktor", o pardon, gospod župnik, res toliko kror.ic kakor ae bahate, dajte nekaj tistih hribovskem Jožetu da mu ne bo treba vedno denar iskati na menico, v posojilnici i. t. d. ker vbogt rodbini Kolenc v Gornigrad niste hoteli nič poslati, kakor smo svetovali, da bi b tem svojo dolžnost storili, ker je omenjena rodbina skoz Vas vboga postala. Tudi „Doktor" ne bodete prej postali, da spol-nite svojo sveto dolžnost, in začnete podpirati vbogo to rodbino. Kronice, ako jih res imate, so krvavi žulji Dobočanov; kar »vet stoji, ni nihče vbogo ljudstvo v Dobji teko izkoriščal kakor Vi; na kakšne načine, to smo Vam z-adnič povedali in povemo še enkrat, ako zahtevate. Toliko za danes; nikar pa ne mislite da bi nam gradiva zmanjkalo; zatorej na svidenje ! Napredni Dobovčani. Žujsem. V vasi Hrastje v naši fari se je vidil te dni zopet plakat, ki je označil deli-katne razmere med Šebatovim Tonetom in industrijsko učiteljico gospo Rošker ter razmere učiteljice Karle Caciancig z Virstanjskim Sultlom. in češkim Matlachom. To pot ni bilo treba celi tucat žag ; plakat se je lahko odtrgal in oblasti izročil... Kedaj bode ta škandal ponehal ? Iz Laporja. Dragi Štajerc, sprejmi tudi od nas Laporčanov par vrst tolažbe, ker ni drugega, da bi mu povedali svoje gorje. Dragi čitetelji ,,Štajerca" ; marsikaterega župnika ali kaplana poznate skozi čitenje Štajerca, toda od našega župnika Medveda se malokdaj kaj čite. Ako poslušaš tega gospoda v nedeljo pri njegovih pridigah, pa boš rekel: — takšni duhovnik ja! Zakaj politiko malokdaj razlaga. Pa kaj ti to pomaga! Ko pa pride te gospod iz cerkve potem pa vtakne svoj nos povsod zraven, kjer le čuti kaj dobička. Kaj ne, Medved, pri cerkvi si boš dobil par tisočakov in to tembolj, ker imaš kašo sam v rokah. Mi farani — pa naj — 2 — plačujemo. To ao žalostne toda rasnične besede! Št. Jakob slov. gor. Naša liberalna narodna stranka postaja bolj in bolj klerikalna. Ustanovila si je posojilnico in zato potrebuje kmetov.! Eako pa jih pridobiti ? Nas, ki. smo zvesti Štajercu", se boji; drogi pa so deloma še ndani farškim listom. Zato pa se hočejo kar preleviti v forSke podrepnike, zraven pa še 8 pomočjo učiteljev vsužniti v ponižne sluge celjskim goapo-dičom. Imamo mestno šparkaso ; tudi pri graški jih je mnogo, čemu torej posojilnico? Radi bi s tem spcdrinili tvoj vpliv, drogi „Štajerc" ! Ali — mi s teboj, ti z nami! Naš krčmar edini pri cerkvi se tndi druži z „narodovci"; na drugi strani pa prilepa pod župnikovo komando in v družbi z organistom, ki pa zdaj na bv. Višar-jih pokoro dela za ljubkovanje z Julčo, letake za ples na cerkveni zid. V cerkvi se ropota zoper ples, na steni cerkve pa Be vabi na ples. Ali se je potem čuditi, da ljudem tako hinavstvo ne dopade ? Ker je ta baje protiklerikalna „narodna stranka" zdaj v zvezi z farovžem, farovž pa v zvezi z njo, se nam ne zdi čudno da se tudi črni listi za posojilnico ogrevajo. Le to j'e ne navadno, da tudi nas „Štajerčeve" pri-pritrtaŠe lovijo, ko bi vendar morali vedeti, da ne maramo komande celjskih advokatov kakor tudi ne farških prvakov; kajti oboji gledajo le ne svoj žep. Drugikrat več! Nekaj imamo tudi povedati o farovški kuharici, ki radovedno po tebi, dragi „Stajerc:, povprašuje... Farani Iz Brežic. Lepa slavnost se je vršila v Brežki grajščini v nedeljo 1. septembra; Jože Žmacc iz Slogoskiga je bil obdarovan z medaljo zaradi zvestobe 50. letne službe pri Brežki grajščini. Goep. Dr. Lsutechner, kakor pravični gospod svojih podložnih ni pozabil, da je treba delo pohvaliti in drugim tudi veselje dati. Tako pride navdušenje do pridnosti in zvestobe. Svečanosti se je vdeležilo do sto oseb, in je bilo dosti temeljitih govorov. Iz daleč sem to opazoval in poslušal in ganilo me je v srce. Pridno, zvesto delo, to je Tebi Čast! je približno na medajli napisano. In res; koliko navdušenja, veselja, potrpežljivosti je atem storjeno, da ae ljudstvo spodbuja k pridnosti in zvestobi! Naj bode še rečeno: čast bodi Bežiški grajščini, katera na stare dneve časti svoje uslužbence! Gosp. dr. Leutschner, hoch !!! Iz Kapel pri Brežicah! Gosp. župnik Kari Preskar; pretečeno nedeljo ste oznanili berjo za Vas in ste rekli: kdor ima kaj, tisti Vam naj da, kdor pa nima nič, od tistega ne prosite. Oh kako lepo vi zafučkate! Seve: kdor ima še le kaj, naj Vam da, za one pa ki že nič nimajo, pa jim prizaneaete, kaj ne da ? Glejte, gosp. župnik, zatreni amo od suše premislite počim je letos krma, življenje ali hrana več ne raste, otrok, dolga, dovolj! Vi pa Še hočete to izfehtati od ubog h ljudi za Vaš že prenapeti žep. Kako bodete gledali lačno in na pol golo deco po zimi ? Se Vi bi morali po Vaših svetih naukih gledati od kod ae bode pomagalo kmetom v Vaši fari in še dalj! Kakor se nam vidi, da Vaše molitve zoper svinsko kugo "in pa procesije za dež nam še niso nič pomagale; prosili bi Vas, da bi nam vsaj to pustili kar nam Bog ne vzame... Iz Jurklostra. Dr. Benko-Oenkanič je napravil pri nas javni ljudski shod. Kot sklicatelj shoda in prvi govornik je nastopil naš Ivane sam, njegov govor in njegovo kretanje v govoru, je napravil na vsacega razsodnega človeka skrajno mučen utis! Ztijal se je na govorniškem odru na vse mogoče načine, ter rezal različne obraze, ter bi po sodbi vsacega razumnika bil naš Ivane bolj pripraven za menežariskega komedijanta, kakor za državnega poslanca. Pač je moglo biti v državnem zboru mnogo smeha med naprednimi poslanci, ako se je dr. Cvenkanič, pri tožbi in govoru na Štajerca, tako obnašal, kakor pri nas v Jur-kloštru. Kvasil in govoril je dolgo, a ponavljal je vsako stvar desetkrat, in vso njegovo žlo-budranje ni bilo diugo, kakor, hujskanje in zavijanje zoper napredne stranke in zoper šolo! Zavzemal ae je čelo. za 4 letno 'ŠcjBko.^veznoat,! čes da kmet je dober če ni nič izobražen, saj ga še lahko potem bolj za nos vodim. Mi Vas pa gospodine Ivane vprašamo: ali se ne sramujete, kot akademično izobraženi človek, da stavite in da ste zavzeti za tako neumne pred- loge ? Si mislite, da Vas bode kmetska n eum-nost spravila v deželni zbor, kakor Vas je v državni zbor ? Pa upamo, da se temeljito motite ! Pa saj vemo, da Vi kot vsi drugi možje Vašega kalibra, se zavzemate za neumnost in na-zadnjaštvo, da bi potem lažje v kalnem ribarili ! Končno v svojem govoru je predlagal, naj se osnuje krajni odbor smešne zveze, in je bral nekaj imen za v odbor, katere je gotovo napisal župnik g. Ribnik, kajti r prvi vrsti je bilo predlagano ime Matija Pregrad, m mi se le čudimo zakaj da niste tudi napisali Faniko Pregrad, zakar bi si ji bili gotovo močno prikupili! Kot drugi in zadnji govornik je nastopil neki frakar od zadružne zveze iz Ljubljave, govoril je nekaj od fouš petja nekaterih ptičev, (zakar si je gotovo sam aebe mislil) ter poživljal naj bi se osnovala kakšna zadruga pod dr. Žlindro-vim pokrovitelstvom. Pa kakor zagotovo vemo, tudi iz te moke ne bode nič kruha, ker mi hvala Bogu predobro poznamo Ljubljansko zadružno zvezo pod dr. Žlindrovim vodstvom. Ako se bode osnovala kaka zadruga pri nas, pristopila bode iata k naši domači graški zvezi! Dragi kmetje, prosimo Vas v imen« dobre stvari spametujte, se vendar enkrat in bodite za dobro in napredno stvar, ter ne verjamite takšnim farbarijam, kakor sta jih prodajala zadnjo nedeljo dr. Benko Cvenkanič in njegov kora-panjon. Ali niste opazili Benkoviča, kako se je na stran obrnil in se Vam v pest smejal, ko ste mu za njegove farbarije, na žu nikovo povelje klicali živijo! Ali Vam je kaj poročal, da ni za kmeta v državnem zboru storil toliko kakor je črnega za nohtom, pač pa je skrbel za se in za svoje sodruge, da jim vlada da za lenobo pasti vsaki dan v treh mesecih dopusta po 10 gl., s kojim denarjem, ko bi se obrnil v kmetsko korist, bi se dalo marsikaj dobrega doseči I Sicer pa popolnoma velja o našem gizda-vem in puhoglavnem Benka-Cvenkaniči tista narodna pesmica, ki ae glasi: Zal gvantič. Grd fantič, Domišljavi ptič, Pa