Posatrezna Številka 10 vinarjev.
siev. 269	V HODIH v Četrtek 23. novembra m
Leto mv.
s Velja po poŠti:
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en шевео „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 2S-— sa ostalo inozemstvo . „ 35'-
V Ljubljani na domi
St celo lato naprej . . K 24'—
za en meseo
2'-
V upravi prsjeman meteCno „ 1*80 b Sobotna izdaja: š
ia oelo leto ......K T—
ia Kemčl)9 oeloletno . „ 8 — za ostalo inozemstvo. „ 12'—
■ Inserati: >—=-4-= Enosiblpna petiivrsta 172 dih široka in 3 itm visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 31 v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjib naročilih primaren popnet po dogovoru.
Enostolpna pctltvrata po 60 vm,
Izhaja vzak dan izv: emšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
(ti,- Uredništvo Je т Kopitarjevi ulloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v KopitarJeTl nllol it. 6. — Račun poštne uranilnioe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-herc. št. 7583. — Uprarniškega telelona št 188.
Cesar Kari svojim narodom.
Mojim narodom!
Globoko ganjen in pretresen stojim Jaz in Moja hiša, stoje Moji zvesti narodi ob mrtvaškem odru plemenitega vladarja, čegar rokam je bila skoraj sedem desetletij izročena usoda monarhije.
Po milosti Vsemogočnega, ki Ga je v zgodnjih mladeniških letih poklicala na prestol, Mu je bila dana tudi moč, da je do visoke sive starosti živel le dolžnostim, katere Mu je predpisovala Njegova visoka vladarska služba in vroča ljubezen do Njegovih narodov; v tem Ga ni moglo zbegati ne streti tudi najtežje človeško gorje.
Njegova modrost, izprevidnost in očetovska skrb so ustvarile trajne temelje za mirno skupno življenje in svobodni razvoj in privedle Avstroogrsko skozi težke zmešnjave in nevarnosti skozi slabe in dobre dnove tekom dolge in blagoslovljene dobe miru na višino moči, na kateri danes skupaj s svojimi zvestimi zavezniki kljubuje v boju proti sovražnikom krog in krog.
Njegovo delo velja nadaljevati in dovršiti.
V	viharnem času zasedam častitljivi prestol Mojih prednikov, katerega mi zapušča Moj presvitli stric v nezmanjšanem sijaju.
Ni še dosežen cilj; blodnja naših sovražnikov, ki menijo, da bodo mogli z neprestanimi navali premagati, da razbiti Mojo monarhijo in njene zaveznike, še ni strta.
Vem, da sem eno z Mojimi narodi v neupogljivem sklepu, vojevati boj, dokler ni dosežen mir, ki zavaruje obstoj Moje monarhije in zaiamči trdne temelje za njen nemoteni razvoj.
V	ponosnem zaupanju se zanašam na to, da bo Moja junaška oborožena moč, oprta na požrtvovalno domovinsko ljubezen Mojih narodov in v zvestem sobojev-ništvu z zavezniškimi vojskami z milostno božjo pomočjo tudi v bodoče odbijala vse napade sovražnikov in privedla vojno do zmagovitega završetka.
Ravno tako neomajno je Moje zaupanje, da izide Moja monarhija, katere stališče kot velesila korenini v oddavna pismeno zajamčeni, v sili in nevarnosti nanovo zapečateni nerazrušljivi zgodovinski skupnosti obeh njenih držav, na znotraj in zunaj utrjena in okrepljena; da bodo Moji narodi, katere danes prevzema misel neraz-družnosti in globoke domovinske ljubezni in jih združuje v požrtvovalni odločnosti v obrambi proti zunanjim sovražnikom, sodelovati tudi na delu mirnega prenavljanja in Pomlajanja, da privedemo obe državi monarhije s priklopljenima deželama Bosno in Hercegovino v dobo procvita, pro-speha in okrepitve.
Proseč iz nebes milosti in blagoslova Za-se, za Mojo hišo in Moje ljubljene narode, obečam pred Vsemogočnim, da bom dobro, katero so Mi zapustili Moji predniki, zvesto upravljal.
Storiti hočem vse, da v najkrajšem času preženem grozote in žrtve vojne in znova pridobim Mojim narodom težko pogrešane blagodari n?' i, kakor hitro bo dovolila čast našega >ja jenjski pogoji
Manifest novega cesarja.
Mojih držav in njihovih zvestih zaveznikov trma naših sovražnikov.
Mojim narodom hočem biti pravičen in ljubezniv knez. Spoštovali hočem njihove ustavne svoboščine in druge pravice in skrbno varovati enakopravnost za vse. Neprestano si bom prizadeval, pospeševati nravni in duševni blagor Mojih narodov, ščititi svobodo in red v Mojih državah in zavarovati vsem pridobitno delavnim članom družbe sadove poštenega dela.
strije narodov, pod vladanjem novega vladarja slavne habsburške dinastije Karola I. Mogočen odmev bodo našle te monarhove besede v srcih že od pamtiveka habsburški' dinastiji tradicijonelno vdanega slovenskega naroda. Zaupamo v novo življenjsko moč Avstrije narodov, zgrajene na podlagi pravičnosti in enakopravnosti, trdno in globoko vero imamo v te velike cesarske besede mladega velikega monarha. V težkih časih je sprejel odgovornosti polno krono na svoje mlade rame. Toda v ljubezni in vdanosti narodov Avstrije bo našel pomoč
Novi naš cesar Karol in cesarica Cita.
Kot dragoceno dedščino Mojih prednikov prevzemam udanost in iskreno zaupanje, ki oklepa ljudstvo in krono. Ta zapuščina naj Mi da moč, da bom kos dolžnostim Mojc visoke in težke vladarske službe.
Proniknjen vere na neuničljivo življcn-sko moč Avstroogrske, oduševljen po iskreni ljubezni do Mojih narodov, hočem posvetiti tej visoki nalogi Svoje življenje in vso Svojo moč.
Koerber, m. p.	Kari m. p.
Novi monarh velike Avstrije narodov jc prvič spregovoril svojim narodom. Mojim narodom hočem biti pravičen ia ljubezniv vladar. Upoštevati hočem njihove ustavne svoboščine in druge pravice in skrbno varovati enakopravnost za vse. Proniknjen vere na neuničljivo življenjsko moč Avstrije, oduševljen po srčni ljubezni do Mojih narodov, hočem posvetili tej visoki nalogi Svoje življenje in vso Svojo moč.
Na tem temelju jc zgrajen cel manifest novega vladarja, iz njega diha velika življenjska moč nove. velike, svobodne Av-
za izpolnitev svoje težke velike naloge. Avstrija narodov mora živeti in sicer resnično živeti na zdravem, globoko zastavljenem temelju predpogojev zdravega življenja.
Mladi vladar računa, da ga bo spremljala v vojni dokazana požrtvovalnost njegovih narodov. Ne bo se motil. Eno hoče biti s svojimi narodi — vsi narodi naj bodo pod niegovim žezlom eno!
Manifest novega cesarja jc manifest častnega miru. Jasno pove našim sovražnikom, da brani samo ono, kar mu je zapustil njegov veliki stric. V tej pravični obrambi ima za seboj vse avstrijske narode — ki hočejo v tem boju samo eno: ohranili Avstrijo, svojo ljubo domovino. Sovražniki naj bi ob teh besedah razumeli, da tc odločnosti vseh avstrijskih narodov, ki hočejo Avstrijo, da te Avstrije narodov ne bodo nikoli premagalil
V veliko zgodovinsko poslanstvo nove, svobodne, veVke, narodom pravične | Avstrije narodov, v zgodovinsko poslanstvo habsburške dinastije, cesarja Karola L za- ' upa ia trdno veruje cesarju in dinastiji vdani slovenski narod. Slovenski narod se klania svojemu novemu vladarju. Sloven-
ski narod pozdravlja vladarja habsburška dinastije, s katerim ga je združila zgodovina!
Pozdravljen novi veliki vladar nove, mogočne Avstrije. Pozdravljen cesar Karol I.
Cesar Karol I. prevzel vlado.
Dunaj, 22. nov. (K. u.) Posebna izdaja »Wiener Zeitung« objavlja sledeče cesarjevo lastnoročno pismo:
Ljubi dr. pl. Koerber!
Danes sem prevzel vlado in potrjujem Vas in ostale člane avstrijskega ministrstva na svojih mestih.
Dunai, 21. novembra 1916.
Kari, m. p.
Koerber m. p.
Lastnoročna pisma cesarja Karla.
Budimpešta, 22. nov. Posebna izdaja uradnega lista objavlja:
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je izdal najmilostneje sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi grof Tisza!
Danes sera prevzel vlado. Potrjujem Vas in ostale člane ogrskega ministr6tva na svojih mestih. Obenem Vam naročam, da razglasite priloženi oklic Mojim narodom.
Dunaj, 21. novembra 1916.
Karol m. p.
Tisza m. p.
Dunaj, 23. novembra. AVieneru Ztg.« Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je izdal sledeča Najvišja lastnoročna pisma:
Ljubi baron Burian-
Danes sem prevzel vlado in Vas potrjujem na Vašem mestu kot minister Moje hiše in zunanjih stvari.
Dunaj, 21. novembra 1916.
Karol m. p.
Tisza m. p.
Ljubi baron Burian!
Danes sem prevzel vlado in Vas potrjujem na Vašem mestu kot začasnega voditelja Mojega skupnega finančnega ministrstva kakor tudi glede na osrednje vrhovno osrednje vodstvo zadev Bosne in Hercegovine.
Naročam Vam istočasno, da razglasite priloženi oklic Mojim narodom.
Dunaj, 21. novembra 1916.
Karol m. p.
Burian m. p.
Ljubi generalni polkovnik baron plem.
Krobatin!
Danes sem prevzel vlado in Vas potrjujem na Vašem mestu kot vojnega ministra.
Dunaj, 21. novembra 1916.
Karol m .p.
Burian m, p.
* * «
Cesarjeva prisega ustavi.
Dunaj, 22. novembra. Novi cesar jo sprejel danes dopoldne v Schonbrunnu min. pi-eds. dr. Korberja. Politični krogi trde, da je šlo za državnopravna vprašanja, ki so v zvezi z izpremembo prestola. Predvsem gre za člen 8. ustave iz 1. 1867, ki določa glede na izvajanje vladne moči: Kadar cesar nastopi vlado, priseže v navzočnosti obeh zbornic. državnega zbora, da se bo držal neomajljivo državnega osnovnega zakona kraljevin in dežela zastopanih v
državnem zboru in da bo vladal sporazumno z njimi in po splošnih postavah.
Prva vladarska dejanja cesarja Karla.
Dunaj, 22. novembra. Cesar Kari je že nekaj ur po smrti cesarja Franca Jožefa pričel vladati: Prvi njegov vladarski čin je bil, da je poklical zunanjega ministra Buriana še ponoči k sebi v Sch6nbrunn. Okolu pol 12. ponoči je bil Burian v zunanjem ministrstvu telefonično obveščen, da ga je cesar Kari pozval nujno k sebi. Burian se je peljal opolnoči v spremstvu lega-cijskega tajnika barona Hoyosa v Schonbrunn, kjer ga je cesar takoj sprejel. Cesar jo Burianu izjavil, da mu popolnoma zaupa in želi, naj vodi v sedanjih razmerah še naprej zunanje posle.1
Dunaj, 22. novembra. Cesar Kari je že prevzel vladarske posle. Dopoldne je že sprejel poročevalce hišne, dvorne in državne službe in visoke generale, ki jih je prej sprejemal cesar Franc Jožef. Zunanji minister baron Burian je popoldne dlje časa poročal cesarju. Oklic o prevzetju prestola narodom se je neposredno po smrti cesarja Franca Jožefa izdelal.
