PODLISTEK. Tobakar Miha. (Povest. — Napital Jannš Golec). palie.) Vse poizvedovanje in povpraSevanje po ubijalcu Mišku je bilo še v tistih 6.asih zaman, Nikdo ga ni videl več od one svete noči, ko je bežal skozi Hruškove dveri. Ker Miška ve6 let od nikoder ni bilo, prod.ala je njegova žena Še ostalo hišo in posestvo, ter &e za vedno preselila na svoj prvotni dom. II. Tržil sem še platno po svojem rojstnem kraju, ko so me vefikrat rajna stara mati sitrašili, k^-dar sem jim nagajal in mesto, da bi jih ubogal, potegnil v gozd, rekoe: ,,,Le lazi po hosti, se bosta že srefiala cnkrat z invalidom, tedaj boš pa šel v njegov žakelj!" Te besede so napravilo na mene tedaj tak vtis, da se nisem odslej nič več potepal po gošcah, kajti grozno t«em se bal invalida, pa ne samo jaz, ampak vsi srajokarji uaSe župnije. Marsikateri otrok v naSi okolici ]e zaspal, ee mu je mati vzela le v misel: ,,3oj, ]oj, hajoj, invalid gre . . ." Kdo pa je bil ta invalid in zakaj ie nosil to ime, bode vsakdo vpraSal? Pred kakimi dvajsetimi leti se je namrec priklatil v naše kraje berac, ki je nosil oglodano vojaŠko suknjo in bil na eno nogo &epast; ker pa nikdo ui vedel, od kod in kaj da ]e, so pač menili vsi, da je kak slar, doslužen vojak, ki si je v vojski pokvanl nogo, in ga kratko imenovali ^invalida". Bil je veliko postave, crn in muštacast pa tako, da se ga je. Lilo res bati. Govoril in delal ni skoro nič, ampak noc in dan je lazil po goščali, lovil veverice in ptice ter nabiral po leti tudi gobe vsake vrste, po najvec strupene. Nikdo ni mogel uganiti, kaj da počenja s tolikimi gobami, le lahkoverni ženski spol ga jo kmalu obdolžil, da jih' rabi za ,,copernije". Vendar ta kriva obdolžitov, da je invalid copemik, je bila njemu le v prid. Vsled njegove izvedenosti v coperni&ki strolci so sc ga namrec vaško gospodinje tako bale, da je dobil od njih vse, karkoli je botel imeti. Le naša rajna stara, mati, ki so ratii vsacega postopača prav poSteno ošteli, invalidu v lice niso nikdar pognali kako žal besede, le v duhu so si mislili in za hrbtora povedali. Prvič menda, ko je pri^ol v našo hiSo, so ga fualo podrcgali, rokoc: da bi bilo boljše, če bi tudi kaj delal, ne pa samo olčrog lazil! Invalid ni odgovoril na ta nauk nič, zadovoljno ga pa tudi ni sprejol, ker jo godrnjaje zapustil hišo. Ker so pa tisto leto naši stari materi poginili vsi novo izvaljeni pišfeanci in purci, pripisovali so mamioa to nezgodo invalidovi coprniji in ga dolžili, da je on novo izvaljeni kurptini zadjal smrt. Od tistega casa je bil invalid tudi zavarovan proti vsem dobrim naukom naSe stare ma. tere, ter šel vedno bogato obdarovan od na&e hiše. Prebival je invalid v osamelera ReŠkovem grabrni bolj na koncu župnije, v bajti istega imena. V tej Reškovi bajti so nekdaj kuhali pepel ter ga potem vozili proti Zusmu na glažuto. Ker pa je glažuta propadla, je tudi kuhanje pepela po našili krajih prenehalo, In bajte, postavljene nalašč za to kuho, so ostale prazne. Taka usoda je zadela tudi Reškovo bajto. Ze vee let je bila brez vsakega posla, dokler se je ni invaLd usmilil in jo izbral za svoje stanovanje. Vpra&al ni sicer nikogar, ali je dovoljeno ali ne, ampafc raeni ni6, tebi riic, si je nanosil v bajto listja in slamo, ter hodil ponoči v njo zlagat svoje dolge ude. Invalida in njegove bajto smo se poleg gospodinj najbolj Hali mi mladina. Vsak, Še drugače tako razposajen fantalin, se ga ]e že prav od dalec ognil, kričal pa, ko bi ga drl, oe se je moral ž njira sre6ati* Zakaj, sam ne vem, pa bal sem se ga tudi jaz Tx)lj, nego parkla na Miklavžev vefter. Le nekaj se nam je vsem mladim in starim cudno videlo, da je bil ta grozni