drtmega nič ! Iz Koroškega. (Odprto pa nedolžno pismo na gospoda I. I. na Loki). Ljubi moj prijatelj in pa gospod črez nas vse, bodi tako dober in pa dovoli mi to le pismo na tvojo adreso za-piaati. Ako mi pa ne dovoliš, ai bom pa koj aam dovolil, ker mi vse sorte sitnosti na srcu ležijo in se jih mislim iznebiti. Veš, tako-le je, ti si ta visi, jaz pa ta nizi, in ta nižemu se spodobi, da ta višega popraša, ako sam nič ne zna ali pa ne ve. Potrebno je pa tudi, da ta borni, kadar ne more kar bodi, da ta višega poprosi, da mu pomaga. Zato je moja podvržena dolžnost, da so na tebe obrnem; bom že pazil, da te preveč ne dregnem in pa da se ti bom tako predpostavil, kakor pa gmajner predpostavljenemu kaprolu. Tako zdaj pa vkup, ti zgoraj, jaz pa spodaj. Da te ne bom dolgo zadržal, ker imaš zelo majhno časa in v Glinjah pa veliko za opraviti, bom pa koj začel moje reči razpolagati. Najprej te poprašam : ali imaš kaj kakošne Časopise pri hiši in ali jih imaš, ali so nemški ali slovenski? In ali imaš slov., so limed njimi „Mir" in BŠtajerc" ? Ako bi imel obojne, bi ti še veliko ne zameril, ker vem, da so te Bti zadnji" in „ti prednji" na najvišjo stopinjo postavili, tako, da zdaj lahko na vse „te spodnje" pluvaš ako hočeš. Imaš pa samo „Mir" in „Štajerca" nič, potem te pa že zdaj opominjam, da si ga brž zašafaš, zato ker boš videl, da I bodeš bolj srečen, ako bodeš tudi „Štajerca* bral. No ali pa rajtaš, da so 3 K veliki denar, tedaj ti ga bodem pa jaz posodil, posebno pa takrat, kadar bode is našega kraja ali • pa od tebe samega noter stalo. Zdaj sem ti pa že; Dreveč^napisal, bodem . pa koj končaL To semi šft.)V.e*el da nemškoi znaš in govoriš. Ljubi ■ iPBj4te4MeofeJ8t badiiinojM pust* B«U*d^otoil&* Btrobtov* »-ntorMa$tqd potem*-tt'4fcdemo* =&" mi radi imeli in v prihodni „vojski" makar za „hautmana" izvolili. Pa brez zamere, saj razumeš moj špas. Prosim da mi ustrežeš moji in naši volji. Na svidenje! V vojaški nti na Glinj- skih travnikah, na dan zadoljskega slovljenja 1907. Izpod Zadoljskega klanca. »Pravijo, dt J novi župan neumnež, ker je na Loki Tako piše tratniški „divjak" v prvaških caj-1 tingah in trdi, da so te žaljive besede napred-l njaki izustili, akoravno dobro ve, da se ju takoj izrazil le oni prvaški „longinus", ki po božjo besedo ob nedeljah z debelimi ušesi svojo hišo. Kar se je godilo ob času Metana,] to ne velja zdaj več za Loko !... Nam se le čudno zdi, zakaj da ostudno „prvaiko ki ima na Trati .izurjenega zgodovinarja', m piši od tistih norcev, katere je baje neki | prvaška boginja tisoč let pozneje v Glinjih pocetljala in na Trati pa, ker se ji je zlitij paruč potrl, zadnja dva para tam , kjer stojita zdaj „ŠtingeIcova fištrna* in .Joštov | tulu8kum". . . Mi sicer ne moremo jamčiti a resničnost te pravljice, ker nismo zraven bil odločno pa protestiramo proti prvaški predrzoort ki sumniči, da so Ločani in naš župan nenmneii.. Novice. Naš ..Štajercev'- koledar bode' čisto u-nesljivo izšel. Na razna vprašanja opomnino,] da je že v delu in da bode boljši ter oH sežnejši nego vsi drugi koledarji. Cefl koledarju bode tako n i z k a, da jo bode n-mogel plačati tudi najrevnejši viničar ali delavec. Dobili smo že zelo veliko naročil; kdor bočt gotovo koledar dobiti, naj se takoj narodi, da bi potem iztisov ne zmanjkalo. V našem koledarju bodo zastopani s temeljitimi članki najboljši gospodarji iz Štajerskega in Koroškega. Vsebina bode obsegala toliko koristnega, da bode vsakdo zadovoljen, kdor si nabavi to knjigo. Ne pustite se tedaj zapeljati, da bi kupili k I e-rikalne koledarje, ki izhajajo že zdaj, ki pa niso piškavega oreha vredni. Počakajte in kupujte potem vsi naš napredni, kmets ki kole dar. Iz Spodnje-Štajerskega. Napredna zmaga. V brežiškem okraju w zmagali pri volitvah v pridobninsko naprednjaki. Benkoričevi petolizci so pogoreli. — Istotako so zmagal pri volitvah v pridobninsko komisijo v Ptuju. Dr Gregorec, ki je bil doslej čisto fejat fant, se je pričel zdaj s prvaško politiko pečati. Misli, da dela „za narod", pa dela le za farško malho, kajti prvaštvo v Ptuju je vendar škandalozno klerikalno. No, mi se nič ne jezimo čez dr. Gregoreca. Dokler se mož ni pečal a politiko, se vsaj — blamiral ni. Zvesti tovariš, odnosno eksekutivni organ je bil dr. Gregoreca znani ptujski krojač VVesiak. Mož je letal pri obrtnikih okrog, da so se za njim kar iskre delale in je pobiral pooblastila. Pri temu pa je trdil neresnico, da je odposlan od ,,Gewerbe-vereiua" in je tudi rožne volilne nepravilnciti uganjal, za katero Be bode imel bsje tudi pred Bodnijo zagovarjati. Mi poznamo krojača Wesiaka Že od državnozborskih volitev sem, ko je igral v Dražencih agitatorja za prijatelja dobre kapljice klerikalca Kremserja. Zdaj je Wesiak „vodja" prvaške politike. Hruhm, bojimo se tega ravno ne, ali odprte oči bodemo imeli, pane Wesiak! Sicer pa čestitamo gg. VVeeiaku in dr. Gregorecu za njuno blamažo, kajti vkljnb vsem volilnem manevrom bo naprednjaki ni celi črti zmagali. Premiranja goveje živine v Ptuju se je izvršilo v torek, 10. t. m. na mestnem živinskem sejmišču. Prignalo se je 300 komadov piucgav-ske in marijadvorske govedi, vsekozi krasna živina. VeBelje je bilo pogledati lepo žival, ki je dokaz, da se razvija v ptujskem okraja živinoreja lepo naprej. Zanimivo je bilo videti dva bika štajerske šparkase, ki Bta bila sedlana kot konji in sta tako krotka, da se jih lahko jata. Bikov je bilo 47 premiranih 8 skupno avoto 1020 K državnih in'deželnih premij, nadalje 20 K pri; ' vaStne premije' ptujske graščine^'in/20 K privatne,: Tpftmijfr-g7-2il^ha Orniga. Načelnik g. Ornig'jeV daroval tdfli ha svojega bika'odpadlo premijo v znesku 80 K za kmetske živinorejce; 20 K m je takoj porabilo, 60 K pa se je naložilo do prihodnjega premiranja. Krav je bilo 27 premiranih i. s. z 510 K državnih in deželnih in zamo itojm prav krvni prece i mu rani krat kraje mačij (mm berg. Landi nan; jrtelj. na . nepri, hen i la je caj-pred- tako slaša pred izala, e le 3 ' hi priliki se je zopet živo pokazalo kaj ao ne neka injah zlati ala", DŠtOT :i za bili, )OBti, ži... za-imo, o b-3na j za-ivec. hoče DČi, išem anki ega. Dode ) K okrajnih premij. Poleg tega je bilo obda-Miih 8 krav s srebrno državno medajlo. 7 fcli: je bilo premiranih z 70 K okrajne pre-ije. Prvo premijo pri bikih je dobil 2 letni bik Mitnice Josefe Širna na Bregu pri Piuju, pri jnh je dobila 1. premijo graščina Lichteiiegg FPftjn in pri teleticah Franc Janžekovič iz it, Premiranje se je izvršilo na občno za-Pioljnost. Vsa hvala vrlemu okrajnemu zastopn svoje delo, vsa hvala pa tudi g. na-kilo Ornign! •gledovanje živine na Laškem. Dne 2./9. je vršilo ogledovanje živine na Laškem, pri IBIJO itno 5ati. rško triš, :ecu ', je . -. idno gospodarsko delo in velike žrtve okraj-autopa za en sad obrodili. Izvrstne bike, Idi vredne krave in pravilno izgojene telice m v nepričekovano velikem številn na ogled p«ariie. Komisija za premiranje je imela pri Idi določbi premij prav težko nalogo, in po-Brit je mogla ena krava drngi po izreku skovnjaka prednost prepustiti, dokler so bili vnjaki edini. V zadnjem hipu je okr. Ir.op premijako svoto znatno zvišal da so se ■Ogle tndi izvanredno lepe breje telice dope premirati. Med mlado živino so se vidile lepe teličke in izvrstni bikci popolno čisto-Ini miiropoljci. Na te bikce kojih je v okraju (tj na prodaj bi opozoril posebno okraje inropoljsko pasmo, ker so ti že aklimatisi-tin tndi ceneji nego gornještajerski. Dosti-II pride iz Gornjega Štajerja slabši bik v naše ji nego bi se za ceneji denar labko v do-sji kupil. letina da knpi sekonska grajščina iktga škofa že več let po cel vagon mladih ir v Laškem okraju, je najboljši dokaz za ■eoitost in dobroto teh bikov. Končno še aim ogledovanje lepih svinj angleške in tie plemenite pasmi Čestitamo okrajnemu m k tem izvrstnem uspehu G. podpredsed-i nadučitelj v pokoju Valentiniču pa gre ubrala za njegovo neumorno delo. — Bog hi še mnogo let! Letni in živinski sejmi na Štajerskem*). 