Kako je prevzel cesar Karol cesarstvo.
Dunaj, 22, nov. V mali dvorani Schon-drunna so se zbrali ponoči dvorni in državni dostojanstveniki, dalje vojaški činitelji in dunajski mestni poveljnik, V polkrogu so se zbrali pred prestolonaslednikom, Ravnatelj kabinetne pisarne je izročil prestolonasledniku prej tajni ključ; za prestolonaslednikom je stal njegov vrhovni dvorni mojster, grof Berchtold. Zunanji minister baron Burian je nagovoril prestolonaslednika in mu napovedal, da je vladar umrl; izrazil mu je svoje globoko obžalovanje in najudanejše spoštovanje dvornih in državnih dostojanstvenikov. Prestolonaslednik je odgovoril nekaj besedi. Nato je baron Burian zopet nastopil. Trikrat se je poklonil prestolonasledniku in ga vprašal, če je voljan, da sprejme prestol, ker je edini upravičeni dedič. Globoko ginjen je tiho prestolonaslednik odgovoril, da ker je od-poklicala Previdnost njegovega ljubljenega strica, je sklenil, da prevzame in nastopi dedščino. Nastopil je zopet zunanji minister in prosil potrebnih navodil. Prestolonaslednik je stopil k državnim dostojanstvenikom, jim zagotovil svojo milost in Jzjafdl, da jih odveze nove prisege. Nato so izdelala obvestila ptujim dvorom. Poročajo, da se bo cesar jutri preselil na pvof.
-Člani cesarske hiše se poklanjajo cesarju
v. Karolu in cesarici Citi.
Dunaj, 22. novembra. Danes dopoldne je n&stopila pred vratmi grada Schonbrunn straža dveh mož. Po deseti uri so došli ■člani vladarske hiše, da se poklonijo novemu'Cesarju in novi cesarici. Ob 11. uri so se -4ši zbrali. Najvišji ceremonijski mojster je IMkrat udaril s palico, nakar sta prišla cesar in cesarica, ki sta zasedla pripravljena tronska sedeža ob steni Bele dvora-ne.'Nato so se poklonili navzoči cesarju in cesarici in izražali sožalje vsled smrti rajnega cesarja.
Po poklonitvi je bila v schonbrunski kapeli črna sv. maša za rajnega cesarja, pri kateri so bili vsi člani cesarske hiše navzoči.
Cesar Karel zaslišaval ministre.
Dunaj, 22. novembra. Danes dopoldne je novi cesar zaslišal v Schonbrunnu min. predsednika Korberja. Razpravljalo se je o državnopravnih vprašanjih, ki so v zvezi z izpremembo prestolonasledstva.
Dunaj, 22. novembra. Min. predsednika grofa Tisza je sprejel cesar Karel ob 11. uri v avdijenci. Grof Tisza se je podal nato v vojaško pisarno, kjer je dolgo časa delal z načelnikom ogrskega oddelka. Popoldne je obiskal Tisza Korberja, nato se je vrnil v ogrsko ministrstvo, kjer je sprejel barona Buriana,
Zaprisega vojakov.
Dnnai, 22. novembra. Jutri zjutraj Ob 10. uri bodo v vojnem ministrstvu zapriseženi ministrstvu prideljeni častniki. Jutri in pojutrišnjem bodo zaprisegli čete. Vojake dunajske posadke bodo zaprisegli v njih bivališčih; ranjence bodo zaprisegli ali na dvoriščih ali pa v sobah bolnišnic.
Sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 22. novembra. Predsednik po-slaniške zbornice dr. Sylvester je odpotoval danes iz Solnograda na Dunaj, Trdi se, da bo pričel predsednik takoj priprave na sklicanje državnega zbora k žalobni izjavi. Danes popoldne je to vprašanje obravnaval ministrski svet.
Ogrska poslaniška zbornica
bo zborovala najbrže v petek ali v soboto. Grof Albert Apponyi je izjavil, naj bi državni zbor ostal permanenten, dokler ne bo novi kralj kronan, kar pa ne pomenja, da bi morale biti seje irajne.
Vlade ostanejo.
Dana), 22. nov. Skupno ministrstvo
in avstrijsko kakor tudi ogrsko ministrstvo bodo najbrže odstopili jutri. Gre pa le za obliko; politični krogi ne dvomijo, da bo cesar zopet potrdil vsa ministrstva.
Opri za takojšnje kronanje novega vladarja.
Grof Albert Apponyi je rekel: Bajni kralj je bil prevelika oseba, da bi našo pieteto nasproti njemu rešili z nekaterimi banalnostmi. Glede na bodočnost je rekel, da se mora novi kralj takoj kronati, če se tudi gotove zunanjosti omeje, ker Ogrska mora imeti kro-nanega kralja.
Grof Tisza pri cesarju.
Budimpešta, 22. novembra. (Kor. ur.] Ogrski korespondenčni urad poroča z Dunaja: Nj. Veličanstvo je danes dopoldne ob 10. uri sprejelo ministrskega predsednika giofa Tiszo v zasebni avdijenci.
Cesarica Cita proučevala vprašanja o prehrani prebivalstva.
Dunaj, 22. novembra. Cesarica Cita se je zadnji teden zelo zanimala za vprašanja prehrane. Predavali so ji strokovnjaki. Nameravala je prevzeti vodstvo organizacije, ki bi skrbela, da se olajša dobava živih
Kranjska dežela ob smrii cesarja Frančiška Jožefa I. in ob naslonu vlade novega cesarja Karola!.
Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je imenom dežele Kranjske poslal na Dunaj naslednji brzojavki:
Kabinetna pisarna
Dunaj.
Globoko pretresen po smrti Nj. Veličanstva našega vroče ljubljenega in otroško častenega deželnega očeta Franca Josipa, ki je vodil skozi skoraj sedem desetletij z modro roko in očetovsko ljubeznijo usodo cesarstva, daje kranjski deželni odbor najspoštljivejši izraz najgloblji in najsrčneji žalosii kranjske dežele.
Kranjski deželni odbor
šusteršič,	1 P
deželni glavar. '
Nj. ces .in kr. apostolskemu Veličan« stvu cesarju
Dunaj.
Sredi najglobje žalosti ob odhodu Nj. Veličanstva, vročeljubljenega in otroško častenega cesarja Franc Josipa slavnega spomina, se obračajo oči zvestih narodov cesarstva na Vaše Veličanstvo, Najvišjektero je po milosti Božji poklicano sedaj voditi usodo starodavnega cesarstva in ljubljene domovine.
Kranjski deželni odbor, kot ustavni zastopnik dežele, hiti v imenu kranjske vojvodine v najglobji prespoštlji-vosti pozdravljati Vaše ces. in kr. apostolsko Veličanstvo kot Najvišjega deželnega gospoda in polagati prisego nezlomljive zvestobe in uclanosti dežele na stopnice Najvišjega prestola.
V	vseh viharjih preskušena, na brezštevilnih bojnih poljih cesarstva s potoki krvi zapečatena in v srcih dežo-lanov nerazdorno ukoreninjena zvesta udanost kranjske dežele, bodi Vašemu Veličanstvu eno jamstev za srečno vla-darstvo, ktero naj Božja previdnost nakloni Vašemu Veličanstvu in Najvišje-Njega narodom.
Bog živi, Bog ohrani in blagoslovi Vaše Veličanstvo!
V	najgloblji velespoštljivosti
kranjski deželni odbor
šusteršič,
deželni glavar.
Novi flvslrijski cesar M L
Otročja leta.
Novi avstrijski cesar Karel je bil rojen 17. avgusta 1887. in je mladi cesar, v katerega stavi Avstrija svoje nove upe, sedaj v 30. letu starosti. Njegov oče, nadvojvoda Oton, brat pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bil najpopularnejši človek svojega časa. Nadvojvoda Karel Franc Jožef še ni bil tri leta star, ko so se stavili nanj že vsakovrstni upi in so v njem videli bodočega cesarja, L. 1889. je namreč umrl prestolonaslednik Rudolf in od tega trenutka ie bilo vprašanje prestolonasledstva na dnevnem redu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil takrat še ne-
oženjen, in ker svet takrat še ni poznal princa, ki se je zgolj bavil z raznimi študiji, je sodil, da se bo odpovedal prestolona-sledstvu na korist svojemu malemu nečaku Karolu Francu Jožefu. Ko je pozneje Franc Ferdinand obolel in je šel iskat zdravja izven Avstrije ter je pri tej priliki celo svoja vojaška mesta opustil, je bil svet prepričan, da bo sivemu vladarju Francu Jožefu sledil na prestolu mladoletni nečak Karel Franc Jožef. To so bile seveda le vesji. Vsekakor je pa bil nadvojvoda Karel Franc Jožef določen za bodočega prestolonaslednika, ko se je nadvojvoda Franc Ferdinand poročil z grofico Zofijo Chotek.
Življenje mladega nadvojvode je seveda vzbujalo vsled tega v vseh krogih zanimanje. Že kot otrok se je moral učiti raznih jezikov avstrijskih narodov. Večji del svoje mladosti je preživel ob strani svoje matere, nadvojvodinje Marije Jožefe, ki je prišla na Dunaj 17 let stara s saškega dvora. Vzgoja, ki jo je nudila Marija Jožefa svojima sinovoma Karlu in Maksu, je bila zelo skrbna, pred vsem pa je skušala vcepiti v mlada srca verski duh, ki je pre-vejal tudi njo.
Vojaška leta.
Za nadvojvodinjo Marijo Jožefo in nadvojvodo Karla Franca Jožefa je prišel jeseni leta 1905. dan ločitve. Uvrščen je bil kot poročnik k 7. dragonskemu polku, ki je imel garnizijo v Brandysu na Češkem, kamor je moral oditi. To so bili za ljubečo mater težki trenutki. Sin ji je moral obljubiti, da jo bo pogosto obiskal, kolikor mu bo dopuščala vojaška služba. Mladi nadvojvoda se je moral poleg vojaških spretnosti učiti tudi drugih znanosti, kajti bil je določen za cesarja. Profesor Braff, poznejši poljedelski minister, ga je poučeval v narodnem gospodarstvu, finančni znanosti in trgovinski politiki, profesor Ott v kanoničnem in cerkvenem pravu, profesor Albrich in profesor Pfaff pa sta ga uvajala v juridične znanosti. Vsi učitelji so dali mlademu nadvojvodu izpričevalo, da je nadarjen in priden učenec.
Leta 1906. je postal nadvojvoda Karel Franc Jožef nadporočnik, 1909. rit-mojster, 1912. major, 26. aprila 1914. podpolkovnik. Po tragični smrti prestolona-sledn. Franca Ferdinanda ga je cesar imenoval za polkovnika in linijskega ladijskega kapitana. Julija 1915 je bil povišan za generalnega majorja in konteradmirala, letos marca meseca za podmaršala in vice-admirala.