invalid kljub brezdelnosti in dobri hrani od dne do dne bolj suh in je vselej, kadar ]e tulil in razsajal veter, se zavijal v svoj umazani plaš6, bežal, kolikor mu ni Šepasta noga nagajala, in dajal nečlove&ke glasove od sebe. III. Tako je torej živel invalid in bil strah in tropet več let nam raladim potopuhom in tudi gospodinjam radi coprnije, v kajeri je bil baje podkovan na vseh krajih. Celi strah pred invalidom pa je izginil, in tudi vsa njegova coprrrija se je razpršila v prah, ko se je vrnil stari Holti, nekdaiiji tobakar, kot bcrat domov. iTihotapstvo s tobakom jo bilo iiamreč pred kakimi 40. leti posobno v nažih obmejnili" krajili zelo razširjeno. Po največ je bilo toj slabi razvadi vzrok vojaštvo; laiicčki lantjo so morali dolgo let služiti cesarja in so se v vojašnicah popolnoraa odvadili kmečkcmu delu. Vrnivšim se <m! vojakov, jim jo o'opadlo pohajkovanjo bolj, nego si z Žuijavo roko služitikrub, lii marsikaitori jo jo potegnil mod tobakarje<. V moji rojstni župniji jih je bilo precej, scvoda so že vsi pomrli, seveda vsi kot beraci. Tudi Holtijev sin, ker mu ie bilo imeiTe6a, pravili so mu Holtitec, je bil v mladeniSki dobi vojalc, v moški dobi tobakar, na starost je pa prosil kruha od liiše do hiše. Ta Holtitec torej, bodi mu zemljica laJika, rešil je celo invalidovo uganko. Spoznal je takoj, ko se je vrnil, v strašnem invalidu svojega nekdanje^ga tovariša, sotobakarja Mateekovega Miho. SeMihovo skrivnost pri tuljenju vetra, je Holtitec, ki je bil mladini bolj naklonjen, nego Miha, pojasnil na sledeči način, pravil nam je večkrat: ,,Bili smo tobakarji, lumpi, da se je kar bliskalo za nami. Nismo se bali Boga, ne zlodja, samo grenadirjov, ako jih je bilo vec skupaj; kajti ti so niarsikateromu s svincem na kožo zapisali, kaj da se prstvi: ne tihotapiti s tobakom, Pocenjali smo grozovitosti, da se mi Še sedaj Lasje ježijo, ce se spominjam na nje. NajhujŠi izmed vseh nas je bil poleg rusastega, dolgega Hrvata Roka, MateSkov Miha; pi se mu smilila ne žival, Še manj pa človek. Nekoč, bilo je mcnda ravno tisti teden pred Božičem, mrzlo, da nam jo sapa zastajala, ko smo jo rezali, obilo s tobakora obloženi, skozi Slavonijo preko HrvaŠkega semkaj na Stajorsko. En večer tistega tedna pred Božigem srao počivali pri zakurjenem ognju v gozdu; pospali smo kmalu, dobro zaviti v koce, smo spali do drugegatlne. Ko se drugi dan jiazajtrkujemo, pridey ravno po ix>t« mirao nas kmečk.o dekle, ki se je vracalo raenda iz OCIK.VO. Uili nam ni moglo več, torej ga zgrabimo, in tako dolgo sta pofienjala Rok in Miha grozovitoft« ž njira, da je izdahnilo. Nato ga primeta oba, Miha že ponudi svoj pas rn obesita ga že davno mrtvcga na hrastovo vejo. Ko smo čez kak mesec dni zoj)et Jiodili isco pot, si^omni sc Rok svoje hudobije in pravi Mi&ku: ^,Pojdi, pojdi Mihael ti, ki se nič ne bojife, m pogloj. Ce Se visi ona babnica na tisti veji," Miiia ros gro, najdo truplo viseti na veji, in ravno, ko misli zamalmiti s težko okovano tobakarsko palico p© nirtvem telesu, zatuli veter in zagunca mrliča sem ter Ijo. PiŠ vetra, ki je ubranil mrliča prod udarcem, je Miška tako prcstrašil, da je prišel nazaj bled kot slena med nas tovariše. Govoril ni nifi, vsi smo bili nekako osupnjeni in kmalu smo tisti večer tudi brex vefierje pospali, Ko se drugo jutro prebudimo, ni bilo Miška liikjer, izginil je in pustil nam Se tobak, ki ga jo poprej tožko nosil. Videl ga nisem od tistoga vcSera vftč, in sedaj Se-le na starost ga zopet najdem-" Tako je pripovedoval stari Holtitec, bila je mendalt«di resnica, kajti Miha sc je od dne do dne bolj suhil, tako, da ga je bilo že za mojega Casa samo koat in koža^