dinos
PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI
LJUBLJANA
3m^nD(
)
:,G-LASILO;i podjetja za oskrbovanje gospodarstva s odpadnimi surovinami -DINOSi! LJUBLJANA
Leto V.
26. december 1966
Štev. 23
VSEBINA
Srečno novo leto 1967	stran	2
Nov Statut	i:	4
Nazmišl jan je o nekaterih centralnih	odločitvah	;;	9
Problem konlcurence v hiši	-	12
Iz novega pravilnika o medsebojnih delovnih
razmerjih	-	15
Spet opustitev službene dolžnosti ali ...	;i	16
Nekateri sklepi 23. zasedanja DS podjetja	-	17
Najvažnejši sklepi 23. seje upravnega odbora in
24. zasedanja delavskega sveta	-	18
S seje upravnega odboras ki je bila	3/12-19.66	-	19
Z zasedanja delavskega sveta podjetja dne 23/12-1966	20
Iz novega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih - poizkusno delo	21
Se nekaj pojasnil o kolektivnem nezgodnem zavarovanju 22
Največja akcija zbiranja papirja in steklenic v Ljubljani	,	-	23
Obiski in razgovori	15	25
Iz novega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerij - delovni čas	29
Seznam naših enot	30
Urejuje uredniški odbor
jpoštovani delavci in delavke našega podjetja?
Topel je za nami eno leto dela in zopet lahko rečemo, da smo napravili več kot smo sami pričakovali„ Baš promet bo letos znašal že preko 5 milijard starih dinarjev, čeprav v začetku leta toliko nismo upali niti planirati.
To je rezultat dela vaših rok in vaše sposobnosti. Pismo vsi heroji dela, toda vsak je en člen v verigi, ki ni povsod enako močna, toda pretrgala se ni. Zato gre zahvala vsem, posebno pa onim, ki jim je podjetje oz. DE drugi dom, to je onim, ki v pod j et ju ' delajo tako kot doma, t„j. želijo, da bi utvarili in imeli vedno več in da bi se imeli vedno . boljše.
'k-
saj
In kako bo v letu 1967? Vsi mislimo, da bo težje pravijo, da bo gospodarska reforma šele sedaj pokazala s ve j e prave zobe, ki bodo odgriznili kar je gnilega na telesu našega gospodarstva. In kar se govori, bo držalo. Mi, naše podjetje, že nekaj mesecev čutimo, da so ti zobje tudi blizu nas. Manjka nam obratnih sredstev, ker stalno povečujemo :i promet, ker so dolžniki vedno slabši plačniki in, ker še vedno večamo zaloge blaga. Posledice takšnega stanja so, da nismo več tako solidni kupci kot smo bili. To vprašanje pa je'poglavitna stvar v vsakem gospodarstvu.
Tako"j' se moramo spoprijeti s temi težavami in to ne samo nekateri, temveč vsi, Pri tem nas mora voditi zavest, da. nismo samo trni v težki situaciji oz., da so nekatera podjetja v še mnogo večjih težavah.

te se ozremo nazaj in ugotovimo, da je naše podjetje
doslej uspešno premagalo vse gospodarske težave, potem smo lahko trdno prepričani, da bomo tudi sedanje.
to prepričanje sloni na naših kadrih', na onih delavcih in delarkah, lci so že dolgo pri nas in ki so že večkrat dokazali, da so s srcem in dušo vezani na podjetje.
Zato si lahko smelo zadamo nalogo, da moramo tudi v letu 1967 uspeti. Uspeli pa bomo, če bomo povečali učinek dela pri strojih, kamionih ter sortiranju, če bomo občutno zmanjšali zaloge ob povečanem odkupu, Vse' težave bomo premagali, če bomo enotni in če se bomo zagrizli v delo.
S tako željo, želim vsem delavcem in delavkam, vsem nosilcem značke podjetja in vsemu vodilnemu kadru
S.1EUN0 H USPEHOV POLNO. NOVO LETO 1967;
Stane Koman
NOV* STATUT
V	januarju 1967 bo delavski svet
•	našega podjetja sprejel nov statut.
V	skoraj vseh DE so osnutek novega statuta že obravnavali In sporočili, da nimajo bistvenih pripomb.
Iz novega statuta smo izbrali nekaj členov, ki vas bodo gotovo toliko zanimali, da jih boste prebrali.
Člen 10.
Omejevanje ali odvzemanje pravic delavcu pri upravljanju podjetja je nedopustno,
Člana delovne skupnosti se ne sme klicati na odgovornost, niti se ga more postaviti na slabši položaj zaradi isnašanja svojega mišljenja ali predloga v zvezi s poslovanjem podjetja na zborih delavcev, pred organi, 'ki so poklicani, da razpravljajo o vprašanju samoupravljanja in gospodarjenja v podjetju.
člen 12.
Delavec je dolžan-pri opravljanju dela upoštevati vse ukrepe in navodila za varno delo.
Člen 15.
Pri urejevanju delovnih in drugih notranjih odnosov, se podjetje naslanja na iniciativo sindikalne in drugih družbeno političnih organizacij, posebno še, če se razpravlja o predlogih, ki se nanašajo na delovne odnose.
Člen 18.
Polni naziv podjetja je; PODJETJE ZA PROMET Z INDUSTRIJSKIMI OU: -OVIRAMI, REPRODUKCIJSKIM IN ODPADNIM BLAGOM =■ D I N C S Ljubljana,
Skrajšan naziv podjetja je; ;i D J N 0 S Si Ljubljana,
člen 28.
podjetje idva ja svojo dejavnost po svojih poslovalnicah in obratih.
Poslovalnice imajo v svojem sestavu skladišča in zbiralnice. Poslovalnice poslujejo na določenem območju.
Poslovalnica lahko opravlja vse dejavnosti za katere je podjetje registrirano., razen zunanjetrgovinskega prometa.
Skladišča odkupujejo odpadno in uporabno 'blago, ga sortirajo, predelujejo in prodajajo na drobno,
Zbiralnice odkupujejo odpadno blago na svojem območju v dneh, ki jih odreja poslovalnica.
Obrati predelujejo odpadno blago v nove potresne dobrine.
Poslovalnice in obrati opravljajo svojo poslovno dejavnost po navodilih skupnih služb podjetja.
Člen 39.
Član podjetja ino pravico biti navzocŠ na vsakem sestanku organov upravljanja, kadar ta obravnava njegove pravice in dolžnosti v podjetju.
' Člen 57.
Upravni odbor je dolžan proučevati vsak predlog in mišljenje elana delovne skupnosti podjetja, ki se nanaša■na organizacijo dela in delo podjetja ter mu sporočiti svoj zaključek o tem v roku; 30 dni od spr jema ■ zaključka.
Člen 72.
ITotranja arbitraža rešuje spore med;
-	delovnimi enotami,
-	delovnimi enotami in podjetjem.
Člen 73.
notranja arbitraža rešuje spore, ki izvirajo iz pošiljk blaga ali izvrševanja uslug in sicer;
-	glede cen
-	glede kakovosti blaga in uslug
-	glede penalov
-	glede "dobavnih rokov.
Člen 75.
Postopek pred notranjo arbitražo se prične z vložitvijo pismenega predloga v dveh izvodih splošni službi podjetja. 7 predlogu se morajo navesti razlogi, ki so dovedli do spora, ustrezni dokazi ter predlog za rešitev spora.