Ob izbruhu svetovne vojske
je cesar pridelil nadvojvoda vrhovnemu armadnemu poveljstvu. Letos spomladi je šel na italijansko bojišče, kjer je prevzel poveljstvo vojne skupine, ki je udarila iz Tirolske na Italijansko. Ko se je vsled ruske poletne ofenzive morala ustaviti ofenziva proti Italiji, je nadvojvoda odložil poveljstvo. Avgusta meseca pa je prevzel poveljstvo nad velikim delom bojne črte proti Rusom, in po nastopu Rumunije tudi poveljstvo proti temu novemu sovražniku. Bil je povišan za generala konjenice in admirala, ta mesec ga je pa rajnki cesar imenoval za generalnega polkovnika in velikega admirala.
Cesar ca №.
Dne 21. oktobra 1911. se je nadvojvoda Karol Franc Jožef poročil s princezinjo Cito Parmsko - Bourbonsko, katere polno ime se glasi: Cita Marija Milosti Adelgunda Mihaela Rafaela Gabriela Jožefina Anto-niia, Lujiza, Agneza, Rojena je bila 9. maja 1892 v vili Pianore ter je potomka razlaščenega parmskega rodu. Vsled vojne leta 1859. je bila rodovina prisiljena, zapustiti vojvodino Parmo, ki se je leta 1860. združila z državami sardinskega kralja Viktorja Emanuela II. Vojvodinja regentinja je tedaj v imenu svojega sina Roberta protestirala proti tej združitvi. Iz zakona tega vojvode Roberta z vojvodinjo Marijo Antonijo, rojeno infantinjo portugalsko, je bila rojena princezinja Cita.
Cita ima mnogo bratov in sester. Iz prvega zakona vojvode Roberta s princezinjo Marijo Pijo bourbonsko-sicilsko je osem otrok, med njimi sedaj vladajoči vojvoda Henrik in princ. Elija, ki je poročen s hčerjo nadvojvode Friderika, nadvojvodinjo Marijo Ano. Iz drugega zakona je dvanajst otrok, med katerimi je cesarica Cita peta. Njen oče vojvoda Robert je umrl leta 1907.
Kmalu potem, ko je dovršila deseto leto, so poslali princezinjo Cito v zavod sa-lezijank v Zangbergu na Zgornjem Bavarskem, kjer je uživala pouk in vzgojo tudi hči vojvode Karla Theodorja, sedanja belgijska kraljica, potem bavarska princezinja Rupert in mnogo mladih avstrijskih plem-kinj. Jeseni leta 1903. je princezinja Cita zapustila Zangberg in šla nekaj mesecev kasneje za nekaj časa k benediktinkam v opatiji sv, Cecilije v Rydn na otoku Wight.
Nadvojvoda Kari Jožef jc spoznal svojo nevesto leta 1909. o priliki obiska pri nadvojvodinji Mariji Annunciati, njeni teti, ki se je tedaj zdravila v Francovih varih.
Dne 14. junija 1911 se je v Villa reale delle Pianore vršila zaroka in že 21, oktobra leta 1911. je bila poroka v gradu Schvvar-zau, prestolici parmske vojvodske hiše, ob številni udeležbi zunanjih vladarjev in knežjih osebnosti. Navzoča sta bila pri poroki razen cesarja Franca Jožefa med drugim tudi kralj saški in nadvojvoda Franc Ferdinand, Poročal je monsignore Bisletti, papežev majordomus, ki je takoj nato postal kardinal.
Cesar je za mlada zakonca priredil grad Hetzendorf, Iz tega zakona so bili doslej rojeni: Nadvojvoda Franc Jožef Oto, sedanji prestolonaslednik, rojen v viliWart-holz pri Reichenau dne 20. novembra 1912; nadvojvodinja Adelajda, rojena v Hetzen-dorfu 3. januarja 1914; nadvojvoda Robert Kari Ludvik, rojen v Schonbrunnu 8. februarja 1915 in nadvojvoda Feliks Friderik Avgust Marija, rojen v Schonbrunnu dne 31. maja 1916.
S soprogo Karla Franca Jožefa smo dobili avstro-ogrski narodi zopet svojo cesarico in kraljico, katero mesto je bilo izza smrti cesarice Elizabete osirotelo.
SoZolna seja ljuliljanskeaa občinskega sveto.
Danes ob 11. uri dopoldne so se zbrali ljubljanski občinski svetniki v žalnih oblekah polnoštevilno v mestni dvorani. V dvorani je bil cesarjev kip v črnih draperijah odet s cipresami in lovorom.
.Zupan dr. Ivan Tavčar je govoril}
S. Slavni mestni svet!	,
Danes smo se zbrali, da izrazimo najglobokejšo žalost, ki nas pretresa ob smrti presvitlega cesarja Frana Josij pa I. Skoraj 70 let je držal v rokah že-i zlo cesarske oblasti, a ves čas bil je nam mil gospod in milostljiv zapovednik, Zatorej plakamo in zdihujemo danes, ko je moral podvreči se smrti tisti, brez katerega si Avstrije niti misliti nismo mogli!
Oseba pokojnega Veličanstva stoji pred našim duhom že danes v tistem obrisu, kakor jo bo svetovna zgodovina zarisala na svitle svoje liste. Fran Josip I. se v historični luči ne more dosti spremeniti in tudi bodočnost bo o njem tako sodila, kakor sodi seda-« njost. Zategadelj ni moja naloga, Vam s tega mesta opisavati življenja našega preminulega monarha, ker je to živ-t ljenje odprta knjiga, ki obsega svedoč-be o tem, kako je visokega pokojnega) gospoda v njegovem dolgem vladanju navdajala ljubezen in dobrotljivost do podanih in udanih mu narodov in kako ga je predvsem navdajal visoki čut vladarske odgovornosti.
Ko danes točimo solze ob smrti Frana Josipa I., pretresa nas predvsem zavest, da je bilo njegovo življenje obdano s tragičnim svitom in da je moral, sedeč na zlatem prestolu, prenašati gorje, kakor ga usoda navadno ne dodeli niti najrevnejšemu človeku. In to trpljenje ga še bolj združuje z našimi srci.
V cvetoči mladosti pokosila mu je smrt sina-prestolonaslednika in ljub-i ljeno soprogo usmrtila mu je morilčeva roka. Ravnotako mu je morilec ugrabil drugega prestolonaslednika. Gotovo je tudi tragično, da je moral zatisniti svoje oči v dobi, ko grme ob mejah naše starodavne države topovi in ko se krivični sovražniki trudijo pohoditi in poteptati vse tisto, kar nam je najdražje. Če presvitli cesar ni doživel zmage, mi ki smo ostali za njim, sedaj najtrdnejše upamo, da bo svit te zmage kmalu obseval grob njegov!
Kaj je bil pokojni vladar Avstriji, to opisavati ni moja naloga! Dal ji je ustavo ter s tem ustvaril mogočno podlago. na kateri so se vsi narodi duševno in gmotno mogli razviti do nepričakovane višine. Tega napredka udeležiti se je mogel tudi naš slovenski narod, ki se je takorekoč probudil šele pod vlado Frana Josipa I. Blagoslov cesarjevih besed: »Mir hočem imeti med svojimi narodi!« padel je tudi na pokrajine, kjer prebivajo Slovenci. Iz tega blagoslova pognale so vse tiste pravice, ki jih uživa danes naš narod. Za vse to pravico se ima zahvaliti edino le dobrotljivemu Franu Josipu I. Vse te pravico pa hočemo obdržati kakor slovesno volilo iz zapuščine v Bogu počivajočega vladarja! Zategadelj smo leta 1883 z največjim navdušenjem obhajali praznik GOOletnega združenja naše vojvodino s habsburško monarhijo. Še danes gledamo v duhu viteško tedanjo postavo našega Frana Josipa I., katero je Ljubljana z nepopisno radostjo pozdravljala po svojih ulicah. Bil je naš cesar, bil pa je tudi naš vojvod, ki Slovencev in ki posebno tudi kranjske kronovine ni nikdar pustil iz svojega očetovskega pogleda!
To se jc v prvi vrsti izkazalo v dneh, ko je bil potres razrušil deželno
prestolico — našo belo Ljubljano. Mesto je ležalo v razvalinah; obup je davil prebivalstvo in beda tistih dm je pritiskala na nas s tako silo. da smo skoraj dvomili, če se bo dala Ljubljana znova zgraditi. Tiste dni je prigel med nas Fran Josip I. kot tolazmk in spregovoril je znamenite besede: »Ljubljani se mora pomagati!« Iz teh cesarskih besed izrastla je naša nova LJubljana, ki je danes čez in čez prepreže-na s črnimi zastavami in lu danes — kar bodi povedano brez vsake doneče {razc _ žaluje ob krsti svojega največjega dobrotnika. Dokler bo stala naša Ljubljana, spomin na Frana Josipa I. ne bo izginil iz nje, in še naših potomcev potomci ga bodo upravičeno slavili za rešitelja tega naši dinastiji vedno zvestega mesta!
Resnična žalost torej vlada med nami in brez pretiravanja lahko trdim, da nas tarejo občutki, kakor bi nam v grob polagali umršega očeta! Moti zemlje ga nam ne bodo mogle vzeti, tako da bo pred našim duhom stal v tisti vzornosti, v kateri smo ga gledali v dneh, ko nam je delil bogate darove svoje ljubezni in svoje dobrotljivosti.
V	drugem pa sem prepričan, da postopamo v duhu Visokopokojnega, če prenesemo udanost in zvestobo na novega našega vladarja, ki bo brez dvojbe nam mil in dober zapovedmk v duhu velikega in pravičnega mu prednika Frana Josipa I.
Večni spomin Njega Veličanstvu visokopokojnemu cesarju Franu Josipu I.!	iii*
Obenem odrejam, da sc o tej seji
napravi poseben zapisnik na črnoob-robljenem papirju, katerega bodo podpisali vsi mestni svetniki in ki se potom vloži v mestni arhiv.
Vsi občinski svetniki so govor župana dr. Tavčarja poslušali stoje in ob zaključku zaklicali »Slava!« umrlemu cesarju.
Občinski svet ljubljanski se klanja novemu cesarju.
' Podžupan dr. Triller je predlagal, naj se na kabinetno pisarno Njegovega cesarskega kraljevega Apostolskega Veličanstva cesarja Karla I. odpošlje naslednja brzojavka:
V	najglobokejši žalosti in prehva-ležnem spominu zbrani občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi pre-vdano, da smo kot verni tolmač vsega prebivalstva ponoviti čutila neomah-ljive zvestobe do presvetle cesarske hiše ter najpokornejše pozdraviti Njegovo Veličanstvo novega vladarja in gospodarja. Dr. Ivan Tavčar, župan.
Občinski svet je besedilo sprejel z navdušenjem.
Nato se je podala pod vodstvom župana dr. Tavčarja deputacija občinskega sveta, obstoječa iz klubovih načelnikov: Kregarja, Trillerja in Pam-merja k deželnemu predsedniku, da mu izrazi najglobokejšo žalost, Ljubljane ob smrti cesarja Frančiška Jožefa I.
Kako ie umrl cesar Franc ložel I.