16. sept.: Dobova*, okr. Brežice; Stole**, Brežice; Arnfela Cdrobnica); St. Veit pri s1* (sejm za drobnico), okr. Lipnica; pbrij**, okr. Celje; Braslovče**, okr. Vransko; r*, okr. Laško; Sochau**, okr. Furstenfeld; iif*; Sv. Ivan v Spodnjem Dravogradu**, Slovenji Gradec; Sv. Štefan**, okr. Ljubno; Hhel*. okr. Ljnbno; Wald**, okr. Mautern; lohintermiiblen*, okr. Mnrau; Weiz**. Dne ;.: St. Jakob*, okr. Bruck; Furstenfeld ski sejm); Ljntomei*; St. Peter a. K.**, uwolz: Ormož (svinjski sejm); Kapele**, Brežice. Dne 18. sept.: Bruck*; Ptuj (sejm ij, govedom in svinjski sejm); Nadole (svinj- iejm), Kozje. Dne 19. sept.: Oblam*, okr. iog; Breg pri Ptuju (svinjski sejm); Gradec*. D. sept.: Liezen (konjski sejm za noriško ; Poljskava*, okr. Slov. Bistrica. Dne upi: Kirchdorf*. okr. Bruck; Kindberg* ; ring*; Hz**, okr. Furstenfeld; Deutsch- Feistritz; it", okr. Voitsberg; Weisakirchen**, okr. enbnrg; Mala Nedelja*, okr. Ljutomer; Fram**, Maribor; Mnrau**; Ormož**; Podsreda**, Katje; Anger*, okr. Birkfeld; Nemške Luče**, ArnfelB; St. Georgen a. d. Stiefiog**. okr. to; Turnan*, okr. Aflenz; Laško**; Brežice bjtki tejm); Hartberg am Lebing**, okr. Hart- |. Dne 23. sept.: Gr. St. Florian**. okr. Deutsch- daberg; Irdning**; Langenang**, okr. Roten- i; St. Trojica**, okr. Sv. Lenard v Slov. gor. 24. lept.: Mariazell*, Murzzuschlag**; Feld- V (tndi konjski aejm); Fiirstenfeld (hmel- li sejm); Modriach**, okr. Voitsberg; Tro- 4"; Slov. Bistrica**; Oberwolz**; Ormož j ijikisejm); Sv. Martin**, okr. Slovenjgradec; i *rii**, okr. Marenberg; Arnovž**, okr. Lipnica. I] l! Žujsma čnjemo, da ae je Ijnbi naš pri- |] f, župnik Šebatov Tona zopet vrnil. Ker ao hdomnšni žnjaemski vrabci vedno tako ijetno v ušesa čivkali, poatal je Tona bole- | ia te je šel zdraviti v Toplice na Kranjsko. nedeljo ae je na veselje svojih fara- vrnil. Pri volčji jami pričakovala ga je pri- :i družba, na Čelu seveda industrijska jica gospa Rošker. Svakove brke so od 1 1 Sejmi brez zvezdic so letni in knmsnki sejmi; sejmi z»-do J™'' nez^c0 (*) "o ^vinski sejmi, sejmi z dvema zrez- /*iM) P°menijo letni in živinski sejmi. — 3 — veselja trepetale, gospa Bošker pa je bila navdušena kakor Mohamed, kadar ga je angelj Gabriel obiskal. Seveda, kako bi tudi ne bila vesela, ko se je vendar vrnil njeni — dobrosrčni fajmošter... ro i Modrijani v Sv. Lovrencu dr. p. Farški listi poročajo, da je vložil občinski nrsd v sv. Lovrencu na dravskem polju na finančno minister-stvo pritožbo, v kateri se zahteva neke prvaike neumnosti, katerim pravijo „ednakopravnost". Pritožba je naperjena proti davčni oblasti v Ptnju in seveda je neizogibni kaplan Korošec duša te neumnosti... O ti modrijani, podobni ste tistim Bibničanom. ki so s kanoni proti megli streljali. Sicer pa je čudno, da se modri občinski urad ni obrnil na hofrata Ploja, temveč na kaplana Koročca. Kaj ima ta naduti farški petelin opraviti v ptujskem okraju, ko ga tu vendar nobena duša ne mara? Nadalje vprašamo: ali so obči-narji s tem korakom zadovoljni? Mi vemo, da je veliko Lovrenčanov, ki ne marajo za gonjo proti Nemcem, ker vedo dobro, da je potrebno dobro razmerje z Nemci. Ali je lovrenški občinski zaetop to sklenil? Ali se ne godi tukaj zopet š v i n d e 1, kakor smo ga že v raznih krajih doživeli? Prepričali se bodemo natančneje o celi zadevi in povedali potem par resnic! Pokopališče na Muti je v grozno zanemarjenem stanju. Ne vemo, ali ima župnik toliko opravila, da se ne more brigati za svojo tozadevno dolžnost, ali pa je tako len, da tega noče Btoriti. Pri treh pogrebih se je letos truga z mrličom že nesrečno v jamo zvrnila. To postane lahko mrliška oskiumba! Poleg tega so grobovi le 60 cm globoki. Opozarjamo oblast na to počenjanje, kajti ljudstvo bi vsaj avoje mrliče rado pošteno pokopavalo, ko že v življenju druzega nimajo, nego beračenje za farško torbo. Ramzes II. iz sv. Lenarta v Slov. Gor. je stal te dni pred sodiščem. Poročali smo svoj čas o jnnaškib činih tega za prvaštvo tako vnetega gOBpodiča. Ramzes II. se zove po imenu Mirko Maršec in je bil nazadnje pisar pri sv. lenartski sodniji. Kolikokrat smo morali tega pobalina za ušesa prijeti, kolikokrat smo ga okrtačili in kolikokrat so ga branili prvaški listi, češ Bamzes je najpoštenejši človek, na božjem svetu. No, zdaj se vidi ta »poštenost", ta pravcata prvaško-farška ..poštenost". Kot pisar pri sodniji je ta Mirko namreč goljufal na vse pretega ; tako mu potem ni denarja zmanjkalo za obisk prvaških veselic. Goljufal je s tem, da je na akte stare koleke prilepil, nove pa zaračunal ; poneveril je skupaj najmanj 71 K. Zato se je imel Bamzes II. pred sodiščem zagovarjati in je bil obsojen na 4 mesece ječe. Prvaki v sv. Lenartu jokajo po Ramzesu, — mi pa pravimo i vzgojite mladino bolje in prvaških tatvin ne bode toliko! Še ena prvaška tatvina. Žalostno je to, ali — poročati moramo še o eni prvaški tatvini. V Mariboru se je med zagrizenimi prvaki posebno odlikoval trgovski pomočnik Anton Baši, ki je bil do zadnjega časa uslužben pri firmi „znm Amerikaner."Pri zadnjih državnozborskih volitvah je grozno agitiral proti g. Wastianu in je trgal plakate raz sten. Ali ne samo veliki politik, temveč še večji *tat je bil ta prvaški zagriženec. Zapeljal je nekega mlajšega tovariša in ukradel z njim veliko blaga. Mlajšega tovariša so takrat vjeli in obsodili. Baši pa jo je znal popihati t Švico. No, na Švicarskem ne marajo prvaških tatov in zato ao tamošnje oblasti dolgoprsteža izročili avstrijski aodniji. Te dni je bil obsojen v Mariboru na 3 mesece težke ječe. Prvaški, klerikalni listi, — povejte to dogodbico svojim vernim čitateljem 1 Zgornja Radgona — trg. Cesar je dvignil občino Zg. Radgono za trg. S tem ae je ustreglo stari želji temošnjega prebivalstva in vse hinavsko zahrbtno delovanje hofrata Ploja ni nič pomagalo. Imenovanje Zg. Radgone za trg je velevažno. Od romarskih shodov. 19 letni posestnikov. sin cd št. Pavla v Savinjski dolini ae je opijanil na romarskem shodu v Petrovčah. V pijanosti je obležal na progi in večerni vlak je nesrečneža povozil;; odtrgalo mu je eno roko in eno nogo in bode težko okreval. »Fihpo«*, kaj praviš k temi posledicami romarskih obhodov? Župana ni I doma. Preteklo nedeljo je napadlo med božjo službo t Sv. Jurju Slo. Gor. okoli 30 fantalinov gostilno g. Krainza, razbili okna in vrata in napravili veliko škodo. Krčmar se je moral ekriti v klet. Kakor znano, je v sv. Jurju klerikalni poslanec Roškar doma in je i tam tudi župan. Namesto da bi se ta politični i revež brigal za Svoje žnpanske dolžnosti, lazi okoli in poljubuje kaplanom roke. Tndi dotično nedeljo ni bil doma, temveč v sv. Lenarta. Roškar, brigaj se za svojo župansko dolžnost, ali pa odstopi od županskega posla! Za nemško ŠOlO. Nemški „Schulverein" -je sklenil ustanovitev nemške šole in otroškega vrteča v Hrastniku, nadalje zvišanje podpore za nemško šolo v Pragerekem in nastavljenje učitelja za nemško šolo v Velenju. Le naprej 1 Porotno sodišče v Mariboru prične 16. t. m. svoje zasedanje. Do razprave pridejo sledeči slučaji: 16. t. m.: Peter Šauprl (uboj); 17. t. m.: Franc Leskovar, odgovorni urednik „Gospo-darja" (žaljenje časti); 18 t. m: Franc Bugles (uboj); Ida Wutscbina (tatvina). Dezertiral je pri vajah na Koroškem infan-terist bošnjaškega pešpolko št. 2 Mehmed Cerich. 9. t. m. ga je opazil mestni stražnik Jak. Skolz v Slov. Bistrici in ga aretiral. Hotel jo je na Bozno popihati. Tat. L. 1883 rojeni in v Formin pri Ptuju pristojni vrtnar Lenart Petek je poneveril na gradu „Steinhof-1 pri Radgoni več denafja ter pobegnil. Doslej tička še niso vjeli. Utonil je preteklo nedeljo v Varaždin pristojni slikarski pomočnik Mikolec. Kopal se je v ©ravi na. Ptuju ; enkrat je reko preplaval, drugič pa utonil. Ukradel je 1. 