6
•v
■x
Člen 91.
DS mora za proučevanje posameznih zadev imenovati naslednje stalne komisije;
-	za organizacijo podjetja
-	za.stanovanjska vprašanja, nagrajevanje in izobraževanje
-	za pritožbe
-	za pregon kršitev delovne; dolžnosti
Člen 94.
V delovni enoti, v kateri je zaposlenih nad 30 delavcev, odloča o izvrševagu pravic in dolžnosti delovne enote svet delovne enote, kolikor posamezne pravice in dolžnosti, statut ali drugi predpisi ne prepuščajo v odločanje neposredno zboru delavcev.
Člen 97.
Sklep o ukinitvi delovne enote sprejme DSP če;
-	v dobi 6 mesecev po uvedbi začasne uprave v tej enoti niso odstranjeni razlogi, zaradi katerih je bila odrejena začasna uprava v tej enoti.
-	dela po podatkih zaključnega računa zaporedoma 2 leti z izgubo.
-	se je na zboru delavcev delovne enote izjasnilo 3/4 vseh delavcev za ukinitev DE.
-	vsled reorganizacije ne obstojajo več pogoji za liadaljni obstoj DE.
S sklepom o ukinitvi delovne enote mora DSP hkrati odločati, kateri DE se pripoji.
Pred sklepanjem o ukinitvi delovne enote lahko zbor delavcev te enote zahteva, da se izvede o ukinitvi referendum v tej enoti.
Člen 100.'
Delovne enote lahko v okviru svojega letnega plana ustvarjajo med seboj poslovne odnose, ki zadevajo dobavo blaga in izvrševanja uslug ter za ev. kršitev teh dogovorov določajo pogodbene penale.
Člen 104.
Zbor delavcev v DE polnoveljavno sklepa, če je na njem prisotnih najmanj polovica vseh članov DE.
Predlogi in sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih, v kolikor ni za odločanje predpisana posebna večina..
ITa zboru se glasuje javno z dviganjem rok, razen v primerili, kjer je predpisano tajno glasovanje•
obor se mora sklicati na takem kraju in ob času, da je omogočena kar največja udeležba vseli članov.
člen 116,
1'oslovodja poslovalnice in obratovodja je hkrati vodja DE.
poslovodjo in obratovodjo imenuje in razrešuje UO ob soglsju sveta oz, zbora delavcev DE.
Poslovodja ali obratovodja je lahko delavec z najmanj sredno strokovno izobrazbo ekonomske smeri ali visekokva-1ificiran delavec,
Namestnika vodje DE imenuje svet ali zbor delavcev DE.
Člen 119,
Začasno upravo v DE lahko uvede DSP če;.
-	delovna enota v letu dni ne realizira svojega gospodarskega - načrta,
-	deluje proti določilom statuta in drugih splošnih aktov podjetja,
-	škoduje podjetju kot celoti.
Člen 120.
Sklep o uvedbi začasne uprave v DE mora vsebovati;
-	razloge, vsled česa se uvaja začasna uprava,
-	čas od kdaj do kdaj naj traja začasna uprava,
-	imena članov začasne uprave,
-	nalogo začasne uprave.
■Člen 123»
Delovna skupnost podjetja odloča z referendumom; -
-	o pripojitvi, spojitvi ali razdelitvi podjetja,
-	o predlogu za uvedbo postopka prostovoljne likvidacije podjetja,
-	o drugih pomembnejših vprašanjih, za katere smatra DSP, da o njih"odloči delovna skupnost podjetja.
Člen 125.
DS razpiše referendum najmanj 30 dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje.
Pred glasovanjem mora biti kolektiv seznanjen s problemom, o dveh možnih rešitvah problema in o posledicah ene ali druge rešitve.
člen 133.
Skupina članov delovne skupnosti ima pravico;
-	da zahteva sklic zbora delavcev zaradi predloga za odpoklic člana DSP ali sveta delovne enote.
-	da sproži postopek za razrešitev direktorja podjetja, vodje DE in delavcev na vodilnih delovnih mestih.
Člen 134.
Delavci imajo pravico, da preko zborov delavcev iznašajo predloge oziroma zahtevke;
-o vseh vprašanjih dela, poslovanja in upravljanja v podjetju oziroma v DE,
-	za odpoklic članov DSP oz. sveta DE, za razrešitev direktorja podjetja, vodje DE in delavcev na vodilnih delovnih mestih.
Člen 139.
Letni plan in program razvoja je osnovni splošni akt podjetja in mora biti v skladu s cilji, ki so zajeti v družbenem planu.
Letni plan in program razvoja mora sloneti na realnih možnostih izvršitve ter ustreznih pogojih tržišča.
Smernice za plan podjetja sprejme UO praviloma do konca novembra tekočega leta za naslednje leto.
DSP sklepa o programu in ga sprejme do konca meseca marca za tekoče leto.
Pred sprejemanjem letnega plana oziroma programa razvoja je treba članom omogočiti, da dajo nanj pripombe in predloge.
Program se sprejema za določeno obdobje, v katerem je mogoče doseči postavljene cilje.
Člen 144.
Se organ upravljanja DE ne vskladi svojega letnega plana s planom podjetja, ga vskladi DSP s svojim sklepom, ki je obvezen za DE,
Pri sestavljanju svojih planov, lahko DE povečajo obseg poslovanja in zmanjšajo poslovne stroške pod pogojem, da s tem ne rušijo planov drugih DE, posebno pa ne plan podjetja kot celote.
g
RAZMIŠLJANJE O NEKATERIH CENTRALNIH ODLOČITVAH
Ko sprejemamo interne predpise smo vedno v določeni krizi. Prvič zato, ker se za spremembe, katere vnesemo v osnutek, prehitro odločimo in drugič, ker ni občutka, da se je osnutek v delovnih enotah dobro prouč 1. Vzrok za takšno stanje je v spontanem prepričanju, da je za napredek podjetja oz, delovne enote edino pomemben promet, vse drugo kot; organizacija podjetja, organizacija dela, varnost pri delu, urejenost skladišča, itd, pa je drugotnega pomena in je zanj škoda izgubljati čas. Zato si redkokdo vzame čas, da bi se usposobil do takšne mere, na osnovi katere bi lahko doprinesel k temu, da bi bili nterni predpisi čimbolj popolni ter vedno v skladu z interesi podjetja in družbe.
'e letos moramo sprejeti nov statut podjetja, vskladiti pravilnik o delovnih razmerjih z novimi zakonitimi določili, sprejeti nov pravilnik o varnosti pri delu, itd. Ali bodo ti naši novi interni predpisi v skladu z interesi podjetja in družbe? Bodo toliko, kolikor si bomo vzeli časa za poglabljanje, kaj doslej ni bilo v redu in kaj bi lahko napravili boljše kot doslej.
Nekaj časa pa bi si morali vzeti tudi za druge interne predpise, katere nam ni treba po sili zakona ponovno sprejemati, kajti tudi v njih je že marsikaj preživelo, .čeprav smo jih nedavno sprejeli. Pa ne samo preživelo.
Gre tudi za to, zakaj se ti predpisi ne izpolnjujejo? Ali so pretežki za nivo onih, ki bi se morali po njih ravnati, ali pa so neživi jenski, ali celo nepotrebni?