Cesarjeve zadnje ure.
Dunaj, 22. nov. (K. u.) Zunanji minister baron Burian, je prišel po cesarjevi smrti v njegovo sobo; ob 11. uri ponoči se jc drugič pripeljal v Schonbrunn, da izvede kot minister cesarske hiše državni akt o cesarjevi smrti. Cesar Franc Jožef jc bil še pozno popoldne v popolni zavesti. Poročalo se mu je še, da so vzele zvezne čete Krajovo, kar ga je zelo razveselilo. V ponedeljek so cesarju naznanili, da mu je sv. oče podelil blagoslov. Cesar sam je zahteval izpovednika in je bil previden.
Kako je umrl cesar Franc Jožef.
Cesar je umrl, kakor se jc že poročalo, ob 9. uri 5 minut. Da je položaj resen, se je šele videlo, ko so pričele prihajati v Schonbrunn kočije, v katerih so se pripeljali vsi na Dunaju bivajoči nadvojvodi in nadvojvodinje. Cesarju jc na dan smrti po napadu bolezni opoldne nekoliko odleglo, jedel je okoli 4. ure kakao z rižem in nekaj grozdja. Nekaj minut po peti uri je rekel: »Zdaj grem pa le že v posteljo!« V postelji je govoril le nekaj minut z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, a pričelo se mu je blesti Ob 8. uri zvečer je spal, nato je pričel globoko dihati; 5 minut po 9. uri zvečer je umrl.
Dne 20, novembra se je podal cesar preje nego navadno k počitku, dihala so bila šc vedno prosta. Lc huda mrzlica sc je zdela spričo visoke cesarjeve starosti zelo nevarna.
Dne 21. zjutraj je vstal cesar z visoko mrzlico, čutil šc je zelo medlega ter si je dal proti svoji navadi postaviti k mizi naslonjač. Zjutraj je poii,	» čaja z dvema rezinama gnjab 5ašo ki-
slega mleka. Za kosilo cesar ni skoro ničesar zaužil. Oslabelost cesarjeva je tako naraščala, da je proti 6. uri sam zahteval, da gre v postelj. Čuti so začeli pešati. Telesni zdravnik dr. Kcrzl in profesor Ortner se nista ganila od vladarja. Kljub težkemu stanju so se zdravniki še vedno nagibali k mnenju, da čeravno ni pričakovati ozdravljenja, pa vsaj počasnega dva- do tridnevnega poteka bolezni.
Cesar je mirno ležal na postelji; slišati ni bilo nobenega hropenja, nič težkega dihanja, nobenega bolestnega glasu. Cesarjeva hči nadvojvodinja Marija Valerija in vnbkinja princezinja Elizabeta Win-dischgratz sta ponovno prišli k cesarjevi postelji. Ob 7. uri zvečer sta zdravnika preiskala cesarja, ki je bil v globokem snu. Ko sta zdravnika med 8. in 9. uro znova pristopila k vladarjevi postelji, sta s presenečenjem ustanovila, da je treba žal računati s
skorajšnjim nastopom Hlastrofe.
Hitro so poslali sela za nadvojvodinjo Marijo Valerijo, ki se je bila odpeljala na kolodvor po hčerko. Dvorni župnik Seidel je podelil vladarju sv, poslednje olje ob navzočnosti članov cesarske družine, ki so jih bili med tem sklicali k smrtni postelji, kakor tudi več članov cesarskega dvora. V Schonbrunnu so se zbrali:
Prestolonaslednik nadvoivoda Kari Franc Jožef z nadvojvodinjo Cito, nadvojvodinja Marii'a Valerija in njen soprog nadvojvoda Franc Salvator z družino; da-lie: nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Annunciata, Nadvoivoda Franc Štefan in nadvoivodinja Mariia Terezija, nadvojvodinja Izabela z družino, princezinia Elizabeta Liechtenstein in princezinja Elizabeta \Vindischgratz. Kasneje sta prispela še nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvodinja Blanka z družino. Člani cesarske hiše in cesarskega dvora so bili zbrani krog umirajočega cesarja v najgloblji žalosti in iskreni molitvi. Nadvoivodinja Valerija in grofica Waldburg—Zeil sta klečali ob cesarjevih nogah.
Počasi, polagoma je
vladar zaspal brez vsakega smrtnega boja.
Ob 9 .uri zvečer sta zdravnika ustanovila, da je srce, ki je doživelo toliko viharjev in občutilo toliko ljubezni in gorja, nehalo biti. Ihtenje je napolnilo smrtno sobano in v iskreni molitvi so ostale priče cesarjeve smrti zbrane krog mrtvega cesarja. Mrtvo truplo je ostalo v smrtni sobani do današnjega meglenega jutra.
Cesarjevo truplo počiva na železni postelji spalnice; truplo pokriva do prsi odeja; cvetlice je položila na truplo nadvojvodinja Marija Valerija. Cesarjev obraz je miren. Pred posteljo stoji klečalnik, dvorni župnik Seydl moli pri mrliču; tudi več redovnic trajno moli pri rajnem cesarju. Člani cesarske hiše, posebno nadvojvodinja Marija Valerija, so pri?li dopoldne večkrat molit. Ponoči je prišla komisija urada dvornega mojstra, da določi, kakšen bo pogreb. Če ni rajni cesar v oporoki drugače ukrenil, bodo prepeljali truplo cesarja Franca Jožefa iz Scbonbrunna na Dvor; na mrtvaškem odru bo v dorni kapeli; počiva! bo v cesarski rakvi pri kapucinih pri krsti rajne cesarice Elizabete.
Najstarejši vladar svetovne zgodovine.
Blagopokojni cesar Franc Jožef I. je izmed vseh vladarjev svetovne zgodovine najdlje vladal. Cesar Friderik IV. je vladal 53 let, 6 mesecev, 17 dni, angleška kraljica Viktorija 63 let, 7 mesecev in 2 dneva. — Francoski kralj Ludovik XIV. je sicer po imenu vladal 72 let (1643. do 1715), dejansko je pa vladal le 62 let, ker je bil že s petimi leti kralj in je zanj vladalo varuštvo. Friderik Veliki je vladal 46 let, cesar Viljem I., ki je bil 91 let star, je nosil prusko krono le 30 let, nemški cesar pa je bil 17 let.
Zadnje besede cesarja Franca Jožefa. ^ Dunaj, novembra. Zadnje cesarjeve besede so bile: »Truden sem!« Uradno se je dognalo, da je povzročila cesarjevo smrt slabost srca. Zdravniki obveščajo, da so se unela vladarju tudi rebra; a ni dognano, če so se rebra unela pred ali vsled vnetja pljuč,
Cesarjeva oporoka.
Dunaj, 22. novembra. Vladarjevo oporoko je včeraj komisija, ki jo je vodil senatni predsednik dr. Seidl, dvignila in izročila vrhovnemu dvornemu mojstru knezu Montenuovo, ki jo je izročil novemu cesarju. Oporoka obsega razna volila. Zadnji dostavek ji je rajni cesar pripisal, ko je umrl nadvojvoda Franc Ferdinand. Glede na pogreb ne določa oporoka ničesar. Novi cesar je zapovedal, naj se pogreb izvede z vsem sijajem, ki ga določa španski ceremoniel.
Cesar na mrtvaškem odru. — Pogreb.
Dunaj, 22. nov. (K. u). Korespondenca Wilhelm poroča: Dunaj žaluje. Povsod plapolajo črne zastave: s ponosnih palač in z drugih hiš do najmanjše hišice nekdanjih predmestij, Dunaj je postal mesto žalosti,
prave bolesti; črne zastave izražajo lc mali del bolesti cesarske prestolice. Vladarjevo truplo leži še na posteljiv Schonbrunnu, kjer ga bodo balzamirali in tudi tam položili na mrtvaški oder. Duhovniki neprestano molijo pri cesarju. V mrtvaški sobi bo danes zvečer tiha pobožnost tistih članov cesarske rodbine, ki bivajo na Dunaju. Cesarjevo truplo bodo najbrže pre-prepeljali iz Sch6nbrunna v dvorno župno cerkev v ponedeljek 27. t. m. pozno zvečer. V dvorni župni cerkvi bodo cesarjevo truplo položili na mrtvaški oder. V torek 28. in v sredo 29. t. m. sc bo smelo občinstvo pokloniti rajnemu cesarju. Dneva in ure, ko se bo preneslo truplo v rakev h kapucinom, šc niso določili; najbrže bodo mrliča blagoslovili in položili k večnemu počitku v četrtek, 30. t. m. popoldne. Slovesno bo blagoslovil truplo kardinal nadškof dr. Piffl z veliko asistenco. Po blago-slovljenju bodo položili truplo v cesarsko rakev pri kapucinih.
' Sožalje bolgarske vlade.
Soiija, 22. novembra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Radoslavov je poslal zunanjemu ministru baronu Burianu sožalno brzojavko.
Šolska mladina.
Odredbe radi šolske mladine se bodo še izdale. Dan cesarjevega pogreba bo šole prost. V vseh šolah bodo žalne slovesnosti. Šolska mladina se bo udeležila maš zadušnic, ki se bodo brale po vseh cerkvah.
V Cetinju
je smrt cesarja Franca Jožefa vse vžalo-stila. Črnogorci nič manj ne žalujejo kakor tisti avstrijski vojaki, ki so izgubili svojega vojnega gospoda. Zdaj sc je pokazalo, kako je spoštoval črnogorski narod cesarja Franc Jožefa. Dostojanstveniki v Cetinju so se takoj zbrali pod vodstvom metropo-lita Mitrofana. Podali so se v vladno palačo, kjer so izrazili generalnemu guvernerju sožalje. S solzami v očeh je metropolit z najprisrčnejšimi besedami izjavil svoje in svojih tovarišev sožalje in nagla-šal, da so cesarja Franca Jožefa kakor povsod tudi v Črnigori visoko spoštovali, ker je bil deželi v dobrih in v resnih časih naklonjen.
Dunajska gledališča
bodo 23. t. m. zopet igrala; v petek bodo zaprta; v soboto in nedeljo bodo zopet predstave. Vojaške godbe ne bodo od 22. t. m. do dneva, ko bo zadušnica, v javnih lokalih in pri drugih prilikah, če se ne bo posebej ukazalo, ne bodo svirale. Na Dunaju ne bodo tega dne v mestu godbe svirale, kadar bodo čete korakale. Godba v cerkvah in pri pogrebih je dovoljena. Vojakom ie do preklica prepovedan obisk zabavnih lokalov, tudi gledališča in koncerti so prepovedani. Glavna straža na Dunaju bo korakala brez godbe. Varijeteji bodo zaprti ves čas od jutri do dneva vi-gilij. Dvorna gledališča so seveda zaprta.
Za V. avstrijske vojno posojilo.