1884 rojeni slikar Jos. Terma-šek iz Leiteršperga v minoritskem kloštru v Ptuju več predmetov in jo potem popihal. Fanta še niso vjeli. Tatinska brata. Mizar Maks Ceh iz sv. Urbana pri Ptuju je osleparil neko žensko na Dunaju za 1400 K denarja in jo je popihal s svojim bratom „na rajžo". V Mariboru so policaji ta dva čedna bratca prijeli. Umorila sta posestnika Martin Korošec in Matija Ribič iz okolice Ponikve posestnika Antona Laha. Vzrok je bil ta, da sta v neki pravdi proti Lahu propadla. Požar. 3. t. m. so se igrali otroci v Sv. Trojici v Slov. Gor. z užigalici. Vnel se je ogenj in vplepelil gospodarska poslopja ter hišo posestnika Drauko. Posestnika ni bilo doma in vsaka pomoč je bila izključena. Pazite na otroke! * Povozil je a kamenjen obleženi rudniški „hunt" rudarja Grčarja v Storah. Mož je težko ranjen. Iz Koroškega. Cesar in — mi. Sivolasi avstrijski vladar Franc Jožef I. si je ogledal zadnje dni prekrasne pokrajine Koroške. Ko so ga odličniki v Celovcu sprejeli, ieustil je cesar sledeče besede: „Zelim iz srca, da bi pričeti kulturelni in gospodarski napredki deželi trajno blagostanje donesli. Naj bi mirno skupno delovanje vseh prebivalcev te dežele, za katere hočem vedno skrbeti, doneslo srečno bodočnost". — Tako torej! Cesar želi, da bi vsi prebivalci Koroške, Nemci kakor Slovenci, skupno delali in da bi jih ne ločilo nobeno sovraštvo, kajti le tako akupno delo bode prineslo deželi a rečno bodočnost. Plemenite, resnične so te besede vladarjeve I Ali jih nismo tudi m i vedno naglašali ? Ali nismo tudi mi vedno nasprotovali gonji, ki hujska slovenske Korošce proti . nemškim ? Ali nismo vedno trdili, da ao kranjski hujskači največja nesreča za Koroško? Res, sam cesar je v teh avojih besedah priznal,da imamo prav in da je naše delo za mir in ljubezen koristno ter potrebno. In kakor je cesar s svojimi plemenitimi besedami to priznal, tako je obenem obsodil divjo gonjo prvaških klerikalcev. V srce je zadela cesarjeva beseda prvaštvo! Korošci, — ali ste razumeli ta cesarjevi opomin? Cesar in prvaški hujskači. Gospodje Grafe-nauer, Brejc, Podgorc e tntti quanti so hoteli porabiti cesarjev obisk v svoje črne namene. .Hoteli so pokazati avojo divjo strast in demonstrirati. Tako je hotel priti posl. Grafenauer z nekaterimi ovčicami do cesarja, da bi se menda tudi tam resnico o razmerah na Koroškem pačilo. Ali cesar ni hotel Grafenauerja spre- jeti. Cesar pač dobro ye, kaj pomeni patriotizem" tistih, ljudi, ki se valjajo v prahn pred vsako uniformo, za hrbtom pa delujejo za ,,v«e-slovanstvo" in za razbijanje avstrijskega cesarstva. Da bi ti ljudje tudi v Celovcu kolikor mogoče zmešnjave delali, napadel je ,,Š-Mir" malo pred cesarjevim prihodom celovškega župana na falotski način. Ali tudi to jim je spodletelo, kajti danes se nikdo več ne briga za čečkarijo te ljubljanske cunje. Na svojih poslopjih so hoteli razobesiti svoje prvaške zastave, ali oblast jim je to prepovedala, da bi se slav-nost ne motilo. Na kolodvor je prišel Grafenauer s svojimi župani, da bi se tam „živio" vpilo in s tem zmešnjavo delalo. Ali slovenski župani se niso pokorili Grafenauer je vi komandi in so raje z drugim ljudstvom klicali „Hoch". Tako so se vsi načrti prvaških hujskačev izjalovili in — blamaža je vedno večja! Cesarski darovi. Ob svojem posetu v Celovcu je podaril avstrijski cesar sledeče svote iz svojega osebnega premoženja: Za Elizabetno društvo K 300, za evangelsko žensko društvo 300 K, za požarno hrambo 500 K, za zavod za malo deco 350 K, za katoliško društvo pomočnikov K 300, za zavetišče dečkov 300 K, za društvo vojnikov 300 K, za veteransko društvo 300 K, za društvo za podporo učiteljskih vdov in sirot 350 K. za dekliško zavetišče 350 K, za društvo sv. Filipa 300 K, za društvo sv. Vincenca 300 K, za društvo za podporo idijotov 400 K, za otroški vrtec 200 K, za otroško varstvo 400 K, za ljudske kuhinje 300 K, za gorke sobe 200 E, za delavsko bolniško blagajno 400 K, za trgovsko boln. blagajno 300 K, za dijaško 200 K, za pohabljence 300 K, za celovške ubožce 5000 K, za ubožce v celovški okolici K 2000. — Vse skupaj je daroval cesar torej 14.300 kron. Napredek prvakov v Rožni dolini. Piše se nam: .Minuli so temni časi in v človeštvu se jasni! ? ... Kakošni tokarji smo bili nekdaj, zdaj pa, ko smo se poprijeli prvaštva, zdaj nam je postala glavna modrejša in naše rahločutno srce bije človekoljubuejše ! ... Včasi smo ošteli Bosede kot divjake, trape, pijance, tatove, goljufe, ravberje i. t. d. Odkar pa nas tuji prvaški dohtarji in venceljnovi kaplani k .miroljubnemu" prvaštvu napeljujejo, je postalo vse drugače. Zdaj je »mir" med Rožani, zdaj radu-jemo v pravi .krščanski" ljubezni!... Zmerjanja, pretepanja, toževanja in zaničevanja je konec. Naši dohtarski voditelji so postali sami prav .pobožni" kristjani. Pred Najsvetejšemu se odkrijejo spodobno trikrat za enkrat in kaplančki pa kar celi dan v cerkvah tičijo in neprenehoma rožne vence za naš dušni in telesni blagor zastonj molijo. Kdo še potem more trditi, da ne bodemo srečni ? Ja nekdanji „Mir" je pred nekaj leti omolknil in ni čutiti o njem ne sluha ne duha. Za volitve se nobeden ne briga, najmanj pa prvaški dohtarji, farji in vse tekmuje v „krščanski" ljubezni na polju naprednega gospodarstva. Zagrizena politika pa spi tam nekje za Babo ali pa za Košuto!!!... Tako in enako je pridigal neki črncsuknež onim privezanim kimovcem, ki ne vedo, v čem se loči noč od dneva. Mi vsi Rožani, ki se nikdar ne udarno togotnemu prvaštvu in zapeljivemu klerikalstvn, mi pa dobro vemo, da je^navedeni govornik očitno lagal, ter da se godi v zdajnem času le narobe. Mi smo prepričani, da bo in ostanejo prvaki in politični klerikalci najhujši nasprotniki duševnega in gospodarskega napredka in da obstoji njihna krščanska ljubezen le iz hinavske surovosti, katero nam od leta do leta v obilnejši meri osebno in v njihnih papirnastih ,.cunjah" brezvestno namizujejo... Vsi vrli Rožani, ki še imamo um in srce, obrnimo se proč od prvaške in klerikalske gnusobe in stojmo trdno kot skala v prijateljstvu z sosednimi Nemci in delajmo na temelju nemške kulture za nas in za naše potomce, ker tako in le tako bodo Rožani lahko vsikaar iz globočine domovske ljubezni zamogli vsklikniti: Rožna dolina — lepa dolina — naša ljuba domovina! Iz Vajdiš. Iz Koroškega nam piše šaljivi prijatelj te-le vrstice: Ljubi „Štajerc" ! Predrznem se tudi jaz tebi nekaj vrstic napisati. Hodil sem pred kratkim časom v Glinjah, kjer sem — 4 — novi cementni rov zagledal. Vprašam blizo-stoječega „kratkoklojarja": čemu se je zidala dolga drinaža skozi vas ?" Ta malo pomisli, se nasmeji in mi približno takole odgovori: „Ali ne veš, kakšna nesreča je Glinjčane doletela? ..Purgamajstrov žesel" je na Loko ,,zbandrov" Glinjski Častihlepneži pa so po njemu tako močno žalovali, da so ščurkoma „rujave" solze po ulicah prelivali. V teku 8 dneh je menda nastala nevarna povodenj od samih solz. Bil je tedaj predor pod vasno ulico zelo potreben in zdaj tečejo redno vse prvaške solze skoz to luknjo." . .. Glej šaljivega tička, si mislim sam pri sebi in odidem. Zastrupljenje. Kmet Sieber v Oberdobitzen je opazil večkrat v svoji kavi nekaj umazenega. kar se je pri zdravniški preiskavi izkazalo kot arzenik. Na vsak način se je poskusilo Stieberja zastrupiti. Ali kdo in zakaj, to vse se še ne ve. Ubil se je 18 letni sin dunajskega profesorja dr. Richla, ko je hodil pri Millstattu po gorovju. Znorel je med cesarskimi manevri neki vojak 2. deželnobrambenega pešpolka. Reveža so odpeljali v LiDc. Bil je rezervist in je oče večih otrok. Samomor. V Rožu se je ustrelil 21 letni delavec Jos. Ibovnik; ranil se je smrtnonevarno, Vlomili so tatovi v okolici Roža pri g. Fan-turju in pri trgovcu Antonitschu. Posrečilo se jim ni, da bi več nakradli. Po svetu. Red Star Linie. Poštni parnik „Kronland" je dospel 2. septembra v dobrem stanu v New-York. Grozni umor. V Benetkah je bil te dni grof Komorolski ustreljen. Komorolski je imel ljubavno razmerje z grofico Tarnovsko. Le-ta pa je imela še dva čeBtilca, Prilukova in Raumova. Nahujskala je ta dva, da sta iz ljubosumnosti umorila Komorolskega. Politični umori. V Lodza na Ruskem so ustrelili pristaši nazadnjaških „črnih stotin" na enem dnevu 11 oseb, med njimi 4 žensk. Car-batjuška, to bo stebri tvojega krvavega trona... izdatna tatvina. Ravnatelj nizozemske banke v Arnheimu je poneveril 5 milijonov markov in jo ponihal v boljše kraje. Žaloigra. V okolici Nizze je ustrelil trgovec Westfal svojo ženo, svojo 4 letno slepo hčerko in sam sebe. Rudarska smrt. V St. Autonius v Teksasu (Amerika) se je pripetila rudarska nesreča. 