Vzemimo v obdelavo delavsko samoupravljanje v našem podjetju. Je razvito ali ni? Po eni strani je, saj je podjetje razdeljeno na delovne enote, ki imajo svoje organe samoupravljanja, po drugi strani pa ni, ker je še
vedno neka j centralističnih določil, ki hi jih lahko,brez strahu za obstoj in napredek podjetja kot celote, prepustili v odločitev delovnim enotagi.
Menim, da smo storili napako, ker smo se odločili, da imamo centralni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, na osnovi katerega o osebnih dohodkih organi samoupravljanja delovnih enot sprejemajo samo sklepe. Kje so tisti sklepi in kakšni so? Kdo se ukvarja z evidenco teh sklepov in kdo ugotavlja, če so v skladu s centralnim pravilnikom? Če bi hotela delovna enota nekomu reprezentirati svoja določila o razdeljevanju osebnih dohodkov, bi moral§,. .brskati po zapisnikih sej samoupravnih organov in vprašanje je, kako bi to izglodalo. Mislim torej, da bi vsaka DE morala sprejeti svoj pravilnik o delitvi osebnih dohodkov na. osnovi pravilnika podjetja, ki bi bil samo temeljni.
Pri sprjemanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov v DE pa bi se moral kolektiv popolnoma osvoboditi glede števila točk za posamezna delovna mesta. To,smo svoječasno centralno odločali za nekatera delovna mesta, koliko imajo lahko točk, je preživela stvar, vendar je še vedno tako zakoreninjena, da se jih jemlje kot merilo, katerega se ne sme nihče dotakniti. Nadalje, zakaj smo sprejeli določilo, da se direktorje (poslovodje) nagrajuje po dohodku, a komercialiste po dohodku ali razliki v oehi, če tega nobena DE ni zvedla? To je problem, problem pa je tudi to, da je kot merilo za poslovodje predviden dohodek, za komercialiste pa dohodek ali razlika v ceni. Tako se lahko zgodi, da bo komercialist dobil več kot poslovodja, čeprav je, oz. bi moral biti, vodja DE prvi komercialistov BE. -"Osebni dohodki obeh bi morali biti odvisni le od ustvarjene razlike v ceni s tem, da se določi različen odstotek participacije.
Vzemimo primer na področju normiranja. V nekaterih DE imajo takšne norme, da jih delavci presegajo 100 do 200 krat.
IT a tern področju je popolna a nart:5 ja. Zakaj dovolimo različne norme za enak material in enake stroje v različnih DE? V DE sami je res mogoče težko kaj popraviti zaradi osebnih interesov prizadetih delavcev. Toda če vse govori o tem, da je to nepravilno, potem je to stvar, o kateri je treba odločati centralno... Odločimo se za enake norme na enakih strojih in približno enak material v celotnem podjetju. Pa naj zaškriplje, kjer bo zaškripalo, bomo vsaj vedeli, leje iskati vzrok za škripanje<,
Druga stvar je vrednost točke in akordna cena* Vrednost točke je takšna kot jo da ustvarjeni dohodek, akordna cena pa je prav tako odvisna od ustvarjenih sredstev za osebne dohodke, to se pravi, da je tudi odvisna od dohodka. Zato te vrednosti, cene, ni mogoče centralno podpisati. To naj predpiše ergan samoupravljanja DE,
Ali -pa n.pr, imamo centralni predpis, da se za stroške prihoda in odhoda z dela ne sme povrniti več kot do 4.000,- -S.din. Zakaj ne bi prepustili DE, da to sama
regulira tako, kot njej ustreza, 6c je na nekem delavcu močno
♦
zainteresirana, naj mu plača tudi več,.po svoji presoji. Včasih ser sam močno zagovarjal to centralno določilo, toda časi se spreminjajo in z njim tudi moje mišljenje, ko je nastopila gospodarska reforma, smo se bali, kako bo z nami, zdaj lahko rečemo, da smo se bali preveč in zato ni na mestu tako kritičen odnos do nekaterih stroškov, ki jih priznavamo v takšnih višinah kot so ustrezale preteklim pogojem poslovanja. Če pravimo, da si DE same režejo kruh, potem jim dovolimo, da same odločajo o teh stroških skladno s kosom kruha, ki si ga z delom priborijo.
Seveda gre pri tem, in takšnih zadev je še več, za pametne odločitve. Mesmiselno bi bilo, da gremo pri tem dlje kot je daleč naša sposobnost in zavest. Tako se ne strinjam s tem,
da se sredstva za investicije razdelijo po DE, ker z razdrobljenimi sredstvi ne bi mogli voditi takšne politike investiranja, s 'katero bi zagotovili kolikor toliko skladen razvoj celotnega podjetja. Nemogoče je tudi, da bi vsaka DE lahko sama odločala, koliko ustvarjenega dohodka bo prispevala za skupne investicije. 0 teh in talcih vprašanjih mora še vedno odločati centralni delavski svet.
PROBLEM KONKURENCE V HIŠI
Kadar delovni enoti ne gre dobro, ni daleč od odločitve, da se mora angažirati na širšem področju, to je izven svojega območja. Taki odločitvi pa lahko botruje tudi želja, da bi ob dobrih uspehih napravila še več. Toda ne glede na vzrok, ki botruje takšnim željam, vedno bo takšna odločitev napravila zmedo, ki nujno oškoduje podjetje na dohodku in na ugledu. Na dohodku zato, ker se v največ primerih lahko blago pridobi oz. odvzame nekomu, ki na tem področju trguje, le z višjo ceno, na ugledu pa zato, ker dobi prodajalec blaga vtis, da v podjetju ne vedo kaj delajo in so zato odprta vrata medsebojni konkurenci.
Takšnih aranžmajev si pač. nobeno podjetje ne more zavestno privoščiti, ker bi to pomenilo hitro propadanje podjetja kot celote. To velja za vsako podjetje, za naše pa toliko bolj, ker imamo posebno organizacijsko strukturo in vsaka anarhija v takšni strukturi, kot je naša, razbija enotnost poslovanja ter slabi poslovno moč in ugled podjetja.
Pri nas je prišlo do takšnih problemov n.pr. med Ilirsko Bistrico in Novo Gorico ter Ljubljano in Novim mestom.
Pri reševanju spora med omenjenimi enotami smo videli, da je poseg v področje druge enote imel vedno vsaj en objektivni vzrok. Zato je tem bolj nerazumljivo, zakaj
se voditelji poslovnih enot, ki so prizadete, niso predhodno sporazumeli tako, kot za takšne primere predvideva naš statut in pravilnik o delitvi dohodka,
V	našem statutu (el. 90) piše "nobena poslovna enota ne sme brez soglasja druge poslovne enote posegati v odkupno področje druge poslovne enote". V" 15. čl. pravilnika o delitvi dohodka pa piše; "če je poslovna enota sklenila posel na območju druge poslovne enote brez njenega pristanka pripada ustvarjeni dohodek iz tega posla tisti poslovni enoti, na cigar območju je bil tak posel sklenjen".
Tu ni nobene nejasnosti in upamo,' da v bodoče ne bo več takšnih spodrsljajev. Nejasno pa je, kot izgleda, še vedno, ali to velja tudi za področja, ki so izven naše republike, kjer nimamo poslovnih enot, ampak predstavnike podjetja.
V	zadnjem času je namreč prišlo do posegov v področja, kjer delujejo naši predstavniki in zato moramo to vprašanje razčistiti.