Vojno imamo in vemo, da zanjo treba denarja. Dolga je ta vojna in veliko smo že dali zanjo, izvršili pa tudi naravnost orjaška dela na bojiščih. Sedaj gre za to, da končno zavarujemo uspehe, ki so jih s tolikim junaštvom in požrtvovalnostjo priborile naše čete. Državi moramo dati na razpolago potrebna sredstva, da more tudi v bodoče preskrbovati armado in mornarico z vsem potrebnim, zlasti tudi z zadostnimi bojnimi sredstvi, da v tem oziru ne bo morda kdaj morala takorekoč golih rok stati nasproti izvrstno oboroženim sovražnikom. Pa tudi drugače mora imeti država na razpolago dovolj denarnih sredstev, da more redno izpolnjevati svoje obveznosti. Z eno besedo: Država potrebuje novega vojnega posojila in ni drugega, nego dati ji ga. Saj vsi hočemo, da ostane Avstroogrska prav do sklepa vojne krepka in močna, da bo mogla kot polnovreden činitelj sesti za mirovno mizo. Sicer pa tistim, ki imajo denar, ni treba ravno patriotične velikodušnosti, da ga nalo-že v V. vojnem posojilu. Ugodnosti, ki jih nudi to posojilo so tako znatne, da morejo zadostovati tudi tistim, ki bi radi izbili iz svojega kapitala skrajno mogoči dobiček. Po 7 in 6 od sto na tako varnem mestu je pač lepa kupčija. — Pa tudi čisto majhni »šparovci« si morejo za mnogo let zagotoviti najlepše obrestovanje svojih prihrankov. Dočim se namreč glase 5Mj odstotne zakladnice, izplačljive v. 5 letih, na najmanj 1000 K, je pa pri 40 letnem 51/£ odstotnem amortizacijskem državnem posojilu najnižji znesek 50 K, pri poštni hranilnici pa celo 25 K. Ta vrednostni papir je tudi zelo primeren kot krstno, godovno, božično darilo itd., ker stane darovalca razmeroma malo, ob-darovancu pa ne zagotovi samo dotič-nega polnega zneska, marveč vrhu tega tudi vsako leto večjo ali manjšo vso-tico obresti. Vsak, kdor le ima denar, ima sedaj najlepšo priliko, da ga vamo in plodonosno naloži.
Ob desetletnici S. GreoorEičeve smrti.
Jasno jesensko jutro 24. novembra 1906.
Gorica se je že vzbudila: ulice so oživele. Dijaštvo hiti iz vseh strani proti stari edini gimnaziji, trgovine se odpirajo, kmetje in kmetico iz okolice se ustavljajo tu, tam, prodajajo in kupujejo; od soškega mostu sem škripajo težko naloženi vozovi: Brici vozijo bogati pridelek svoje zemlje — žlahtno rebulo v mesto in na postajo; na Travniku, na eksportnem trgu, na starem pokopališču priprave za bližajoči se sej m sv. Andreja; po strehah žlobudra-njo škorcev, kakor bi hoteli oponašati veselo razpoloženje ulic.
A kar nakrat dopoldne je vse zastalo.
Iz poslopij so zaplapolale črne zastave.
Ljudje so' postajali, gledali, se spraševali: Zakaj? Kdo? Kedaj? Težek in žalosten je bil odgovor: •
Gregorčič je umri.	'
Poznali so, ga iz pesmi, poznali so ga v. ulice, poznali iz Rihemberka, z Gradišča: oni duhovnik, sloke postave, srebrnih las, ki je z upogneno glavo zamišljeno stopal po ulici in mu je oko prikrito za žarelo, ko je videl toliko mladine, ki ga je hiteč v šolo pozdravljala — oni duhovnik, pesnik goriške zemlje, kakršnega ni imela dotlej, je zatisnil za vedno oči — goriški slavček je onemel.
Žalost se je polastila src in s solzo v očeh smo brali posebne izdaje goriških listov, ki so nam poročali bridko vest o težki izgubi, ki je zadela г Gregorčičevo smrtjo Goriško in celokupen slovenski narod.
Da, Goriško predvsem. On je bil, ki jo je vredno vpeljal v slovensko slov* stvo. Imeli smo može pred njim, ki so po svojih močeh delali — a vsem je bila umetnost — oziroma pisanje domača potreba, ki je hodila praktično pot; lepota jim je bila neznana: steza k njej ni bila še udelana. Prišel je Gregorčič, ki je gledal Goriško, kakor nihče pred njim in čudovita lepota naših planin in Vipavska dolina in goriška okolica in morje — vse je vzbudft& v njegovem srcu prisrčen odmev, Itf sc je izlil v čudovito zvočne verze, ^katerih iščemo zdaj svoje zemlje vil, ki raztrešeni in razkropljeni v vse vetrove hrepenimo nazaj v deželo solnca in veselja — na Goriško.
Na Katarinijevem trgu v hišj,, ki se je morala pozneje umakniti cg§tni železnici, je zatisnil Gregorčič očjr,.Iu tje so prihajale množice ljudstva, ko j? ležal na mrtvaškem odru tako, kaJtrSr nega se je videl v sklepnem akordu »Oljke«.
Velika je bila ljubezen, veliko, je bilo spoštovanje in nepregledne vrste kropilcev, ki so prišli poslavljat se od velikega pesnika-proroka »Želeč mu večnega pokoja«, so bile kakor romarji iz vseh slovenskih dežel, da ob velikem mrtvecu, ki bo večno živel v srcih, dobijo močj in volje za vse težke, čase, ki jih bo prestati, preden prikličemo »lepšo zvezdo naših dni.«
26. novembi-a so zazvonili zvonov! v stolnici, na Travniku, pri sv. Antonu, na Kostanjevici in potem po vsej Soški dolini do Sv. Lovrenca, ki je čakal pod Sv. Duhom svojega znanca.
Velike so bile množice, ki so hodile kropit, a ko so se zbrale prod hišo žalosti, je bil prostrani Katarinijev trg nabito poln. Pesem žalostinka se je oglasila — sprevod se je začel premikati: takega ni videla še Gorica, ki jt> bila ta dan, kakor nikdar prej — slo« venska!	J
Zvonili so zvonovi žalostno, kakor bi oživela v solnčnem ozračju zadnja jesenska pesem, da spremlja njega, ki jo je do dna doumel v svojih »Pred-smrtnicah«.	1
Spet na Katarinijevem trgu. Izna'đ jesenskih gričev gledajo iz dalje visoki vrhovi naših gor, odeti s snegom, kakor bi dvigali tisočletni velikani osivele glave, ki bleščijo v solncu.
Voz s krsto je obstal sredi nepro* gledne množice tam, kjer je čakal dru* gi. da vsprejme mrtvega pesnika in ga odpelje ob Soči domov. , ' * Mir.	-V
»Nazaj v planinski raj!« ' v ... Njegova najljubša pesem se je oglasila. Slišal sem jo takrat, kakor nikdar prej, nikdar pozneje. In kot jaz tisoči in tisoči. Do srca je šla, solznih oči smo ž njo klicali: nikar od tod, nikar! in spraševali: Zakaj nazaj? Znan nam je bil odgovor, a srca, žalostipolna, so le klicala: Ostanil
Voz se je premaknil — glasen Jok. Iz Solkana, s Sv. Gore so se oglasili zvonovi. Pesnik se je vračal domov na* v planinski raj---*
v Moldavo. Usoda Rumunije je danes odvisna od odpora njenih vojakov.
Ustavljeno rusko prodiranje v Kar« patlb.
Rotterdam, 22. nov. »Daily Tele-graph« poroča iz Petrograda: Po poročilih ruskega generalnega štaba je prodiranje Rusov v Karpatih vsled pomanjkanja dobrih cest ustavljeno.
Pri B (Olju.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2, novembra. Veliki glavni stan:
Med ohridskim in prespaskim jezerom kakor tudi na bitoljski nižini so priSle prednje ententine čete v ozemlje nemško-bolgarskih postojank. Vzhodno od Paralo-ve so naši gardni lovci vzeli nazaj neko višino in jo obdržali kljub večim močnim napadom.
Berlin, 22, nov. zvečer. Veliki glavni stan:
Na nemško-bolgarski bofni črti severovzhodno Bitolja so se izjalovili napadi četverosporazuma.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Poljska armada.
Ruska vlada je objavila protest proti proglasitvi kraljevine Poljske. Listi poudarjajo, da Rusija ne bo priznala legaliteto poljske armade.
Angleška bolniška ladja se potopila.
London, 22. novembra. (Kor. ur.) Ad-miraliteta poroča, da se je angleška bolniška ladja »Britania« (4750 ton) 21. t. m. v kanalu Zeo (Egejsko morje) potopila. 1106 oseb je rešenih, od teh je 28 ranjenih. 50 oseb je utonilo.
Neodvisna Arabija.
Razni listi poročajo, da je ententa pro* glasila Arabijo za neodvisno državo.
»Deutschland«.
London, '22. novembra. (Kor. ur.) »Reuter«: Trgovski podmorski čoln »Deutschland« je odplul.
Resni nemiri v Turkestanu.
Stockholm, 22, novembra. Resni nemiri v Turkestanu, ki privedejo do pravcatih bitk med ruskim vojaštvom in uporniki, so se razširili tudi na Chivo in Buha-ro. V Buhari je zadnji čas došlo do resnih spopadov z vojaštvom. V Chivi je ves promet že nekaj tednov prekinjen.
Deset let je šlo. Pri Sv. Lovrencu se dviga nagrobnik »Naš čolnič otmi-mo!«, na Vršnem v rodni hiši, ki ni prostorna in bogata in stavil je umetnik ni — blešči spominska plošča — oboje znak hvaležnosti n ljubezni postavljen 1908. v septembru, v Gorici Simon Gregorčičev dom, namenjen slovenski mladini, na Gradišču spominska plošča, istotako v Rihembergu — a najlepši spomin v goriških srcih.
Deset let je šlo. Vršno zasedeno in Kobarid, kjer je nastopil Gregorčič in odkoder je pošiljal svoje prve pesmi v svet, Sv. Lovrenc, vedi Bog, kaj je ž njim!, Gorica v razvalinah, Gradisče-pogorišče, v Rihemberg tulijo granate — goriška srca, napolnjena z bridkostjo — trpijo v vseh krajih sveta.
Tako praznujemo 10 letnico svojega največjega moža: cepljeni, ločeni, bičani, tepeni, ko naši so samo grobovi —
In vendar imamo eno upanje — upanje, da se vrnemo v našo Goriško, da ob svojem povratku pozabimo na vse težko ob misli na lepše življenje, ki ga hočemo živeti. In takrat, ko začne novo življenje, se Te spomnimo veliki pevec-prorok! V naši Gorici na Tvojem trgu se bo dvigal spomenik preroškega pevca »Soče«. Mora se dvigniti in pričati svetu vse večne čase slovenstvo Gorice in hrabrost naših junakov, ki so slišali Tvoje besede, se navdušili ob njih in branili slovensko zemljo naši materi Avstriji!
Pri Oršovi nepreflu:emo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. novembra. Uradno se poroča: Craiovo smo po kratkem boju vzeli. Na obeh straneh reke Olt so se Rumuni nm*k"i1' dalje nazaj. Severno Campolunga so ee vnovič izjalovili vsi napori sovražnika, da bi s srditimi napadi priboril uspehe. Sicer na vzhodni bojni črti nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. nov. zvečer. Veliki glavni stan:
Pri Oršovi napredujemo.
Berlin, 22. novembra. Veliki glavni stan:
Jugozahodno od Rige so napadalne skftpine nemških črnovojnikov v ruski postojanki brez lastnih izgub ujele 32 mož in zaplenile 2 strojni puški. V ostalem od morja do ovinka Karpatov pri Braševem nobenih večjih bojev.