27 rudarjev je bilo takoj mrtvih, 13 težko ranjenih. Nastal je ogenj in čez 200 mož je v jami zaprtih, brez da bi jih mogli rešiti. Gospodarske. Vinogradnikova stelja. če si previden vino-rejec sadi nov vinograd, potem lahko navadno tako uredi, da porabi za ta riov nasad samo najboljše lege; manj primerno zemljo pa prepusti za eadjerejo in pridelovanje krme, da potem ne trpi pomanjkanja krme pri hiši. Vse drugačne skrbi pa dela vinorejcu stelja. Ono malo slame, kar je pridela v, svojem gospodarstvu, mu služi za pokrivanje strehe in pa za krmo živini. Ker se v vinorodnih krajih pridelovanje žitnih vrst zaradi velikih delavskih plač navadno več ne izplača, ga še tem manj moremo priporočati za priskrbovanje slame, če tudi je to gospodarsko popolnoma nepravilno, vendar je vinorejec prisiljen, da rabi za nastiljanje lesno steljo. Srečen je danes tisti vinorejec, ki še ima kak primeren večji gozd, v kterem najde potrebno listje za steljo. Večina vinogradnikov pa navadno nima nobenega gozda ali pa ima samo kako za grabljenje atelje neprimerno mlado goščo. Uprave velikih posestev, posebno grajš-činskih, imajo na jesen večkrat popolnoma v svojih rokah usodo vinorejca, posebno kar se etelje tiče. One odločajo navadno na jesen o tem, ali bo vinogradnikova živina po zimi ležala na Btelji ali pa na golih tleh. Navadno je vsak manjši vinorejec prisiljen iskati si steljo v grajščin-skih gozdovih. Če je licitacija pozno nastavljena, še kupcu večkrat niti ni mogoče, spraviti kupljeno steljo pravočasno domu. če je listje suho, zadostuje še ne premočen veter, ki ga lahko razmete in raznese na vse kraje. Ker so jesenski dnevi kratki, ker primanjkuje delavcev, ker so ceste po gozdih slabe in ker ae mori kupec vedno bati, da se bo v jeseni vreme hitro obrnilo na slabo, pač lahko razumemo, di je spravljanje atelje za marsikoga zelo neprijetno in precej drago. V nekterih, posebno i| vinorodnih krajih, stane voz steljo celo večkrat 10 K in še za ta denar se je nemore zadosti dobiti. Ker so v vinorejskih krajih žage zelo redke, ne morejo vinorejci rabiti žaganja a steljo. To pomanjkanje pa je na dre strani škodljivo. Uboga živina, ki mora vsled pomanjkanja atelje ležati cele mesece na mokrih tleh in v lastnem blatu, se pri tem gotovo ne počnti dobro in se ne zredi, če tudi jo primerna krmimo. Gnoj pa se ne more, ker ni atelje, pobrati in primerno shraniti, tako da ianmo tadi pri tem škodo. Zato mora vsak previden vinorejec gledati, da si preskrbi kako drngo atelje Marsikdo priporoča za steljo suho prat, pesek; stvar se sicer zdi precej praktična, a če njo natančneje ogledamo in posebe še v praksi postane zelo nepraktična. Naši hlevi, posebno atari, so navadno zelo mokri; prst postane po-časi prava žlojdra, tako da ne moremo več ti-vine prav os ažiti. Vondar pa je prst 2» steljo, I če je ne dajemo preveč pogosto, še vedno bcJja ko čisto nič. Pač pa moramo pomisliti, da je prevažanje takega prstnega gnoja posebno težavno, ker je tak gnoj zelo težek. Mati tirava nam je sicer dala izvrstno steljo — Šoto; kakor je znano, popije 1 kg suhe šote 12hoda Torej se Bcalnica posebno hitro izrabi in dušik, ki se v hlevi napravi, se popolnoma ohrani a gospodarstvo. Zakaj torej ne rabimo v večjem obsegu šote, ki bi bila vendar najboljša Btelji. V prvi vrsti bi bilo potrebno, da bi c. kr. poljedelsko ministrstvo, ki se peč z barji, za to, da bi kmetje lahko šoto ceneje za steljo. Na drugi strani bi se moril) skrbeti za to, da se nastavi maksimalna vsebini mokrote, kakor je to navadno pri slabšem pr* mogu. Dokler ae to ne zgodi, mora vsak kopiti tudi mokro šoto in ne sme nič reči zato, k vefr| jemu lahko po milosti trgovca dobi za par kronic ceneje. In kar je dosegla indi atrija pri premogu, to se mora tadi posreči. gospodarstvu, ki rabi šoto v ravno taki ko premog industrija. Tretjič pa se moi skupno obrniti na c. kr. železniško ministrstvo,! da poskrbi za to, da se bodo na vseh državnih in zasebnih železnicah znižale vozne cene n reči, ki jih rabijo kmetovalci v velikih množi-nah, n. pr.: šotna stelja, umetna gnoj la, sadra, drenažne cevi, modra galica, vinogradno kolje it. d. Vagon šotne atelje stane od poiUjt Škofelca na Kranjskem 200 K, vozni in drogi stroški do Podplata 90 K, toraj podraži voniiij šoto za 45 odstotkov; če kupimo sadro 11 gnojenje, jo podraži voznina celo za SO odstotkov. Ker je ekBcelenca gospod železniški minii ster sam iz Štajerske doma, mu je naš gospodarski položaj in boj gotovo dobro znan, zato: bo gotovo zastavil vse svoje moči, da bo skušal izpolniti našo prošnjo. Prihodnji občni zbor štajerske kmetijske družbe daje vsem kmetijskim podružnicam ugodno priliko, da se pečajo tadi b to zadevo. Mi pa upamo, da se bo visokemu osrednjemu odboru posrečilo izpolniti tukaj izražene želje štajerske kmetijske družbe in njenih članov. V Podplatu, januarja 1907. And. Drofenig, kmet Mraz je najboljši orač. Nobene njive m sme kmet pustiti črez zimo nezorane in. pljng mora biti vedno zadnje orodje, s kterim mj gre kmet pred zimo z njive. Posebno v težkih tleh, ki jih lahko spomladi še le pozno orjemo, moramo gledati na to, da sprašimo zemljo Se pred zimo, da lahko potem spomladi prej M-jemo. Potrebno je namreč, da se zemlja črei zimo zrahlja, če tudi imamo pri oranja veliki grude, in Če tudi se vprežna živina zelo poti — zima razžene grude in jih zdrobi tako na drobno, da jih niti najboljša brana ne bi mogla tako. V spomladi pa je delo zelo prijetno; če h malo povlačimo, se zemlja hitro posuši in seme pride v zemljo, še predno je iz nje izginili zimska mokrota, ki je za peganjanje tako potrebna. Kako globoko moramo v jeseni orati, to je odvisno od zemlje. Plitvo zemljo, posebno ono, ki ima pod seboj glen ali lapor, moramo vedno previdno orati in paziti na to, kako daleč ■too z gnojem č> pa je pod njivo dobra ■nlja, orjemo vedno malo globlje, posebno če Tienemu hlevskemu gnoju še nekaj Tomaževe Jdre, kar je posebno ugodno za take rast-||iDe. ki imajo globoko segajoče korenine. Krakofžik. Travništvo in boljša prodaji krme. C k. _,.nka. kmet dražba je postavila poseben |aisek v katerem se bode za naprej travništvn i pozornost posvetila; pri sestavi tega cdseka, perem so poleg deželnih strokovnjakov zaupanih tudi ogledni posestniki kateri so se že Hej ia povzdigo travništva z besedo in z ijanjpm zavzemali, je upati, da se bode marši- ijj dobrega storilo. Veliko drugače lepih štajer-Lb travnikov je vedno bolj omlaku ženih, na Uenje in gnojenje travnikov se še premalo Ma, potoki in njih pritoki niso iztrebljeni in ' mali dež že tn in tam povzroči po nepo-a povcdenj in oblati krmo. S podučnimi _., prirejanju kmetijskih zborovanj na trav-[»lah, gnojilnimi poskusi itd. hoče ta odsek ijo ualogo rešiti. D)bro opravljen travnik ■je letos marsikateremu posestniku najvišji Ki dobiček, kajti tržne cene krme so letos iz-nredno visoke, tako stane n. pr. 100 kg laike krme v Zagrebu od 12—14 kron. Žali-_og krmoprodajoči kmeti ne dosežejo niti senco ■ cene. Tako se je n. pr. pri nas kupovalo [ko takoj :z travnika po K 3. — ja celo po [2 40 in Se le potem ko se je večji del krme It kupčevih rekah nahajal se je dvignila ina n& 4—5 kron. Boljše situirani posestniki .večjimi množinami krme dosegli so tudi (celo t blatno) 6 kron. Velika nesramnost leži v Kn da je ubogi prodajoč kočar za lepo krmo ibil samo 3 K. in še manj, medtem ko je igstaš blatno krmo po K 5'80 do K 6. pro-S. Kot učen trgovec sem zadnji kateri bi zlomim konzumom besedo govoril, da pa mi ■i pri takem nakupovanji krme skozi maše-■je in neučene kupce ne ostane hladna mi »rajo ti gospodje že oprostiti. In če Vam hues, drsgi sokmetje, poavetim te vratice je na edino le nezadostna v primeri z tržnem bum naravnost nesramna cena po kateri so pkupci krmo pokupili. Odgovorimo jim stem e kmečko organiziramo, ustanovimo kme-e podružnice, in v teh upeljajmo skupno ajo krme in tudi diugih v večji meri pri-»»jo&h pridelkov, kskor tudi skupni nakup dbetijskih velepotrebščin (Lindw. Massenbe-fctwrtikel). Za ustanovitev takih zadrug v podružnici upam tudi od vlade pomoči Zveza a. sadrug (Verband hv. GenoBsenschaften in Baz) pa je poklicani faktor nam pri ustanovi kakor tudi pri pozoejem delu posebno pri jtodaji pomagati. Ce pomislimo da bo samo Mčka železnica na 2 postajah naložila kakih !