Predstavnik podjetja je istočasno tudi naš nakupovalec blaga na svojem področju. Na tem področju od predstavlja podjetje tako, kot ga predstavlja direktor DE na področju svoje enote, V tem smislu on tudi sam zase tvori svojo ekonomsko enoto, ki mu daje zaslužek v obliki provizije. Dazumljivo je torej, da se prvič on sam ne more 'strinjati s tem, da mu nekdo odvzame posle in drugič, ne more se s tem strinjati niti podjetje kot celota.
Zakaj ne? Zato, ker si je zelo težko zamišljati, da bo nekdo, ki ne pozna prilik in strank na tistem področju nek posel bolje opravil kot naš predstavnik, ki je tam takorekoo doma in sicer;
- zato, ker si stranka po svoje in to negativno razlaga nastop dveh oseb, ki niso medsebojno informirane, a so iz istega podjetja
-	zato? ker stranka takšno situacijo izkoristi v svoj prid na ta način«, da skuša doseči boljšo prodajno ceno
-	in zato p ker se v takih primerih ustvarjajo potni stroški p katerim se lahko izognemo.
To so hude posledice, ki jih ni mogoče sprejeti. Torej velja naše določilo v statutu in pravilniku o delitvi dohodka tudi za naše predstavnike in njihova področja.
Ker se velikokrat zgodi, da nekdo ve za interesanten posel na področjih, na katerih delujejo naši predstavniki, je torej nujno, da v zvezi s takšnim poslom stopi v kontakt s predstavnikom direktno, ali preko direktorja komercialne službe podjetja oz. šefa komercialnega biroja, kamor predstavniki spadajo in se dogovori kdo oziroma kako bosta k poslu pristopila. V nasprotnem primeru bo dohodek od opravljenega posla pripadal komercialnemu biroju, predstavnik pa bo od njega dobil provizijo.
V zvezi s tem sta še vedno dve vprašanji. Prvo je, ali to velja tudi v takih primerih, ko nekdo zve za določen posel po osebnih zvezah in poznanstvu"?
Me, ta princip naj v takih primerih ne velja, toda pod pogojem, da s tistim podjetjem naš predstavnik, zagotovo nima nobene zveze oziroma nima poslovnih stikov. Toda tudi v takšnih primerih bo verjetno predstavnik opravil posel bolje in bi zato bilo pametno, da stopi z njim v stik.
Drugo vprašanje je; ali je pravilno, da se direktor delovne enote pojavi pri stranki, za katero je zvedel od predstavnika, z namenom, da predstavnika odrine od nadaljnih poslov.
Vzrok za taksno dejanje je lahko želja po potovanju, nezadovoljstvo zaradi provizije, ki jo sicer mora plačati
predstavniku ali prepričanje, da "bo lahko dosegel ni n jo odkupno ceno', kot jo je predstavnik. t
V odgovoru ha to vprašanje naj prvi vzrok obidem, ker ne prenese kritike. Nezadovoljstvo zaradi provizije pa je izvor kratkovidnosti poslovanja. Prvič, če predstavnika imamo, mu moramo dati možnost zaslužiti, drugič, brez predstavnika za določen posel sploh ne bi zvedeli in bi tako 100 b iz . del iz našega prometa, in tretjič, poslovanje s predstavnikom je cenejše, 'kot pa če bi zdaj eni, zdaj drugi obdelovali teren, ki ga ne poznamo.
pesen vzrok je le, če obstojajo elementi, na osnovi katerih bi nekdo drug dosegel nižjo odkupno ceno, V takšnih vrimerih je edino pošteno, da te elemente sporočimo predstavniku in če jih sam ni v stanju izkoristiti, naj ":ih skušata oba s tem, da ima predstavnik še vedno pravico na provizijo. Odvzemanje zaslužka na takšen način, da prevzamemo izvor blaga, ki ga je odkril predstavnik, je nepošteno in nima zveze z dobrimi odnosi med člani istega podjetja, Najhujše pa so posledice, ki gredo lahko tako daleč, da podjetje zgubi dobrega predstavnika.
12 HO VE E A PRAVILNIKA 0 'MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZ MEDJIH 01en 97.
Delavec ima pravico biti odsoten z dela in dobiti nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih;
-	zaradi smrti zakonca, staršev in otrok 3 delovne dni
-	zaradi rojstva otroka,, poroke ali selitve ter smrti bratov,sester in staršev
zakonca/	2 delovna dneva
-	zaradi smrti starih staršev '	1 delovni dan
Delavec je opravičeno odsoten po tem členu, če je nastopil razlog iz prejšnjega odstavka in, če je o tem pred odsotnostjo obvestil svojega nadre j enega starešino.
Odsotnost z dela po tem členu ne more biti daljša od 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu.
SPET OPUSTITEV SLUŽBENE DOLŽNOSTT ALI
Dne 29. 9. 1965 se je pripetila na PE Koper težja delovna nezgoda, pri kateri je bil prizadet aelavec Alojz Tomažič. Pri natovarjanju aluminijastih ostružkov na kamion je padel s kamiona ter si pri' tem poškodoval hrbtenico ter dobil težji pretres možganov. Vsled te nezgode uveljavlja ponesrečenec proti podjetju odškodninski zahtevek v višini S.din 6,200.000,- ter mesečno rento v znesku S.din 11.000,-.
0 upravičenosti do takega zahtevka bo sicer odločilo sodišče, vendar je značilna ugotovitev, da so strokovne službe pri upravi podjetja zaznale za ta primer nezgode šele z vložitvijo odškodninske tožbe. Odpira se vprašanje, zakaj PE Koper ni takoj prijavila upravi podjetja te nezgode, niti je ni vnesla v poimenski seznam nezgod z zahtevanimi podatki, ki so potrebni za mesečno poročilo. Vzlic pismenemu opozorilu dne 14/1-1966 št. I-7/UU, da mora PE pripraviti ustrezen seznam za leto 1965, je PE Koper dostavila nepopo-len seznam iz katerega ni razviden opis, zakaj je prišlo do nezgode in temu opozorilu ni v celoti zadostila niti na ponoven zahtevek z dne 27/1-1966.
Piazumljivo je, da z opustitvijo teh prijav, iz katerih bi se v grobem moglo orientacijsko opredeljevati za razlog, vsled katerega je prišlo do delovne nezgode, otežkoča strokovnim službam, da po obdobju skoraj enega leta objek-tivirajo dejanski stan nezgode ter posredujejo svoje mnenje pristojnim inšpekcijskim organom. Težko se bo ob takem dejstvu izogniti sankcijam, ki so predvidene za opustitev prijav o nezgodi.
Naveden primer bo doživel svoj epilog v sodni dvorani. Pred sodiščem bomo iskali vzroke, ki so dovedli do nezgode pa tudi razloge za opustitev obveznih prijav o nezgodi. Kaj meni o tem vodstvo PE Koper in kaj pisarniški delavec, ki je bil neposredno zadolžen, da opravi prijavno dolžnost„ Ali se zavedajo, na koga bo padla odgovornost?
KBEATERI SEL SPI 23. ZASEDANJA DSP
Sklicanje 23. zasedanja- je bilo izredno zaradi sprejemanja 'sklepov, ki bi dovolili skleniti z Gospodarsko banko v Ljubljani pogodbo za nakup 32.000 dolarjev, katere rabimo za plačilo predelave 1150 ton tračnic v betonsko železo.