Severno od Campolunga so se ponovili brezuspešni rumunski napadi proti nemški in avstrijski bojni črti. Ob cesti čez prelaz Rdečega stolpa in v postranskih dolinah Olta smo bojujoč se pridobili na ozemlju. Odpor poraženega sovražnika je bil z bajonetnim napadom hitro zlomljen, nakar so dopoldne od severa, zahoda in vehoda pruska pehota, eskadroni Nj. Ve-lilanstva kirasirskega polka kraljice kot prve nemške čete vdrle v Craiovo.
Vojna skupina maršala p I.
Mackensena.
V Dobrudži blizu obrežja boji prednjih čet. Ob Donavi mestoma artiljerijski ogenj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
20. novembra. Zahodno bojišče: Na Celi črti običajno streljanje in poizvedovanje.
Rumunsko bojišče. Pri Kimpolungu je bil rumunski napad južno od Dragosla-vele brezuspešen. Pri Albesti so Rumuni napredovali v severni smeri, ujeli 100 mož in zaplenili dve strojni puški ter 1 top. Sovražnik je napadel rumunske čete v smeri Olta pri Serbanesti in Presea; ni pa imel uspeha. Napad je bil z ognjem zlomljen. V dolini Jiul se Rumuni pred pritiskom premočnih sil umikajo dalje proti jugu.
Na vlaški nižini.
Ženeva, 22. novembra. (K. u.) »Echo de Pariš« poroča o položaju v Rumuniji: Od 15. novembra, ko je sovražnik vzel Gargujiu, je prodrl že 40 km naprej. Sedaj je že na vlaški nižini. Pod takimi pogoji je obramba oršovskega odseka vedno težja.
Lugano, 22. novembra, »Corriere della Sera« piše, da je položaj rumunske armade pri Oršovi izredno težaven in bo srečna, če se bo mogla oteti iz te zanjke.
Naše zmagovito prodiranje v Romunijo.
Iz vojnodopisnega stana poročajo 21. t. m.:
Dne 19, t, m. so poročila zavezniških vojnih vodstev končno odstranila velo, s katerim so — že dalj časa zelo redkobesedna — zakrivala vojne operacije na Rumunskem: Naznanila so, da si je južno krilo vojne fronte nadvojvode Karla v bitki pri Targijiu priborilo izhod iz gorovja in da so tudi .čete generalnega poročnika pl, Krafft,
ki so prodirale na obeli straneh Alte, dospele do gorske reke. Da pomenjajo ti uspehi važno poglavje v najnovejši razvojni stopnji vojne, izhaja iz dejstva, da so danes dopoldne zavezniki vkorakali v Krajovo.
Dne 20. septembra so bile prešle avstroogrske in nemške čete generalov pl. Falkenhayna in pl. Arza na Sedmograškem k napadu proti roparskemu sovražniku. Moči, ki smo jih imeli tedaj na razpolago, so bile — kar danes lahko povemo — dokaj slabotnejšc nego nasproti stoječe rumunske sile. Mimogrede bodi omenjeno, da ne bi bile te moči zadostovale, da bi le samo branile 600 km dolgo sedmograško mejo, pač pa so bile vstanu — v rokah izvrstnih voditeljev — v pokretni vojni tekom treh tednov pognati močnejšega sovražnika s sedmograških tal.
Dne 12. oktobra je prekoračila neka c. in kr. gorska brigada 2240 m visoko sedmograško mejo jugozapadno Braševa. 14. oktobra so prestopile preko vzhodne meje dežele patrulje naše prve konjeniške divizije na sovražna tla. Sedmograška je bila osvobojena! V drugi polovici oktobra so prekoračile zavezniške čete generala pl. Falken-hayna — dočim je ostal položaj armade pl. Arz, neglede na majhna premikanja, neizpremenjen — greben Trans-silvanskih alp. Našim gorskim brigadam — po svoji sestavi prava podoba naše raznonarodne monarhije — je pripadla naloga, da utarejo pot. Tako je odprla 13. oktobra že imenovana brigada, ki je prodirala jugozapadno od Braševa, za hrbtom predealske postojanke cesto v Campolung. 16. oktobra je vzela neka druga gorska brigada na desnem bregu Olte goro Petrosu, tretja pa je udrla preko 1862 m visoke gore Comar-nicu proti Salatrucu, kjer se je morala več dni skoraj na vseh straneh braniti proti sovražniku ter je bila zvezana z nemškimi četami le po ozki gorski stezi.
Teden dni kasneje — dne 23. oktobra, ko je neka honvedna divizija vzela Predeal — so stopili zavezniki tudi v szurduškem ozemlju na rumunska tla: Izkušene bavarske čete so si skupaj z novosestavljeno avstroogrsko skupino priborile pot v sovražno deželo. Medtem so napenjali Rumuni vse sile, da znova pridobe izgubljeno iniciativo v vodstvu. Napadli so — ne da bi bilo mogoče spoznati kakega enot. načrta — na vseh prelazih s priznanja vredno hrabrostjo in zaničevanjem smrti ter brez izbire vedno znova motali skupine čet, ki so bile ravno kje drugje postale oroste, v boj. Klici na pomoč so dosegli pri zaveznikih — neglede na izpremembe v vrhovnem poveljstvu rumunske armade — najprej ta uspeh, da so Rusi začetkom noveipbra nadomestili rumunske čete v odseku zapadno od Ocne. Tudi na ta način pridobljene sile so stopilo povečini v boj na severnem Vlaškem. Tri tedne in dlje se je vršila na južnih pobočjih Trans-silvanskih alp najnapetejša borba. Tu in tam si je znal sovražnik priboriti krajevne uspehe, toda končno so trajno nadvladali zavezniki. Na Schilu se je sprožil plaz s predorom sovražne fronte severnovzhodno Targujiu. Ta kraj, ki leži ob izhodu gorovja, je ostal že 16. za našo bojno črto. Dne 18. smo dosegli železniško progo, ki vodi od Verciorove proti zapadu, dne 21. pa Krajovo.
Tudi zavezniške čete bavarskega generala Kraffta pl. Delmensingen so medtem opravile dobršno delo. Višine južno Suici na levem bregu Alute, katere so se včeraj polastile, so 12 km oddaljene od Rimnik Valceje, poleg katere se izliva Aluta v ozemlje vlaškega gričevja. BraŠevska skupina stoji 12 km severno Sinaije.
Giurgiu izoraznjen.
Curih, 22. novembra. Giurgiu so morali Rumuni vsled strašnega obstreljevanja z bolgar-kega brega popolnoma izprazniti.
Giureiu leži nasproti Ruščuku ob Donavi, južno od Bukarešta.
Francoze skrbi.
Bern, 22. novembra. »Tenips« piše k položaju v Rumuniji: Osrednje sile dosegajo v Rumuniji uspeh, Rumunija še ni popolnoma poražena. Slabo je zastavila vojsko in tudi Rusi so ji prišli prepočasi na pomoč. General Falkenhayn je prenesel napad v Vlaško. Upamo, da bodo rumunske čete pravočasno došle iz Moldave, da rešijo položaj. Če bi bila pa Rumunija v resnici poražena, kdo v Franciji, Angliji, Rusiji ali Italiji bi si upal govoriti o predčasnem miru?
Bern, 22. novembra. (K. u.) »Petit Pa-risien« piše: Če bi se načrt dvojnega manevra po Mackensenu in Fa!kenhayr«u posrečil, lahko pade Vlaška z Bukareštom vred v roke osrednjih velesil, med tem ko bi se rumunske armade morale umakniti
Bitolj.
Solija, 21, novembra, (K. u.) »Agence Telegrafique Bulgare« poroča: Žalostno poročilo o padcu Bitolja v Bolgariji ni napravilo vtisa, kakršnega je ententa pričakovala. Javno mnenje je bilo že dlje časa na to pripravljeno. Časopisje je soglasno mnenja, da Francozom in Srbom zavzetje Bitolja ne bo posebno koristilo, kajti za Bi-toljem se dviga gorovje, ob katerem si bo vsak sovražnik razbil glavo,
Lugano, 22. novembra, »Corriere della Sera« poroča: Najprej je zjutraj ob 8. uri srbska in francoska konjenica prijezdila v Bitolj, med tem ko so zadnji Bolgari odšli in požigali. Sovražniki so ves v Bitolju ostali vojni materijal uničili.
Grof Tarnowski odpotoval.
Sofija, 22. novembra. (Kor. ur.) Poslanik grof Tarnovvski je danes zapustil Sofijo.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. novembra, Uradno: Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo. Rim, 21. novembra. Uradno: Arti-Ijerijsko delovanje na nekterih odsekih tridentinske in julijske bojne črte. Na Krasu včeraj mali spopadi pehotnih oddelkov. Ujeli smo nekaj mož. V noči na 21. novembra je sovražnik dvakrat napadel naše postojanke na višini kote 126 severno od Volkovnjaka. Bil je obakrat odbit.
Grška.
Izgnani poslaniki.
Rim, 22. novembra. (K. ur.) Agencija Štefani poroča iz Aten: Poslaniki osrednjih sil so prosili dvornega maršala, da bi jih kralj sprejel v poslovilni avdijenci. Izjavili so, da po njihovem mnenju odredba štirisporazuma ne zadene odgovornosti grške vlade ker ni nobeno sovražno dejanje od njene strani.
Grški poslaniki pri osrednjih silah bodo ostali na svojih mestih.
Grški pravosodni minister je odstopil. Njegove posle je začasno prevzel notranji minister.
Boji aa zanosu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. nov. zvečer. Veliki glavni stan:
Pri Somme nič važnega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. novembra. Veliki glavni stan:
Megleno vreme je skoro povsod oviralo bojevanje. Južno od prekopa La-Bas-see so patrulje anhcltskega pešpolka št. 93 in devinskega pijonirskega bataljona št. 4 vdrle v angleške jarke, porušile obrambne naprave in privedbe nazaj 20 ujetnikov ter 1 strojno puško.
Tudi ob Sommi je bil čez dan artiljerijski ogenj neznaten in se je povečal zvečer le na obeh bregovih Ancre in ob gozdu St. Pierre-Vaast. Napad Angležev severozahodno od Serre se je zrušil v našem obrambnem ognju.
Nemška protiofenziva na zahodu?
Amsterdam, nov. »Petit Pari-sien« sodi, da pripravljajo Nemci na zahodnem boiišču nrotiofenzivo,
Dnevne novice.
Žalna seja kranjskega deželnega odbora. Vsled smrti Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva se vrši danes ob 4. uri žalna seja deželnega odbora kranjskega.
+ Žalna seja trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko se vrši v soboto, dne 25. novembra 1916, ob 11. uri dopoldne v magistratni dvorani.
+ Zvonjenje ob smrti cesarja Franca Jožefa I. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani je odredil, da se zvoni v Ljubljani ob smrti našega vladarja v sredo zvečer po avemariji, četrtek in petek pa opoldne, vselej pol ure z vsemi zvonovi. Zunaj Ljubljane naj se zvoni opoldne skozi tri dni.