(D vagonov letošnje krme in je razloček med trtno «no in povprečno nakupno ceno po od-- —j Ihkn stroškov za prešanje in nakladanje na i°\ n?on še ve^D0 najmanj 300—400 kron pri tam tagoi.u, bi v letošnjem letu zadruga kme-,. -J mi bila lahko najmanj 30—40 tisoč kron ■ifigospodarila. Za uboge okraje kakor so naši iss rogaški progi ležeči je to svota, katera se K ame prezreti. Tako združenje pa je le mogoče io poneha medsobojno sovraštvo in prepir iji ae še pomiče kakor privar.dran maček od Injih volitev med našimi kmeti. Pustimo narodni prepir, strankarstvo in bratomor, ..—' ■podajmo si kot kmetje kristjansko roke in poj-■fao i geslom našega presvitlega vladarja Viri-Bos nnitia (z združenimi močmi) ua gospodarsko Helo, in bodočnost bode — kmetova. — V 3n3°- Mjem dolu, dne 3/9. 1907. Andrej Drofenig, 3 to Jlmetoralec. ______ er, ora me da )ri-v rat >sti elo za ani .nj-leh nti rno po- ljo. ,k; jo po-ono po-ži-Ijo, Ijša i je bno nato; )de. Sik, za jem sija. jelo ogo vali ralo )ina pre-ipiti vec-5oto idu-■čiti I neri urno tvo, min za ioži-dra, ;olje taje rugi aina za tot- lini- spo- zato J ušal Sta- ikim se-čre« alike bno, ,ako. e le leme inila Listnica uredništva inuprav-ništva. I Sv. Anton si. g.: Preosebno; imeli bi sitnosti • Kaj drezega! — llemšnik: Ravnotako! — Prevorje: notakc ! Osebnosti se dajo tožiti in kaj imamo od tega ? !|- M. M. Ljutomer: Dobite v tiskarni \V. Blanke v pju. — Xovacerkev pri Celju: G. AndrejJlrofenig, faojidd, pošta Podplat v rogaškem okraju. — Cadram : ne objavljamo. Pozdrav! — Curranville Am.: «mo do 15. 9. 1908. Pozdrav! — Daljna vas: Ua za naslove! Le pošiljite jih še, ako je' pričakovati teh! Pozdrav! — Sterckrade, Rl.: Ta dopis bi se i zaplenilo, kajti v Avstriji se še ne sme resnice pi- — 5 — sati! — Zibika : Pustimo dekleta "sicer pa pesen ne objavljamo ! — Okička občina : Ne moremo objaviti iz gotovih vzrokov. Pa brez zamere ! — Velika Nedelj« ! Ozvatiček ie itak proč, terej odpustimo mu grehe za enkrat ! — Vojnik: Res ne moremo več teh starih stvari objavljati. Manjka prostora. Pozdrav! — Nesseltal: Ne gre. na vse strani ne moremo' služili. Oprostile in premislile, da je urednik tako obširnega lista res vbogi revež! — Šebatova! Nismo nič dobili! — „Einod". Plačano do 15. 10. 1907. Ratschendorf: Plačano do 15. 9. 1907. Za koledar sle zaznamovani. Pozdrav! — Sv. Vid: Pustimo baburo! Več dopisov: Po mož-nosti prihodnjič!___________________________________ Loterijske številke. Gradec, dne 24 avgusta: 35. 70. 44, 14, 25, Trst, dne 31. avgusta: 75. 54. 27, 82, 70. Zvoke iz mladosti ne pusli izginiti, temve« jih obdrži pod imenom ..Christbaum-Engelgelante" znana novost, katero v promet spravljenje ie zasluga c. in k. dvorne firme llanns Konrad v Brilxu St. 1931 (CeSko). Opozarjamo f.itatelji na inzerat v našem listu, iz katerega je razvidno vse podrobneje te nežne novosti. Bogato ilustrovane cenike razpošilja gornja dvorna firma na zah-tero vsakomur zastonj in poštnine prosto. Firma Karel Koeian, tovarna za sukno in loden, popolnoma ovčjo robo v Humpolcu, naznanja, da ravno začne nove vzornike s cenami za jesenika in zimsko volnato in sukneno robo za gospode in gospe razpošiljati. Pri potrebi se je samo treba z eno dopisnico na ovo tvrdko obrniti in se vsakemu zagotovi v naprej, da bo dobro postrezeo. V zadnjih letih su prišli ravionelni gospodarji splošno do prepričanja, da je najbolje, zimske plodove, zla«ti one, ki so mešani z deteljo, nadalje vsa polja, ki naj se v bodočem letu pole-tijo (Sommerung) z močnim gnojenjem s Tomaževo moko, odnosno tudi s kalijem popraviti. S tem se ne pridobi samo dobri uspeh glfde zrnja in slame v prvem letu, temveč tudi v prihodnjih letih se razvijajo detelja in drugi plodovi izboroo. Zlasti s prvim sredstvom dobi zemlja veliko „Stickstofla'' in rrguničnih snovij. Gnojenje z Tomaževo moko na ta način je najboljše sredstvo, da se spravi zemljo v dobro stanje in se doseže lepe uspehe. Kleparski učenec kateri je tudi o govoru malo nemškega jezika zmožen, se taioj sprejme pri Andreas Prank-u, klepar (Spengler) v Ptuju v stric Saria Mlin na vodi in motorom 8 konjskih moči s posestvom vred na Scajersko-Horvaški meji se da z 15 oktobr. t. 1. v najem. Več se izve pri uči-telin Jon. Troha v Z a vrču. 6*3 Vrli zidarji se sprejmejo za zgradbe v Trbovljah, Zagorji in v Hrastniku. Plačilo na dan 4 K do 4 K 40 v in prosto bivališče. Ponudbe prevzame zgraditelj Franc Derwuschek v Mariboru ali pa osobje pri do-tičnih zgradbah. »20 SUKNO humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za jesenske in zimske obleke priporoča Karel Koeian tovarna za sukna v H u m p o I c i. Zorci brezplačno. cena. Tovarniška 622 Umetni mlin in žaga na jako dobri vodi, kakor tudi pekarija v kateri se na mesec peče za 800 K., se s zemljiščem, kakor tudi z živino vred b fundus instruc-tna za primerno malo ceno proda. 4000 gold. na posestvu obleži. Tudi se lahko valčni in drugo mlinsko orodje posebej kupi. Kje pove uprav-ništvo ..Štajerca". 632 Učenec Ad Štev. 35703 II. 5247 62S Iz deželnih sadorejskih sol v Gleisdorfu, Brucku na Muri in Celju oddajo se v jeseni 1907 oziroma v spomladi 1908 Štajerskim posestnikom sledeče jaboljka in hruSke v skupnem Številu 55.170 dreves. Tri četrtine oddajo se po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom, ena četrtina pa nekmet-skim posestnikom po tržni ceni 1 • K 20 h za komad razven zavoja in posiljatve na železnico. Naroča se pri deželnemu odboru in je v potrebnem slučaju priložiti potrdilo občinskega urada, da je naro-čitelj kmetski posestnik v dotični Občini. Ako se porabi drevesa za jesensko sajenje 1907 leta, potem se mora to v prošnji posebno naglasih in se ima izvršiti naročbo do 15. oktobra 1907. Prošnje se sprejema, dokler je drevje na razpolago; reši se jih po dnevu dohajanja prošenj. Več kot 120 kosov se enemu posestniku ne odda ; vsak naročitelj je zavezan, da nasadi naročeno drevje na lastnem zemljišču. Drevesa se odda le proti plačilu. Ako je ena ali druga vrsta že oddana, potem se jo nadomesti z drugo ednako vredno vrsto in stoji naročitelju prosto, ako jo hoče vzeti ali ne. Ako se ne reflekluje na nadomestno vrsto, potem se mora to takoj naznaniti. Drevesa naj sprejmejo po možnosti posestniki sami ; ako se jih posije po železnici, naj se jih takoj po dohodu ogleda. Pritožbe naj se pošljejo takoj na vodstvo drevesnih Sol. Poznejših pritožb se ne vpošteva več. Seznamek jabolk in hrušk, ki se jih odda iz deželnih sadjo- rejskih šol v nasadni dobi 1907/8. za večjo trgovino z mešanim blagom, dobro izšolan, se sprejmi pri Trancfiort>atb,0oi\ Radgona I. Vrste jaboljk štajerski mosancker . Veliki renski Bohnapfel Gravensteiner .... Charhamovsky .... Kardinal, plemenit . . Beli astrahan .... Baumana Reinette . . Ribston Reppina . . . Kantaprel Dancig . . Rumeno plemen, jabolko Zimsko zlato ,,Permene' Rumeno letno .Reinette' Reinette iz Landskerga Princon-jabolka . . . Leseno jabolko, rdečo črtana .'