DS je sprejel vse sklope, ki jih je zahtevala banka, nanašajo pa se predvsem na to, da postanemo ustanovitveni elani Gospodarske banke v Ljubljani, kar nas stane 50 milijonov din, plačljivo v letu 1967 in 1968; da decembra letos za 13 mesecev posodimo banki 50 milj. dinarjev in da imamo res dovolj denarja za nakup deviz.
Poleg tega je DS razpravljal o problemih in predlogih	\
sortirnice tekstila v .Ljubljani. V sortirnici se jd namreč promet tako zmanjšal, da bi delavke lahko dobile le polovico onih osebnih dohodkov kot so jih prejemale v prvem polletju. Razprava je potekala v dokazovanju ali so za takšno stanje krivi■subjektivni ali objektivni vzroki. Z večino glasov je bil sprejet tudi sklep, da se v sortirnici tekstila zmanjša obseg prometa za 25. % in da naj se odgovarjajoča delovna sila odpusti, kolikor se zanjo ne najde druge zaposlitve,
7 nadaljevanju zasedanja- je DS sprejel predlog ICO SP, da se imenuje v začasni, odbor za naše počitniške domove tovariše Zoher Prane a, Piki Jožeta, Gregorič Antona, Inkret Bojana in Gostinčar Jožeta.
Brez razprave je bila imenovana komisija za revalorizacijo osnovnih sredstev podjetja, to.je komisija za določitev nove vrednosti obstoječih osnovnih sredstev podjetja. Za predsednika komisi je je imenovan Ramovš Janez, za člane pa Golja Anton, Martelanc Vekoslav in Kurent Francka.
Brez razprave je DS tudi sprejel predlog, za odpis nekaterih osnovnih sredstev, ki jih je v skladišču DE Koper uničil požar in 3.600 kg papirja, ki ga je v Radgoni uničila poplava.
V nadaljevanju je dovolil odkup zemljišča, na katerem- se bo postavil objekt za poslovno enoto Lendava. Iz prostorov, kjer je sedaj, se mora namreč odseliti.
čeprav je zasedanje trajalo več ur, se je na predlog tov. Ramovša o povečanju amortizacijske stopnje osnovnih sredstev podjetja, razvila zelo živahna razprava. Sedanja amortizacijska stopnja ni funkcionalna, kot se temu pravi. To pomeni, da je n.pr, kamion prej zanič kot pa se nabere toliko amortizacije,^ da bi se lahko kupilo nov kamion. Vsak pameten gospodar bo za vsak stroj, ki ga uporablja, dal vsako leto toliko na stran, da bo tisto leto, ko bo stroj zanič, imel dovolj za nakup novega, To je predlagal tov. Ramovš, toda to pomeni večje stroške, večji stroški pa pomenijo manjše osebne
dohodke.
Zaključek razprave je bil, da letos ne bomo povečevali amortizacijske, stopnje osnovnih sredstev podjetja, da pa moramo z novim letom 1967 to vsekakor napraviti na najbolj pravičen način.
Ob zaključku zasedanja je tov. Mancini sporočil DS, da je Služba družbenega knjigovodstva potrdila naš zaključni račun za leto 1965 in ugotovila, da smo plačali preveč obresti na poslovni sklad in preveč zveznega prometnega davka,'skupa j za skoraj milijon starih dinarjev, kar lahko in bomo, refundirali v letu 1967.
NAJVAŽNEJŠI SKLEPI 23. SEJE UO IN 24. ZASEDANJA DSP
Sprejeto je poročilo o 9-mesečnem obračunu.
Dokumentacijo za realizirane posle mora.jo DE poslati -fakturnemu oddelku takoj oz. najkasneje v 5 dneh. Palet urni oddelek je dolžan predlagati v disciplinski postopek vsako zakasnitev, sicer se proti njemu uvede disciplinski postopek.
Vagonske pošiljke v medskladiščnem prometu se morajo zaključiti 20. v mesecu.
Odobrena je prodaja iztrošenih kamionov TAM Pionir, Oolesa, motornih koles in mopedov.
Delavcem, ki bodo za službeno potovanje uporabljali lastno motorno kolo, se priznava 12,- S.din za km.
Odobren je nakup še enega kontenerja, še dveh italijanskih preš, izgradnja sortirnice barvnih kovin in izpraševalnice vreč.
Odobren je predlog za zunanjetrgovinsko registracijo podjetja.
Jančiču, Bamovšu, Žoherju, Kamnikarju in Gregoriču je odobreno potovanje v Italijo na ogled sortirnice papirja.
Kadar delavec zboli ali je. odsoten zato, ker mora negovati obolelega člana družine, ima vsakokrat, ne glede koliko dni traja bolovanje ali odsotnost zaradi nege, za prve 3 dni pravico do največ 60 % nadomestila osebnega dohodka.
Dve ti ali zbori DE morajo sprejeti sklep o odstoidcu do katerega bodo imeli pravico delavci njihove DE, vendar ta
odstotek ne sme presegati 60 % nadomestila .osebnega dohodka.
Za bolezensko odsotnost nad 3 dni pripada •delavcem 80 m nadomestilo- po predpisih socialnega zavarovanja.
la sprememba velja od 1/11-1965.
Kadar delavec na službenem potovanju prenoči izven gostinskega obrata in mu ni izstavljen račun za prenočitev, mu pripada polovico zneska, ki ga sicer podjetje prizna na osnovi računa, torej 1.500,- S,din.
la.sprememba velja od 1/11-1966.
V	primerih, ko neko podjetje nudi neidoče blago na račun nadaljnjega sodelovanja, 'je treba sprejeti manjše zlo, toda eventuelno izgubo mora kriti sama DE,
V	komisija za osnovna sredstva se imenuje Ramovš Janez, Kartelanc Vekoslav, Golja Anton in Kurent Francka.
Komisija mora pričeti z delom 7/11-1966.
S 1/10-1966 se tov, luška razreši dolžnosti poslovodje poslovne enote Velenje in se ga premesti v Celje. Za v.d. poslovodje v Velenju pa se imenuje tovariša Franca Orla.
Odobren je predlog za sklenitev razširjene pogodbe o poslom — tehničnem sodelovanju s podjetjem t}0tpad!: Karlovac.
Vsem enotam podjetja je treba poslati priporočilo za cepljenje proti gripi, ker nosi podjetje samo polovico stroškov.
8 SEJE UHIAVKEGA ODBORA, KI JE BILA 3.12.1966
ITajprej je tovariš direktor izčrpno poročal o delu uprave podjetja in o situaciji v zvezi s prodajo papirja in tračnic v Italijo ter o enostranskih ukrepih Poslovnega združenja za predelavo papirja v Zagrebu.
Poročal je tudi o pomanjkanju obratnih sredstev in o tem, da bomo morali povečati obratna sredstva za račun investicij v letu 1967.
Sporočil je tudi, da smo dobili zunanjetrgovinsko registracijo za uvoz in izvoz odpadnega ter uporabnega blaga.
Zelo dolga je bila razprava o situaciji v DE Ilirska Bistrica, ki ima preplačila osebnih dohodkov preko' 4 milijone S.din. Sprejetih je bilo več sklepov za sanacijo, med drugim tudi to, da mora DE Ilirska Bistrica preplačilo vrniti v 6 mesecih.