-f Češka krščanska akademija. Za katoliško kulturno koncentracijo čeških katoličanov sklicuje poseben odbor, kateremu načeljuje znani praški kanonik dr. Tumpach, ustanovno zborovanje, ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo v Pragi. V pozivu je rečeno, da bodo češki katoličani tudi po vojni navezani sami nase in na svojo moč. Zato je treba vse sile češkega katoliškega tabora postaviti v službo verskonarod-nih idealov. Zbrati je treba naj prvo češke katoliške kuiturne delavce v novi »Krščanski akademiji«. Pozdravljamo ta dokaz živahnosti čeških bratov.
-f Dr, Jožef Tumpach umrl. V ponedeljek zvečer je umrl v Pragi češki pisatelj, češki kršč.-soc. organizator in veliki pravi Slovan prelat dr. Jožef Tumpach. Bil je velik prijatelj Slovencev. — »Čech« piše tozadevno: Prelat dr. Tumpach se je pečal že od prvih dijaških let s slovanskimi jeziki. Stal je v trdnem stiku z raznimi kulturnimi in socialnimi vodilnimi slovanskimi delavci. Že v mladih letih je pisal do »Slovanskega Sbornika« Jelinkova in je stal ž njim v prijateljskem stiku. V živi prijateljski zvezi je živel — v kolikor vemo — s krakovskim nadškofom Bilczevv-skim, Gromnickim, z goriškim knezonad-škofom dr. Sedejem, s škofi Saričem, Na-potnikom, s slovenskim poslancem dr. Krekom, z dr. Grivcem in z drugimi prvimi osebami slovanskega sveta. Slava njegovemu spominu!
—	Iz Tržiča. Za zasluge, ki so si jih stekli za Rdeči križ, so bili odlikovani od Nj. ces. visokosti nadvojvode Franc Salva-torja: ga. Ida M a 11 y , tovarnarja soproga in podpredsednica podružnice Rdečega križa v Tržiču s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo, gdč. Zofija Pire, voditeljica dekliške Marijine družbe, in vele-tovarnar g. Andrej Gassner s srebrno častno svetinjo. — Slovenska in nemška ljudska šola, ki sta bili zaprti radi ošpic, pričneta s poukom v ponedeljek, dne 27. t. m. — Trški občinski zastop je sklenil soglasno podpisati 15.000 K vojnega po-sojila. i
—	Potres so v noči od 20. na 21. t. m. čutili na raznih krajih Kranjske. Z Doba poročajo z dne ti- t. m.: binoci ob im smo čutili dokaj močan potres, ki se je pojavil z zemeljskim bobnenjem, zibanjem in enkratnim močnim sunkom v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. — Stob, p. Domžale, 21. t. m.: Danes zjutraj ob % na 1. uro smo čutili precej močan valovit potresni sunek, kateri je šel od jugozapada proti severovzhodu. — Komenda 21. nov.: Po sinočnjem gromenju in bliskanju smo imeli precejšen potres nocoj ob 12. uri 5 minut. — Škof j a Loka, 21. novembra: Ob 12. uri 10 minut ponoči močan potres, ki je trajal kake 4 sekunde. Spominjal nas je na potres iz leta 1895. — Devica Marija v Polju, 21. nov.: Danes ob '/al. uri popolnoči čutili smr. v тл ~ polju precej mo-
čan, nekaj sekund trajajoči potres, združen z podzemeljskim gromenjem. Škode ni opaziti nobene. — Iz Kamnika, 21. nov.: Danes ob 12. uri 10 minut smo čutili precej močan potres, večino prebivalstva se je zbudilo. Škode nobene. Tudi v okolici so čutili isto.
—	Domovini na oltar je položil svoje mlado življenje 201etni Anton Zupančič iz Glogovce v boju z verolomnim Lahom dne 30. oktobra. O smrti edinega sina je obvestil v imenu kompanije stariše stotnik ter se prav pohvalno izrazil o junaku, ki se je vselej prostovoljno javil za najtežje poizkuse. Mlademu junaku časten spomin, žalujočima očetu in materi iskreno sožalje!
Smrtna kosa. V Boštanju ob Savi je dne 16. novembra nenadoma umrl Franc U m e k , posestnik, cerkveni ključar in prvi odbornik »Hranilnice«, vrl krščanski mož. Pokoj mu večni I
—	Imenovan je finančni tajnik dr. Flo-rio G r e g o r i č za ministerialnega podtaj-nika v finančnem ministrstvu.
—	Iz »Dobrodelne pisarne«. Vpra-Salne dopisnice. Te dni smo razposlali mnogim, ki iščejo v vojski se nahajajoče sorodnike in jih že več časa pogrešajo, takozvane vprašalne dopisnice. Vprašanja, stavljena na teh dopisnicah, naj stranke vestno izpolnijo in odgovarjajo nanje kolikor mogoče točno in zanesljivo. Ker se je delo poizvedovanja vsled po vojni nastalih razmer precej otežkočilo, morajo poizvedovalni uradi izprašati iščoče Stranke v vseh podrobnostih zadevajo-čih pogrešane, da morejo z večjo gotovostjo in z boljšim uspehom izvrševati svojo težavno nalogo. — »Dobrodelna pisarna«, ki je razun pisarne »Rdečega križa« obenem poizvedovalni urad za pogrešane vojake na Kranjskem, se je živo zavzela za .to stvar in gre sočutno na roko prizadetim, da jim bo čimprej mogoče izvedeti za usodo pogrešanih. Kdor je torej v vojni izgubil svojca in ne ve zanj, obrne naj se na našo pisarno. Opomniti pa moramo, da naj nikdo ne obupa, ako pogrešani žo več mesecev, da tudi več ko eno ali dve leti ni pisal. Vedeti je treba prvič, da nikogar pred potekom treh m e-secev ni smatrati za pogrešanega ali izgubljenega in drugič da so prišli mnogi vojaki ob najrazličnejših odno-Sajih v vjetništvo, in da se bodo nekateri teh odnošajev pojasnil šele po vojni, — da celo več mesecev po vojni. — ,Vsim onim, ki iščejo pomoči pri »Dobrodelni pisarni«, polagamo na srce, da ostanejo v stiku z nami. Zaradi tega jih tudi prosimo, naj nam o uspehu ali neuspehu raznih prošenj, ki jim jih napravi pisarna, takoj ko dobijo od dotičnih oblasti odgovor, poročajo, za kar zadostuje navadna dopisnica.
—	Izkopine v Kokri, Pri zidanju bklepnega zidu pri vili g. dr. E. Globočni-ka so izkopali 2 metra pod površino be-nečanske novce in 4 metre pod površjem lončene rimske svetilke.
—	Umrl je v Mariboru bivši vele-tržec g. J. Lupini.
—	Učiteljski žepni zapisnik se dobiva v Katol. Bukvarni po 2 K 50 v. s katalogom in po 2 K 20 v. brez kataloga. — Knjižica je jako lična in po vsebini zelo priporočljiva ne le za učitelj-ptvo, ampak za vse prijatelje šole.
Morji pri mM cesoria Franca Jožefa i.
Dunaj, 22. novembra. Cesar Viljem bo prišel v sredo na Dunaj. Pričakujejo tudi bavarskega kralja in vse bavarske prince,
Eredvsem cesarjevega zeta maršala princa eopolda. Pričakujejo tudi wurtemberške-ga, saškega in bolgarskega kralja. Prostore na dvoru jim že pripravljajo.
v seji posveta Skotev.
je govoril predsednik kardinal Skrben-sky rajnemu vladarju ginljivo žalnico; .v znak žalosti se je zaključila seja.
LManske novice.
lj Ob desetletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča se bo pela slovesna zadušnica v trnovski župni cerkvi ju-tfi 24. t. m. ob 8. uri zjutraj. Ob tej priliki Se bode izvajalo: Requiem v D moli OP- 5 od Adalbcrt Rihovsky in Libera od Abbeta Max Stadler arrang. od Julija Polzer. Oboje s spremljevanjem instrumentov.
lj Za umrlega učitelja deželne trgovske šole g. Karola Javoršek bo v
soboto o polu šestih zjutraj črna peta maša v cerkvi presv. Srca Jez., kjer jo rajnki kot pevovodja in organist več let služboval.
lj Vložitev hišnih in stanovalskih listov. Hišne posestnike našega mesta Se opozarja, da je rok za vložitev hišnih in staaovalskih izfcajzov že 31. ok-
tobra 1916 potekel in se jim torej priporoča ,te izkaze takoj pri davčni administraciji Breg št. 6, II. nadstropje, vrata 9, oddati.
lj Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani naznanja slav. občinstvu, da so mesarji primorani oddajati loj že na klavnici za vojaško upravo. Ne morejo ga tedaj oddajati tudi svojim odjemalcem.
lj Krušne in sladkorne karte. Za 84. in 85. krušni teden, to je za dobo od 26. novembra do vštetega 9. decembra t. 1., in pa za 10. sladkorni mesec, to je za dobo od 26. novembra do vštetega 23. decembra t. 1. se bodo pri vseh desetih komisijah dajale krušne in sladkorne karte v petek, dne 24. novembra t. 1., od 8. ure zjutraj do 1, ure popoldne. Kdor je do teh kart upravičen, naj se prijavi pred svojo komisijo pravočasno. Če brez tehtnega razloga zamudi, njegova pravica zapade,
lj Oddaja krušnih izkaznic pekom in prodajalcem kruha. Nove krušno izkaznice, ki jih dobe stranko pri komisijah, založe lahko pekom in prodajalcem kruha že v petek in soboto. Dre-njati pa ni potreba, ker se oddajajo karte lahko tudi v nedeljo in pone-nedfiljek. Na nova potrdila pekov in prodajalcev kruha pa sedobi kruh šele v nedeljo.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Mrakič, v sili krščeni sin sedlarja, poldrugo uro. — Hedvika Lutman, žena poštnega sluge, 34 let.
lj Obesi), se je delavce Franc Snoj. Svoj čas je bil dalje časa v Ameriki.
lj Izgubila se je v nedeljo zvečer na poti od deželnega gledišča do Rcs-ljeve ceste črna ženska torbica vsebujoča denar in bilježnico; ker so biljež-ke važne, naj blagovoli pošten najditelj isto vrniti proti primerni nagradi I. Pahor, Čopova cesta 19, II. nadstr., desno.
Primorske ooviee.
Važno za begunce. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani naznanja, da so prošnje za bivanje na Kranjskem do preklica kolka proste. Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih stroškov. Od »Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani«.
Goriški deželni odbor je odpustil na 14dnevno odpoved 22 dnevničarjev (diurnistov). Nekaj jih je takih, ki so deželi že 9 let plačevali pokojnino. Precej jih je pri vojakih in imajo družine z otroci. Razun tega je vpokojil še dva, odpustil tudi clva pomožna uradnika.
Promocija. V ponedeljek 20. t. m. je bil na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava o. Josip Kerncv, av-skultant pri c. kr, okrajni sodniji v Trstu.
Javne kuhinje v Trstu so se dobro obnesle. Kosilo stane 40 v., večerja 30 v. Pri vsaki jedi je kos polente. Marsikdo se jo bo šele zdaj navadil. Ljudje se še vedno vpisujejo, in če bo zima pritisnila tudi na gosDodarski položaj prebivalstva, bo ves srednji stan Trsta v javnih kuhinjah na prehrani, Hrana je okusna in dobra ter za želodec poštenega kristjana zadostna,
Bernarda Rijavec i/. Šcmpasa pri Gorici št. 128 naj se zglasi pri »Posredovalnici za goriške bcgunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, kjer dobi dopisnico od soproga, ki je v ruskem ujetništvu.