.... Jabolko za moSt Hanber Ananas-Reinette . . . Kanada-Reinette . . . Damason...... Koks Orange .... Rumens Belletleure Prestolonasled. Rudolf Londonski Pepping . . Roskoop lepi .... Šampanjska Reinette . VoSceoo sevnisko . . II. vrste hrušk Dielova putrasta . . . Forelska hruška . . . Dobra Louise iz Avran-ches . . •.... Hardenpout putrasta . Josefioe-Mecheln . . . Rieglova putrasta . Olevier des Leeres . I Pastorska hrujka . Salcburgerica ... Skorman putrasta . Zimska debantska . Mostova Weiler . . Jelenovka..... Bose flamat .... William Kristenbirn Rumeltska hruška . v flleisdorf | v Brock | v Celje 3585 2270. 15 120 •150 810 215 410 860 246 3675 80 50 250 800 176 35 690 — 410 — 30 46 30 30| 265 20 3401 —, — 31001210, -1430 3< 100 780 20165 1.V0 80'800 430, — 700, 80 146 800' 30126! 70, -1351 -' 80 260] 390;195[ 65 351 270 170 275! 30 200,15o| m (30 700 440 16001 600 1900 80 160 40140 50 15 110 320 4> 85 35 230 100 10 25! 10 50 65 — 200 40 75 25 -40 10 30120 140 -45i - •155 640 88115001 — 186 709: — 2 200 230 » o05! — 6 93 85160 556 — ;-H |468! - I - _____ 310 75 160260 87, 460, — 330 35180 17 40 20 330! —;510 300: 60 110 760 —270 •125 96 -SOI 30 30 - 705 510 42 310 5! e! 116 390 205 105- Nadalje se odda 3000 za drevesno So'.o zmožnih divjih dreveseov, 100 kosov za 30 K, nadalje 5000 Don-cin-podlag za pritlikova jaboljka in 6000 kutinovih podlag za pritlikove hruške, 1000 kosov za 40 K; zavoj in voznimi ni vračunana. Gradec, o. septembra 1907. Štajerski deželni odbor. 10 vrlih zidarjev se takoj pri zgradbi novega rotovža (Rathausbau) sprejmejo. — Ponudbe prevzame gosp. Treo, mestni stav-binski mojster v Ptuju. — 6 — Reg. TMK«. Krasna ilusija! Postavno van* t to, tw Najlepši okrasek božičnega drevesca ***»■ ki naj no manjka v nobeni kr.H-.tn.ski družini, je mojo iboljžano briljantno angelsko zvonenje za božične drPVP^rP Št 1 6i8to ,z kovine z 6 pozlačenimi angeljl 30 ena ua'tut ^Vt visoko. Garancija za nntančno funkdjoniranje; ?■» nnjmanji«m kakor ntt'največj cm na s la. klap-imnii iz gov* jegii u-im, 4 prvdali in prostor za biljete, 3 zapori 9 cm dolgost 6 cm širokost K 1*50. Boljši portemone po K1-85. 2*10, 2-80, 3-10, 3*50, S-80, i'20 in višje. Zahtevajte katalog! Božična premija Vsak p. t. kupce, ki napravi v času od 1, septembra do »0. nyvombra pismeni, naročilo naenkrat najmanjc 40 K, dobi kot božično gratix-* premijo 1 ,,AlarmAVecker" Jlev. 4643 s ciler-nico, ki sveti po noči in 1 kokdar za 1908. Izmenjava dovoljena aH denar nazaj, nI rizike! Razpošilja se po povzetju ali naprejplaSilu. Najbolje se naroči na postni Dakaznici. Neobhodno Dolrebno je, da se v naročilnih pismih označi, je-li se naroči na povzetju ali po naprejplačilu. Tudi lezi v interesu narocitelja, da naroči pred 15. decembrom, ker je posta po 15. decembrom z preobložena in ne ekspedira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni liferant v Mostu (Briix) štev. 1031 (Češko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik z 8000 podobami, ki te vara dopofilje takoj brezplačno in pošlnine prosto. Krojaški pomočnik kateri je dobro izurjen v boljšem delu, pa tudi za sejme, se sprejme pri Johann Partlič u, krojaSki mojater v Studencih, okrajna cesta St. 3 pri Mariboru. 633 Trgovski učenec zdrav in močan z dobrimi spri-čevalami se sprejme pri Anton Freissmnth-n, trgovina z mešanim blagom v Cmarekn (Mureck). 640 Neoženjen oskrbnik ail safer «"» kateri je vseh vinogradskih opravil veSč, z dobrim spričevalom se sprejme. Ponudbe v nemSkem jeziku se pošljejo pod naslovom „SchaiTer 100" na Jos. A. Kienreich, Annoncen-Expeditioo in Graz. Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliio izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann. Pra-;, Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 616 Jako dobro trgovino z drvami in premogom, poseben izvrsten star prostor z veliko številko odjemalcev, nizka, najertnft sveta, se zaradi raznih primer takoj za 500 gold, proda. Voč se izve pri „J. W.H Graz, Schulgasse Nr. 2i, I. block. 624 Lepo posestvo 617 z novo zidano hišo (4 sobe, 4 kuhinje, z čumnati) pivnica, svinjski hlevi, njiva z sadov-nikom, vcilnak i. t. d. se proda za 10.000 kron; hranilnice je 5000 kron. Več se izve pri »Štajercu". Lepe suhe jedilne gobe kup ijft v vsaki množim in za nainolio ceno Hans Sirk, Maribor, glavni trg. 621 Franz Schonlleb puškar in potestnik v Borovljah na KoroSkem, izdelovatelj umetnih pušk, iz-skušen v c. kr. arsenalu, prevzame tudi vsakovrstna popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z lepranim strelom promer cevi 9'3 in 8'1 mm. Mnogo ilustrirani' cenilnik se dobi brezplačno. 549 Lepa hiša s poljem ali brez polj v Draž-nicah (Drasendorf) pri Ptuju je na prodaj. Več se izve pri g. Grobn»r-ju Minoritenplatz o v Ptuju. 594 Sodi v.najboljem stanu od 1001 700 litrov vsetine se •lkjl prodajo pri Jcs. GreetTS Celju. čevljarski učenec se takoj sprejme pri Jital Koron čevljarski nw;'it« I Maribor, Miihlgasse Nr. 7. Viničar zmožen vseh vinogndsuVj opravil, se sprsjme vinograd v Velikem OliSj, Naslov za ponadbe je I Kasper v Ptuju. Lepo veliko posestvo v slovenski gorici blizo Maribora z 37 oralov najbolj travnikov, gozda in velikim sodonosnikom, veliko h&>i| večimi sobami, veliki hlevi, vse v prav dobrem s!acu,j ved živine, krme, vozovi in poljedelski stroji se prodaj takoj vse kakor stoji in leži za nizko ceno 13500 golu dalje je posestvo 6 oralov dobrih travnikov gozda in sadnih dreves s zUh) nim in velbanim hlevom za govedi in 3—4 konj, ni| krme i. t. d. za prodati. Redi se lahko iz do 15 glavži-vine in stane samo o 800 gold. 4 manjša posestva blizo Maribora so tudi na prodaj. Cena 330 do 5600*jfl Natančneje pojasnilo da Franz Podlipnik, Thesen 57^ pri Mariboru.______________ TJ*ra z "verižico samo 2 K. Slezijska ekaportnahišaje nakupila veliko uri jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 u natančno idočo anker-nro z lepo verižico samo J I, obenem se pismeno tri leta jamči. Po pošta« povzetju razpošilja prasko-šlezijska ekaportot kili F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za nevg&jajoie ae denur ttb« Namesto i8 kron samo 8 kron Krasne Anker Rem. ure za gospode iz Gloria srebra 8 tremi močnimi lepo gra-viranimi pokrovi, 10 kamenčkov, natanko idoče, bo pošiljajo po poštnim povzetja za samo 8 K in se vsakemu kupcu prida 3 letna pismena garancija H. WEISS tovarna za ure Dunaj XIV 3, Sechshausstr. 5 S Močan in priden hišni hlapec «e sprejme v trpečo Blnžbo pri F. Ernst, Gast-wirt?chaft .zum Judennatzl" v Ptuja. 630 Vinska preša s pritiskom od zgoraj (stiskalnim drevom) še v dobrem staun se proda. — Kje? se izve pri .Stajeicn." 635 M &j e r ožeojeu, brez otrok, ali pa z odraslim sinom, se sprejme. Kje pove upravništvo ,Štajerca'. 634 Zidarji in dninarji se takoj sprejmejo v trpečo službovanje pri Eajmund Glaser 692 zgraditelj> Rušah (Maria-Rast.) -0- r^_ \£J V£ P X v?\ rv> Najstarejša tvidka za -r= potnikov : irsnje ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št 9 sprejme potnike za linijo cez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piSe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 y Za 16 do 20 krav in 10 do 15 telet se sprejme priden oženjen 558 kravji majer kakor tvdi priden volar za graščino na Spodn. Koroškem, katere naslov se izve pri .Štajercu." Stara okna 7 lokov 90 cm široka in 160 cm visoka z šipami in polkami vred proda takoj po ceni. :',,M ' •?"" Kari Kratzer 609 mizarski mojster v Ptujn. oooooooooooooooooooo #####s###i Aparat za točenje piva z zračnim stiskom (Schank-Apparat mit Luftdruck.) Pivo niti najmanje ne trpi, temveč je rezneje in boljše nego pivo, katero se na vsak drugi način toči; pri tem so stroški opravljenja tolika kakor nič. Krasne albume s cenikom čra „Bier-Sekank- u. Abmll-Apparate" se dobe brezplačno iz tovarne F. Naske Bubentsch-Dejwitz (Praga.) Adoptira ali za svojo vzame 13 do 14 let staro deklico od poštenih pridnih starišev gosp. Jakob Potočnik, potestnik v Go-čovskem vrhu v slov. goricah, na katerega se naj ponudbe pošljejo. Natančneji pogoji nstmeno. Priden viničar s 4 do 5 pomožnimi ljudmi, katerim se ve« delo'na dan plača; viničar dobi 2 kravi, netaj polja in doklade za drva ter žito. — Ponudbe sprejme R. Flick v Framu pri Racah ali pa upravništvo .