Zelo živa je bila tudi razprava o neizvršeni inventuri blaga, ki ga je odkupil komercialni biro podjetja.
Sprejeti so bili trije sklepi, ki naj bi odpravili pomanjkljivosti v komercialnem biroju.
Nato je UO sprejel nekaj personalnih sprememb v že določenih komisijah za letno inventuro in pooblastil upravo, podjetja, da sestavi in pošlje delovnim enotam smernice za plan v letu 1967.
Poleg teh, je UO sklepal tudi o nekaterih manj važnih predlogih in o priporočilih za DSP.
Z ZASEDANJA DSP DNE 23.12.1966
Direktor podjetja in komercialni direktor sta informirala člane DSP o razgovorih v Zagrebu in Beogradu glede prodaje starega papirja tovarnam papirja preko njihovega združenja in glede prodaje železa železarnam v letu 1967.
7 razpravi o zapisniku prejšnjega zasedanja je bila močno poudarjena zaskrbljenost zaradi prevelikih zalog in pomanjkanja prostih obratnih sredstev.
V na dal jni razpravi po isti točki dnevnega reda je tudi sklenil, da se mora v podjetju zaostriti osebna odgovornost za razne okvare na osnovnih sredstvih in da lahko disciplinska komisija delovne enote odstopi prekršek v obravnavo komisiji pri DSP.z namenom, da se doseže večji učinek kaznovanja.
Sklenjeno je tudi bilo, d*a se mora DE, ki za stalno oddaja drugi DE določen stroj, ta stroj predhodno in na svoj račun popraviti v tehnično uporabno stanje.
Na osnovi razprave o stopnji za investicijsko vzdrževanje je bilo sklenjeno, da jo bodo določile same DE, toda ne
izpod 4	' od nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Obenem
je bilo sklenjeno«, da. se bo letošnji' presežek sredstev za investicijsko vzdrževanje procentualno porazdelil na vse j.'E vsled cesar, bo najnižji h v vseh DE iznad 44.
Komisija za revalorizacijo je dobila pooblastilo - DED, da se pri preračunavanju nove .višje vrednosti osnovnih sredstev pos luži vseh znižanj, katerih se lahko•po zakonu posluži delavski svet podjetja.
padal je je bil sprejet predlog o nalcupu se ene italijanske stiskalnice za papir, enega sekatcrja za podolžno rezanje tračnic in železnih plošč, enega magneta za izločevanje železa iz estružkov barvastih kovin, en stroj za blagovno knjigovodstvo ter dveh stiskalnic za pločevino tipa dcliluter.
334 je tudi sklenil, da bo naše podjetje vložilo naša stanovanja onemu stanovanjskemu podjetju, ki nam bo pripravljeno vračati tisti del najemnine, ki predstavi ja•amortizacijo stanovanja.
Ha kraju je tudi sklenil, da poklanja 20 ton tračnic, ki so že v Italiji, v vrednosti 1,000.000,- S.din za popi .vi j ene e v Italiji.
12 NOVEGA PRAVILNIKA 0 MEDSEBOJNIH DELOVNIH RAZMERJIH 40IZKUSIJO BELO Člen 20.
'Delavec ostane na delu za nedoločen, čas, če zadosti zahtevam poskusnega dela.
Vsi delavci, ki prvič vstopajo na delo v podjetje opravijo poskusno delo po vnaprej določenem programu in roku.
hoskusni rok sme trajati najdalj 5 mesecev.
L: e d opravljanjem poskusnega dela nadzoruje delavca njegov neposredno nadrejeni, delavec. ■
Boskusno delo traja za delavce razporejene na delovno mesto,
za katero se zahtevaš a, visoka ali višja izobrazba
b)	srednja izobrazba ali visoko kvalificirani delavci,
c)	kvalificirano delovno mesto ali nižja strokovna izobrazba
d)	za ostala delovna mesta
5 mesecev 4 mesece
2 meseca 1 mesec
ŠD 1TDKAJ PO JA Sim, O KOLDKTIVUET.! HDZ GO DNEM ZAVAHOVMJU
Y Glasilu št. 22 je bil objavljen članek "kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev”,• v katerem so navedene pravice delavcev iz takega'zavarovanja.
Kot navaja članek, ima vsak delavec, ki se mu pripeti nezgoda na delu ali izven dela, ki ima za posledico začasno ali trajno delanezmožnost, pravico do dajatev iz takega zavarovanja. Da bi bil obseg teh pravic delavcev iz tega nezgodnega zavarovanja povsem razčiščen, je treba najprej ugotoviti, da priticejo delavcem dajatve iz tega naslova iz začasne ali trajne delanezmožnosti vsled utrpele nezgode le, če ima taka nezgoda za posledico invalidnost ali smrt. Višina dajtev za posledice nezgode je odvisna pri tem zavarovanju od % invalidnosti, ki jo je delavec utrpel ob nezgodi, ne glede na okolnost, ali je delavec vsled te nezgode začasno ali trajno delanezmošen. Stopnjo invalidnosti ugotavlja zdravniška komisija, njena višina pa predstavlja c'j dajatve iz višine zavarovalnega zneska. Glede na prednje torej delavec ne bo upravičen iz takega zavarovalnega naslova do dnevne odškodnine za utrpelo nezgodo.
Iz našega kolektivnega nezgodnega zavarovanja pritiče delavcu po navedeni obrazložitvi le določen znesek v ki ga izkazuje njegova stopnja invalidnosti ter na celotni zavarovalni znesek za primer smrti„ Pri tem pa ne gre prezreti, da mu pritiče iz naslova socialnega zavarovanja, ne glede na uvedeno kolektivno nezgodno zavarovanje v vsakem primeru za čas bolezni oz. delanezmožnosti, še ustrezno nadomestilo osebnih dohodkov po obstoječih zakonitih predpisih.
HAJVEČJA AUDIJA ZBIRALJA PAPIRJA IR STEKEL RIO V LJUBLJANI
V mesecu novembru' je pričela teči dosloj največja akcija zbiranja starega papirja in steklenic po ljubljanskih šolali. Pionirji 30 osnovnih šol 5 ljubljanskih občin bodo zbirali odpadni material do 31. maja 1967, kc bo akcija zaključena. Psa!c drugi teden v mesecu bodo prinašali v šolo steklenice in star papir v korist svojega pionirskega odreda za cilj, katerega so si sami določili. Tako zbirajo za: opremo foto laboratorija, za nakup športne zimske opreme, za ureditev športnega igrišča, za opremo biološkega kabineta, za izpopolnitev pionirske knjižnice, za nabavo televizorja in še in še ... Vsak pionirski odred ima drugačne potrebe, vsi pa bodo svoje potrebe pokrili s sredstvi, ki jim jih nudi zbiralna akcija.
Poznavalci dosedanjih akcij trdijo, da ge ta žkcija odlično organizirana, ker temelji na izkušnjah dosedanjih akcij po vsej Slovni ji. Da ne bi akcija okrnila programov pionirskih odredov, temveč se skladno vključila vanje, smo so povezali z Zvezo prijateljev mladine. V ta namen je bil ustanovljen medobčinski odbor za zbiranje starega papirja in steklenic
i
za mesto Ljubljana, v katerem so tajniki občinskih zvezdin dva predstavnika “Dinosa51.