Poročil se je v Trstu g. Andrijan Baretto z gdč. Marijo Martinuzzijevo od Sv. Ivana.
Naznanilo beguncem, ki iščejo stanovanj, Podpisani razpolagam s precejšnjim številom stanovanj, katera sem preskrbel na Slovenskem Štajerskem, Povsod poleg stanovanj se dobe tudi zemljišča za lastno pridelovanje. Poživljam vse one, ki so v ozadju kot pribežniki, naj se naznanijo na moj naslov, Vsaka družina naj naznani, ali sc hoče takoj preseliti, ali hoče in more počakati snomladi. Dosedaj je največ stanovanj v Dravski dolini nad Mariborom. Naši ljudje si morejo tam dobiti dela pri kmetih ali drugih podjetjih. Grade tam električne naprave, so velika lesna podjetja ter druge tovarne. Delavci iz teh družin, ki se tam nasele, dobe delo pri teh podjetjih in živež, Za živila drugih se dobe listki. Živila se kakor povsod težko dobe, zatorej naj vsakdo vzame s seboj kar more. Za prihodnje pa naj si preskrbi sam, da kolikor mogoče pridela (krompir, fižol, ječmen). Kdor ima kravo, naj jo vzame s seboj, lažje se dobi seno kot mleko. Svarim družine, naj ne hodijo od tam, kjer so, na priporočila vojakov, ki jih pošljejo na svoj dom. Sam sem prepričan na Kranjskem in Štajerskem, da takšni večinoma slabo nalete. Vojak, ki sam občuti voiske gorje, ima dobro voljo in srce, gre tudi iz hvaležnosti, ki jo ima do našega ljudstva, pri katerem jc užival nad leto dni gostoljubnost ter se čutil domačega, Njegovi svojci pa ne vedo tega, ker sami niso nič skusili, zatorej navadno mislijo drugače ter se ne brigajo za nesreče drugih. Za stanovanja in zemljišča v glavnem še ni pogojeno. Lastniki so povsod obveščeni, da se oo-
gode s strankami, ko pridejo. Povsod se Je pogoditi določeno, toliko plačam jaz tebi, toliko ti meni, če pri tebi delam, malo ali dosti, pa določeno. O vsem tem so lastniki že obveščeni. Stanovania so povsod posebej in ne v družini. — Imamo dosedaj dovolj vzgledov, da v družini pri drugih ni nič. Povsod samo pritožbe. Gospodarji in najemniki tožijo, da se jim godi krivica. Priporočam pa, da družine delajo za enako plačo ali odškodnino v prvi vrsti pri gospodarju, od katerega imajo hišo ali zemljo v najemu. Priporočam pa povsod potrpljenja in vljudnega obnašanja z domačini. Res, kdor je bil 14 mesecev v vojski, gotovo nima svojih živcev v redu. Pa vendar izmed vseh grozot, ki smo jih prestali in iz najhujšega zla, ki nas je moglo zadeti, nam je iskati vendar najložjega izhoda, ki je mogoč. Na moj naslov se lahko obrnejo tudi boljše družine aH posamezniki, na razpolago je več gospodarskih stanovanj, glede preselitve in tudi oni, ki si hočejo od-poslati topravo, duhovni, uradniki in si plačevati stanovanje za slučaj sile. Pile se: Tacen, pošta Št. Viri nad Ljubljano. — Kdor pride osebno , se vozi na postajo Viž-marje pri Ljubljani. — Ivan Mrmolja, zaupnik dunajskega odbora za begunce z juga.
Umrla je na Občinah gospa Julija-na Krassnigg.
Slanino dobe Tržačani na izkaznice (po 9 K 60 vin. kg) do 25. t. m., in sicer le 6 dkg in ne 10 dkg, kakor izkazuje nakaznica.
Iz ruskega ujetništva se oglašajo: Pe-terGorjup, Anton Grosar, Ivan Paglovec iz Čepovana; Mohor Mozetič iz Renč; Anton Žigante iz Rakitoviča v Istri. Vsi se nahajajo v Besorabski guberniji, gorod Ben-deri, gorodska uprava, Rusija.
Orjaški sodi na tržaških trgih z
ono »acqua bcvibilc« šc vedno stoje na svojih prostorih, dasi so zapečateni in brez pomena, izven če so kaki merodaj-ni osebi dopadc gledati samolaški napis.
ЈЛj Varaplačam, »koVn-S-)® žili kurjih očes, bra-
пгаташгашг*^
■ii i ii j E "v.zmi M
Р/Ш davic in trdo kože,
ЏјтР	tekom 3 <I(ii s kore-
'a ^а^ШШ niiKj in brez bolečin
Balsaiti
no odpravi
Cena ločku z jam->• stveuim pismom K 1-59, 3 lončki iti 4 —, (> lončkov K 6-50. Stotine zahvalnic in pri/.nnlnie. Kemenjr, Kascban (Sassa) L, poštni predal 12/42 Ogrsko. 2o3l
Tužnim srcem noznnnjnmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical našo ljubljenko
Veroniko
v nežni starosti 3 let med nebeške krilatce.
Pogreb so vrši jutri ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg 1. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dno 23. nov. 1916.
Žalujoča rodbina
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih ccnah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
llllP
НЈШЈл
2383
Ш1
v starosti okoli 30 let dobi ugodno mesto ,kot vzgojiteljica otrok v boljši dru-
S" ~ --------- žini r.a deželi Obenem bi
tudi pomagala pri županskem tajništvu. Pogoj znanje nemščine. — Begunke imajo prednost. Odgovor na „Dobrodelno pisarno" v Ljubljani Kolodvorska ulica št. 35.	2704
llllllllItlltIMII
11 lili 11 MIHI 11 M IIIII '
Ravnokar t'ošla večja partija
<9
(1

dobro blago, v zabojih a ca GOkg, katero oddaja po primerno nizkih ccnah tvrdka
A. Kušlan,
tjulrljana, Katlovška cesta 15.

■St. 7054/Mob. _
Mag. St. јП" ' Mob.
C. in kr. 5. armadno poveljstvo (stan. odd.) jemlje civilcc dclavcc, ki se prostovoljno zglase, v službo.
Zgb'siti se imajo 1., 10. in 20. vsakega meseca pri c. in kr. etapnem poveljstvu v LiuMjani, Škofji loki ali na Jesenicah,
Od profesijonistov pridejo vpoštev: zidarji-delavci (zidarji, tesarji), drvarji, žagarski delavci, dninarji (podajači).
Plačilo:
Na dan dobijo; zidarski delavci (zidarji, tesarji) 9 K 40 v, drvarji in žagarski dclavci G K 20 v, dninarji podajači 5 K 20 v.
Vrhu tega. imajo delavci ugodnost, (La si lahko nabavijo blago za prehrano pri vojaških zalogah. Ako žele hrano, kot jo ima vojaško moštvo, velja ista dnevno 2 K 70 v.
Ako zbole, imajo pravico do brezplačnega vsprejema v sanitetni zavod armadnega okrožja.
Vse pristojbine, clo katerih imajo te озс1јс po prilogi 2 Razgl. št. 92 /: J. No. 24.830 :/ pravico, so jim izplačujejo pri delavskih oddelkih od dneva naprej, ko dospejo na o-ebno zbiralno mesto.
C. in kr. etapna poveljstva skrbe za to. da sc pripravljajoči odpravijo brezplačno v Ljubljani k osebnemu zbiralnemu mestu, kjer sc jim nadaljna vporaba o d kaže.
Načeloma sc teh delavcev ne vporablja v omočju ognja.
"• !■ x 7*
isfir
vembra 1916.


[franiska deželna banka
JI o
> 2

sprejema prijaue na
austrilskp иојид
po originalnih pogojih:
ИШ
Praktično izvežbani
organist in
občinski tajnik
želi premsnlH službo. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 2762.
Vi
sc dobi pri »Deželnemu mestu za krmila« (Turjaški trg 3) po 58 h kg v množinah od 10 kg naprej.
Sanafarif Sraten&mnti
lizikal. - ilictet. zdraviliške I. vret*. — šel idrnvnika-Đr. von AufeehnaUer, kale. Bat Dr. РоЛгаћгаЛкКу.
na Gorenjskem г fiosUniško obttio in lepim vrtom ter drup imi pritiklinami. kakor tudi s sobami za tujce in vso opravo, se proda. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 2700.
Zahvala.
Za vse ljubeznive dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube našega predragega	2752
MILAN-a DRAHSLER
vodja Ljnblj. kred. banke podružnica Celovec

za številno spremstvo blagopokojnega k zadnjemu počitku, za krasne vence ter za ginljivo petje „Glasbene Maticeu, izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo,-
Rodbina Drahsler.


I.	40 ietno 5'?% amortizacijsko državno po-
sojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II.	5 ('s% dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-
kladnl listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.
Na znanje!
Sfcberl Josip, r.-irc"1"*, Pibnina. V zalogi so
So sledeče skladb?;
1.	6 mašnili za т"?ап -^or, partitura K 1 20, glasovi & 20 vin.
2.	Božične pesmi, pnrt'iura 1 K 20 vin, glasovi ž, 30 vin
3 Postne 'n misijonske, r-rtitura 2 K 30 vin., glasovi <1 40 vin
4. 25 Marijini)], partitura 2 K, erlasovi ft 30 vin.
5 I.avretanske 11'aniie (iiera^niške), partit, 30 v.
6.	i.itanije sv. Jožefa, partiturr. 20 vin.
7.	Trijo inoški zbori, partitura 30 vin.
Naroča se po donisnici pri rMndutclju, ki pošilja oo povzetju poštnine prosta.	2732
Odda se s 1. decembrom
тж*»-Јаабликиет^-Јаи j
ZAHVALA.
Za vse povodom britke izgube našega nepozabnega sina, brata, strica in nečaka, gospoda
Antona Lazarja
nam izkazano srčno sočutje kakor tudi za udeležbo muJe-posmrtnice izrekamo vsem našo iskreno zahvalo.
Breginj-Ljnbljana, 23. novembra 1916.
Žalujoči rodbini Ldzar in Gerčar.
	Џ
	№
	
	
	šm
	
	
	
	IMr
	ЧЈЗјИЈ..
	
	
• ■■	Ш
■■Ml МИ	и
&..'1	
	
h 'ki
v najem. — Ponudbe sprejeipa uprava listn pod »Gostilna 2607«. — Priložili je znamko za 15 vin;
Dva dobro izurjena iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiimi v i •
. sprejme takoj v tr. delo Franc Lamovšek, 2 I čevljarski mojster, Ljubljana. Tržaška cesta 5.

л
Ш
Valentin Scagnetti, mestni stavbenik in tovarnar, naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Valerije, Zdravkota in Romana ter vseh ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma srčnodobra mati, teta in svakinja, gospa

dne 22. novembra 1916 ob 2. uri popoldne po dolgem; mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v petek dne 24. novembra 1916 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Selenburgova ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo blage pokojnice v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 22. novembra 1916.	г7вз
*ree posebnepa obvestila
Mestni pogrebni zavod.