Štajerca". sta."| Rde loj rrecco v 598 tnec i Anton mojster, Nr. 7. 619 gradskib. za moj ! Olieu. je Kari ajboljih hišo z. stanu, proda i gold.;. 63 r" Novi veliki sejmi z zrebeta (Fohlenmarkte) = V PtujU = dne 4., 18. septembra, 2., 16. oktobra, 6. in 25. novembra. 1VB. Zrebeta, ki se pripeljejo na te sejme, kakor tudi kobile-matere, so proste mit- niške pristojbine in štantnine (Standrecht u. Mautgebiihr). ika za poljedelske in vinogradniške mašins kef Dangls Wtw. Gleisdorf Staroznana krščanska tvrdka! t A n«jnovejfie „G8peln", mlatilne Biroje, maSine za rezanje fcot-mline, za re*anje repe, nMaisrebler"; tribure, pumpe za gnojnico, brana za mah (Moos-egge), konjske rorvne grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in iitje, najnovejše aadn« mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi BVorbrecherjia. hidravJ tične preSe (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, l;p,.-',r* i Angleški „ C n s s t a h Imesser" r.-rviii deli. Prodaja mašin tudi na čas iu ga K Ceniki zastonj in franko. 281 zor! Čiiaj! Pozor! ISlavonska biljevina I li je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — iovrslno in z najboljšim uspehom vporablja proti kslemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v Ikipavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka- Vtahem kašlju, tuberkulozi itd. itd. letovanje izborno, vspeli siguren. Cena je i na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 ie T.4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali "»pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici "a. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.) nekaj indbe tonska parna žaga. «m lentnern trgu (Lendplatz) v Ptuju l klalnice in plinarske hiše postavljena je [nova parna Žaga vsakemu v porabo. na se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- ^ Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Domača pijača i „M08tin" da izvrstno pijačo in je oljše nadomestilo m pristni sadni-mošt je sestavina naravnih"^ *wbs6inc tega neškodljiv,,; ter vplivata pfc [iii,'človeka oži»ljajp kar Je dobro, *^ ».**■*■ **" • 8V°Je posnemovalce, tako skuSa v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabili M-se renomd staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le „TempeIquelle in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima poleg toh imen Štajerski deželni žreb (panter) in na zamaSku Rohitscher. 333 Blago iz zlata, srebra ===== in Kina-srebra are in optične predmeti, se posebno in čudovito po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina z zlatom in optičnim blagom v Wegschaiderjevi hiši v Ptuju. ------- Brata Slawitsch v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — , Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 n — , Ringschifchen za krojače . . . .180 , — „ Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Rcgistrovane „Adler Roskopf' ure *t teke le fdino pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo drugi prodajali. Posenno primetne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh za vsa- cega, ki potrebuje dobro, natanko idačo uro. \r n giaBf \r n ^'"^ »riRinalna »Adler Ros- h. I' IT lk 1*. '• koPf" Anker-Keaionloar-ara z masivnim pozlačenim, pro-timagnetičnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo ci-fernico iz emajla, masivni, pravi z varstveno plonihe zavarovani okrov iz mkla, Sar-mirski pokrov, okrašena in pozlačena kazalca, natanko regulirana K 7— Ista s sekundnim kazalcom K 8'— Zdvomim pokrovom brez sek. kazalca K 10*50 Z dvojnim pokrovom in sek. kazalcom K 11*60 V srebrnem okrovu, od- Srta, brez sek. kazalca K12 — srebrnem okrovu. odprta, in sek. kazalca K 13*80 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17-— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18*— Za vsako uro se jamči pismeno 3 letal Brez nevarnosti Zamenjava dovoljena aU denar nazaj! Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) IT Ann e H Anrarl Prva tovarna ur v Mostu (Brili:) St. nanus ivonraa m (Ce5koj c. k. 50dnijsk0 ^rise. ženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst državnim crlom, 8 zlatnimi in srebrnimi medajlami razstav; osnovana !. 1887; razpoSiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 strani velik in obsega čez 3.000 podob ter se pošlje na zahtevo vsa-529_________komur zastonj in franko.____________ Žene!! Ako trpite na vstavljenju krvi (Blutstockung itd., [efcp-Site na P. Clervas Kal k. 357 Koln am Rhein! Far pismov izmed stoterimi: —Gospa li. v W. ficpfi j hvala; vaSe sredstvo pomaga že po 5 dneh". Gospa -Priporočala bodem vaSe sredstvo vsakemu in ga vedno intfJ — Arhitekt S. v M. piSe: „Za izvrstno in hitro postrelloj-i] moji ženi se vam zahvaljujem. Že po 3 dnevni rabi se je p' vpliv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin". Ako pošljete I marko (tudi v znamkah) pošljem injip,fc Storungen der Periode" I od dr. med. Lewis. PrtSpetS «aj| Porto za nazaj prosim. Prva češka prodajah Ceno perje za posi 1 kg sivega, slišanega. dobreriH K, se boljšega 2 K 40 v; 1 Itt belefl Slišanega 3 K 60. finega, mehke-**! lil ijjKT5")10 v; 1 kg izredno finega snelntl **-=-=S--s^belega, Slišanega 6 K 40 v, 8 S;« kg najfioijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10li najbolj finega od prs 12 K. Pii nakupu o kg. franko. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem^ belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, i novim, i" trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K. ] ž najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80. 3 K 10,t razpošiljanje po povzetju 15 K naprej. Izmenjinje in i franko. Denar nazaj. Q Ron j en h v DeiCbenllz 7 676______________________o. peniai.il mmm!d V ptujskem mestnem sopar nem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sled*-čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ot I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak prazni ob •.'■•II uri predpoldan za 60 vin.; (30 bj*, carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettamr Badeanstalt). Pisarno za posestvo in od oblasti dovoljena in protokoliim| Kari Kržižek, Maribor, BurggasseJ| pregkrbnje naknp in prodajo graščin in Jd») štev, tovarniških podjetij vsake vrste, »tenotuj,] vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njii, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poao-f -------- jila na prvo in drugo vlogo. = Sam prodam v Mariboru veliko šterilo ntjiu-j ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakot v raznih večjih krajih po spodnještajeraki di Pojasnila dajem vsak čas in brezplačno. Vzdržan je zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstra-ojenju neprijetnega a-madenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih «-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče a stvo, ki odstrani znane posledice nezmernosti Hipaine fr jete, prehlajenje, zatnašenje, sestava preobilne kisline a?-BSodbrennen". napenjanje itd. in krčne bolečine odstranili zmanjfiii dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Svarilo! V8i ieli ■taTi,k8 -""'J0 v-_______ stavno deponirano varstveno marko. — Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, «• kr. inm mn« „zum schwarzen Adler" PRAGA, Klelnseile 203 kot N-niam BC Poštna pošiljatev vsak dag. *V| 1 eela steklenica 2 K, '/. stekl. 1 K. Po post proti pošiljatvi K 1*50 se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K 4*70 2 veliki, K 8*-i velike, K 22*— 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja, Depoti v anoteiah avstrijskih. n o od izm iz i veri ' g zbo enk dia kr biti le « sini mit najt dra; ne setl