Da bi bili pionirji stimulirani pri zbiranju in bi med njimi vladal koristen tekmovalni duh, je odbor našel naslednjo; rešitev: Vsak pionir, ki sodeluje v akciji, ki zajemo 27.000 pionirjev, je prejel izkaznico o zbiranju, v katero mu v šoli odtisnejo žig z emblemom podjetja Dinos za vsak pri nešeni 1 kg papirja ali za 2 steklenici. Ko pionir doseže osnovno normo, t.j. 10 kg starega papirja in 20 steklenic dobi priznanje v obliki srečke. Pionir lahko prejme za svoje zbiranje neomejeno število priznanj -- srečk in ima s tem večjo možnost pri žrebanju ob koncu I. šolskega polletja, ko bo izžrebanih 50 srečk —nagrad po S,din 10.000,—, vloženih na hranilne knjižice Kreditne banke in hranilnice Ljubljana in ob zaključku akcije, ko bo izžrebanih še
100 enakih nagrad.
Da bi se vodstva šol oz. pionirskih odredov hitreje vključila v akcijo,, so razpisane še kolektivne nagrade. Prva šola, ki bo na vse učence zbrala osnovno normo papirja in steklenic, bo dobila 100.000,- S.din hagrade. Da napetost tekmovanja ne bo popustila, pa bo na dan 31.III.196? izvršen pregled, katera šola oz. pionirski odred bo do tega dne zbral največ po vrednosti na učenca (pionirja). Razpisane so štiri nagrade; 100.000,-, 70.000,-, 40,000,-in 30.000,- S.din. Za to tekmovanje vlada med šolami še posebno zanimanje.
Za nagrade so prispevali i:Dinos11 in Kreditna banka in hranil nica Ljubljana, ki je poleg tega zaradi privajanja otrok k varčevanju ^prispevala še dodatne premije k nagradam, ki so vložene na hranilne knjižice. Premijo S.din 2.000,- dobi vsak pionir, ki svoje nagrade ne dvigne pred enim letom oz. dobi premijo' S. din 5.000,-, če veže svojo nagrado na dve leti. Banka nudi pionirjem poleg premij še višje obresti takšne kot so pri vezanih vlogah.
Dinos je sklepal z vsakim pionirskim odredom na 80 osnvnih šolah pismene dogovore, kjer so dogovorjene vse podrobnosti v zvezi z akcijo med pionirji, šolo in podjetjem. :iDinos -bo sproti plačeval odredom na njihove hranilne knjižice in jih obveščal. Sestavni del dogovora s pionirji so tudi ceniki z najvišjimi cenami, ki jih je mogoče dati za star papir in steklenice. Vsak pionirski odred je dobil tudi velike, fotografijo steklenic, ki so Icurantne, nekurantne steklenice pa jemlje "Dinos11 po cenah steklenih črepinj.
OBISKI IN RAZGOVORI
20.	septembra
so obiskali direktorja našega podjetja; direktor. »Obnove Beograd, komercialni direktor »Sirovine» Beograd, direktor i:Beniksa» Zagreb ter direktor in svetnik nSirovine:; Zagreb. Z naše strani sta se razgovora poleg direktorja udeležila tudi tov. Jančič in tov. Mancini„ Razgovor je trajal 4 ure, in sicer predvsem o situaciji v zvezi z nakupom in prodajo s tare ga pa pir j a.
‘JeStanki 5 podjetij bodo odslej vsak mesec, vsakokrat pri drugem podjetju. Namen teli sestankov je izmenjava izkušenj. Poleg tega se bo na prihodnjem sestanku, ki bo ta mesec v Zagrebu, obravnavalo tudi predlog o možnosti sklenitve skupne pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju.
21.	septembra
sta obiskala direktorja našega podjetja direktor in šef računovodstva podjetja t:0tpadt! Karl ovac. Z naše strani so se razgovora udeležili tudi tovariši Jančič, Mancini in lodberšček, Razgovor je trajal 2 uri. Glavna tema razgovora je bila 'kako razširiti medsebojno sodelovanje, ki izvira iz pogodbe, po kateri naše podjetje prodaja slovenskim železarnam njihovo železo.
Istega dne so obiskali direktorja podjetja in tov. Jančiča trije predstavniki podjetja "0tpad:i Skopje skupno z direktor jem podjetja. Razgovori so bili komercialnega značaja. Posežen je bil sporazum za. nakup oz. prodajo nekaj ton blaga. Predstavniki podjetja i:0tpadi; Skopje so• nam povedali, da imajo vsa skladišča polna železa (4.000 ton), ker ga železarne že dalj časa ne sprejemajo.
22» septembra
sta obiskala Mariborsko livarno naš direktor in tov,
Janeic in sicer na njihovo povabilo. Razgovora so se s strani Mariborske livarne udeležili štirje predstavniki skupno z direktorjem livarne. Obravnavali so možnosti tesnejšega sodelovanja, po katerem bi Mariborska livarna dobivala od nas večje količine odpadkov barvnih kovin.
Sprejet je bil sklep, da bo Mariborska livarna pripravila koncept pogodbe o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju,
26» septembra
je obiskala naše podjetje oz. DE Ljubljana skupina 15 delavcev podjetja ”0tpadIf Karl ovac skupno z direktorjem tega podjetja. Skupina se je pogovarjala z delavci in se seznanjala z našo organizacijo dela na skladišču v zvezi z normami in akordi pri prešanju pločevine in papirja ter pri rezanju železa z italijanskimi škarjami„ Skupina je bila zaupana tov, Podberščku kot predstavniku podjetja, vse potrebne informacije o normah in akordih pa sta ji dajala tudi tov. Ramovš in Gostinčar iz DE Ljubljana.
Direktor podjetja ifOtpad!t Karl ovac je izjavil, da je bil zelo zadovoljen z rezultati obiska, kateri jim bodo služili pri njihovih stremljenjih za doseganje večje storilnosti pri delu.
29. septembra
sta naš direktor in tov. Jančič obiskala podjetje za preoblikovanje tračnic v betonsko železo,v Italiji in sklenila pogodbo zs. predelavo 1150 ton tračnic.
S to pogodbo se je končalo 3--mesečno iskanje baznih odobrenj in potrdil v Beogradu in v Ljubljani pri narodni
"banici. Gospodarski banki ir Jugobanki, Republiški gospodarski zbornici, Zveznem sekretariatu za industrijo in trgovino ter Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino. Vsa ta pota in razgovori pričajo o naši veliki birokraciji tudi takrat, kadar je splošna korist priznana od vseh, ki so merodajni da odločajo.
4. oktobra
je po predhodnem sporočilu obiskal direktorja podjetja, tov. Jančiča in tov. Mlinarja predstavnik podjetja "Angrosirovina11 Tuzla, ■
Zanimal se je za' situacijo na področju tekstilnih odpadkov in ponudil železniške tračnice. Prosil je, da jim posodimo italijanske škarje, vendar mu zaenkrat nismo mogli ugoditi« Povedal je, da imajo velike težave z Železarno kavne, ker od njih noče več sprejemati VFP materiala.
5 * okto bra
se je direktor podjetja udeležil seje redakcijskega odbora našega časopisa »Otpadne sirovine!; v Zagrebu, nato pa je s tov. Mujičem obiskal pomočnika generalnega direktorja podjetja :'Rade Končariz Zagreba, s katerim se je pogovarjal o možnostih nakupa čvrstih deviz. Podjetje ,zSade Končar11 je bilo pripravljeno odstopiti zaprošene 'devize, toda pod pretežkimi pogoji,
11.	oktobra
so direktor podjetja, tov. Jančič in tov. Smerkolj obiskali Sekretariat za zunanjo trgovino v Beogradu. Razgovor je potekal o možnostih izvoza lahkih tračnic povezano z uvozom deficitarnega materiala. Istega dne sta tov. Jančič in Vasičeva obiskala Jugobanko v Beogradu in se pogovarjala
o detajlih za izvoz tračnic in uvoz deficitarnega materiala.
12.	oktobra
smo obiskali podjetje v Titovih Užicah in se razgovarjali z generalnim in komercialnim direktorjem o prodaji barvnih kovin in nakupu čvrstih deviz. Po enournem razgovoru je bil dosežen sporazum. Z drugim podjetjem v Titovih Užicah smo se nato pogovarjali o prodaji betonskega železa in nakupu reprodukcijskega materiala. Ugotovili smo obojestranski interes za komercialno poslovanje.
25. in 26. oktobra
Vrnili smo obisk podjetju "Otpad" Karlovac in se dogovarjali o sodelovanju na višjem nivoju, kot smo ga imeli doslej. Dosežen je bil sporazum o sklenitvi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju v prometu z odpadnim blagom, zlasti z barvnimi kovinami in o izposojanju strojnih naprav. Pazgovorov sta se udeležila poleg direktorja podjetja še tov. Mancini in tov. Podberšček, ki je zadolžen za povezavo z :!0tpadom " Karlovac. Po zadnjih informacijah se !I0tpad!! Karlovac želi z nami združiti.
3. novembra
Direktor podjetja je skupaj s tov. Mujičem obiskal zveznega sekretarja za trgovino in industrijo ter se razgovarjal o tem, kako premostiti težave, ki so nastale v zvezi s predlogom, da izvozimo dolodeno količino lahkih tračnic in uvozimo določeno količino deficitarnega reprodukcijskega materiala.
20. novembra
7 Zagrebu je bil sestanek direktorjev podjetij "Sirovina" in "Feniks" Zagreb, "Obnova" in "Sirovina" Beograd ter
\
)
;;Dinos- Ljubljana. Na sestanku 'je bilo največ govora o dejavnosti podjetja Papirservis” o naših izvoznih možnostih ter o sodelovanju na zunanjem tržišču.
21. novembra
Direktorja podjetja je obiskal predstavnik -Trgosirovine-bara je vo. Razgovor je potekal o problemih nakupa in prodaje tračnic in medsebojnega sodelovanja preko tovariša Mujiča. Predstavnika !:Trgosirovineu je zanimala tudi naša notranja organizacija. Dali smo mu na razpolago naš statut in naše pravilnike.
12 novega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih.
DELOVNI ČAS POLNI DELOVNI ČAS Člen. 51.
Polni delovni čas v podjetju traja 42 ur tedensko.
Delovni čas začne praviloma ob 6. uri zjutraj in traja do
13.	ure. Sveti delovnih enot ali zbori delovnih ljudi delovnih enot lahko odredijo, da prične delovni čas v zimskih mesecih ob 7. uri zjutraj in konča ob 14. uri popoldne. Izjemoma lahko delavski svet podjetja dovoli tak razpored deležnega časa, ki ob zagotovitvi nemotenega poslovanja ob sobotah omogoča tudi proste sobote.
Večje enote morajo za gotovinski nakup in prodajo organizirati tudi popoldanski delovni čas.
Vodja delovne enote lahko določi posameznim službam tudi drug delovni čas v okviru 42 urnega tednika.
SEZNAM
Na upravi imamo naslednji seznam naših enot. Prosimo vas, sporočite nam takoj, kaj je narobe in kaj manjka. Tam, kjer ni vpisana ulica ali hišna številka, sporočite tudi to. Vse to rabimo za pravilen oglas v časopisu OTPADNE SPROVINE in za lastno uporabo.
"DINOS”, podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom
LJUBLJANA, Parmova 33
Telefonska centrala; 316-573
312-664
310-636
310-635
Komercialni biro;	316—971
finančna služba;	315-721
Teleprinter;	313-98
Telegram;
DINOS LJUBLJANA
DELOVNE ENOTE
-Dinos”,	Ljubljana«, Kurilniška 16/a, telefon st		312-444 315-943
"Dinos",	Maribor, Koroška 9,	t?	22-517
'Dinos",	Celje, Besljeva 8,	M	20-83
'Dinos",	Kranj, G-orenjesavska cesta	11	21-356
'Dinos",	Nova Gorica, IX. korpusa ulica	11	' 21-476
'Dinos”,	Koper, Šmarska ulica	11	21-430
i!Dinos!i,	Kočevje	11	86-183
'Dinos”,	Novo mesto. Cesta herojev	11	21-205
'Dinos5',	Bre*žice	11	72-249
'Dinos1',	Slovenske Konjice	1?	75-027
“Dinos”, tekstilni obrat Ljubljana,
Kurilniška 18	telefon 311-041
“Dinos”, tekstilni obrat Bohova
pri Mariboru	S!	31-30 6
"Dinos'-', komercialni biro, Ljubljana
Parmova 33	316—971
in trgovina v Šentvidu št.80
pri Ljubljani	”	51-088
::Dinosi:,	mehanična delavnica, Ljubljana,
Kurilni ška 16/a	”	312—444
-Dinos, Ilirska Bistrica, Šercer jeva 3	71-057
“Dinos”,	Trbovlje	i:	80-082
SKLADIŠČA
-Dinos-',	Ljubljana, Kurilniška lo/a,	telefon	312-444 315-943
-Dinos -,	Ljubljana, Živinozdravska 1	n	313-209
“Dinos, “Dinos”, “Dinos”,	Ljubljana, Kolezijska 9 Domžale Vrhnika	ts	22-073
“Dinos,	Maribor, Ledina, Tržaška ul	t;	51-539
“Dinos“,	Mribor, Dravska ulica 5	ti	22-023
“Dinos”,	Ptu j	ti	96
“Dinos”,	Murska Sobota	!?	21-153
“Dinos”, “Dinos”,	C-ornja Radgona Črnomelj	;i	5
“Dinos”,	Ludbreg, -^alnička 1	ti	276
“Dinos”,	Velenje	ti	85-103
“Dinos”,	Jesenice	t;	82-215
“Dinos”,	škof ja Loka	Si	85—580
“Dinos”,	Ajdovščina	tl	78
“Dinos”,	Pivka, Petelinje	ti	6
“Dinos”,	Dravograd	11	83-011
“Dinos”, ZBIR	Lendava	..g 'i g Lgi-iAilS >.■ A L H I C E	it	7 "
Kamnik, Hib ni ca, Metlika, Hrastnik, Zagorje, Trzic, .Most na Soči, Tolmin, Kozina, Sežana, Rakek, Logatec, Postojna, Kranj — Jezerska, Izola, Bovec, Kobarid, Srpenica, Log, v_ Huda Južna, Are lin, Žalec, Šempeter, Polzela, Pran s m o, j.r^i šče, Rogatec, Poljčane, Sl,Bistrica, Cerknica, S-^arj. vrg, Radeče in Zidani most„

r
i
i