Na božični praznik Oče je bil zidar. Padel je z odra in je umerl. Mati je bila perica; de-lalu je vso noč; prehladila se je v merzlej noči, dobila je hudo vročino in umerla je tudi ona. — Janezek je ostal sam, — bil je star komaj 4 leta. Dobro njegovo mamico nesli so na pokopališce in jokal se je ubogi Janezek. Mislil si je: Kedd me bode zdaj ,,ljubi Janezek" klical? Ked<5 mi bode dal kruba zjutvaj ia zvečer, kedar bodem lačeu? Ked<5 bode pral mojo umazauo — 194 — srajčko? Ked6 mi bode postiljal posteljico? Ked<5 me bode objemal in pritiskal na gorke persi, kedar mi bode mraz? Ked<5 me bode učil moliti jutranjo ia večevno molitvico, kakor je to storila moja dobra mamica? — To in še več druzega si je mislil Janezek tam na pokopališči, ko so njegovo ljubo mamico v černo jamo pokopali, ter je britko britko jokal. Sosedje so se preselili od tam, kjer je njegova mamica stanovala, v druge hiže. Namesto starih znaneev prišli so tuji ljudje v hižo, katerih Janezek poprej nij še nikoli videl, ,niti jih js poznal. Tudi oni Janezka nijso poznali. Ako je Janezek jokaje prišel do njihovih vrat, zaderli so se nad njim in rau rekli: ,,Kaj hočeš? kaj iščeš tukaj pri nas? Poberi se izpred naših vrat, ter pojdi jokafc pred svoj prag!" In šel je Janezek, — šel je ven na cesto, hodil je gori in doli po ulicah velikega mesta, ter je srečeval ljudi, katerih nobenega poznal nij. Tam na ogln visoke hiže postoji ter gleda, ako ne pride ked<5 mimo, ki bi bil podoben nje-govej mamici ali njegovemu očetu. In ako bi kedrt tak prišel, nagovoril bi ga t»il rad ubogi Janezek. Ali zastonj je stal in čakal; nihče ga ne vidi; nihče ga ne pozna. Memogredoči ljudje imajo dosti druzega posla, -vidi se jim na hoji; pa jim je tudi malo mar za kakega ubozega, beraškega otroka. Kedor hoče dandenes kaj imeti, mora usta odpreti. To ye&6 atarejši in že izurjeni berači bolje od sirote Janezka. Zato pa tudi gredd za clovekom; sučejo se okolo njega ter ga nadlegujejo, da jim človek že zaradi tega mora kaj podeliti, ako hoče, da se jih iznebi. Berač, ki saino joka, lakote ne utolaži. — Sirota Janezek bi bil moral že perva dva dni po materinej smerti lakote umreti, ako bi se ga ne bila usmilila stara branjevka, ki je blizu onega ogla velike hiže ovočje prodajala, kjer je Janezek navadno stal. ,,Prej ko ne, rad bi mi kaj ukradel," mislila si je starka, ko je videla ubozega dečka, kako poželjivo je gledal po njenem z ovočjem obloženern staniču. A ker je Janezek ves dan hodil okolo nje, smilil se jej je naposled ubogi deoek. Poiskala je nagnjifco jabolko ter mn je je dala rekoč: ,,Na, vzemi; pa pojdi zdaj dom6v!" Janezek je bil vajen ubogati, iu ker mu je branjevka rekla, da naj gre domdv, šel je tak(5j tiho in mirno tja po cesti naprej. — Bilo je pa že pozno zveder; a po velikih mestih so pozco zvečer hižna vrata skorej povsod zaperta. — Britko je jokal Janezek, ko je pomislil, da ne more nikarnor v liižo, da ga nikjer nihče ne pričakuje, in mu tudi nihče posteljice ne pripravlja. Kaj mu je storiti? — Tja" v samoten kot poleg nekih velikih hižnih vrat počepne ter jokaje zaspi. V spanji objame pred vratmi stoječi kamen, ki je njegove slabo pokrite nde varoval merzle burje, stisne se k njemu ter mu zašepta: ,,Ljuba moja mamica!" — Pogosfcoma se je zbudil po noči; in kaj bi se ne, vsaj je bila noč tako merzla in še celd sneg je padal na ubozega Janezka. Sto-kaje se je obernil na drugo stran, njegova posteljica je bila tako terda. Druztga dne obišče zopet branjevko, katera je videla že iz daleč, kako ža-losten je ubogi deček Jane/ek. Dala niu je zopet ostanke svojega kosilca. Tudi trptji in četerti dau je našel Janezek dobro braujevko, ki mu je vselej pomolila skorjico kruha ali pa kako uagnjito jabolko. Peti dan je pa zastonj išče. Dolgo je stal in čakal ubogi Janezek tam za ogloni velike hiže. Ljudi vse polno je ilo po ulicah gori in doli, mnogo več jih je bilo nego druge dni, - m - ati branjevka vendar ne pride. — Čez dolgo vpraša Janezek hrSmega berada, gospQde se nagovoriti nij upal. ,,Kje je denes dobra branjevka, ki je nij tukaj?" ,,Je nij, pa tudi ne bode prišla," odgovori hrSmec, ,,ali ne veš, da je denes praznik." ,;In zakaj je denes praznik?" vpraša Janezek. ,,Denes je prišel Jezus, naš odrešenik, na svet; le poglej, kako ljudjč vr6 v cerkev." ,,Kamor toliko Ijudi gre, tja smem morda tudi jaz," uiislil si je Janezek ter žalostno stopa za obilno množico. Ali kako je bil vesel videvši, da mu nihče ne brani v veliko, lepo poslopje, ki je bilo najlepše v celem mestu. Tu ga nij nihče vprašal: ,,Kaj hočeš ti tukaj ?" Tudi ga nij nihče podil iz prekrasnega po-slopja. Še cel<5 dopuščeno mu je bilo, da je smel poslušati lepo godbo in petje, ki se je tako veličastno razlegalo po hramu božjcm. Pa ne samo to, — tudi med gospodo je smel stati ubogi Janezek. — Zdaj stcpi prijazen, čestitljiv gospod na vzvišeiii prostor pred zbrano ljudstvo. Pripoveduje z živo besedo, kako je denes prišel Jezus na svet; kako je bil polo-žen v revne jaslice; kako je živel v velikem uboštvu in kako je vedno rad imel in Ijubil majhne, nedolžne otroke. — Ves dan in vso noč bi bil Janezek rad poslušal prijaznega, čestitljivega gospoda. Do zvečer je bila cerkev zmiraj odperta, a zveeer so zaperli tudi cerkvena vrata in Janezek je morul zopet — na cesto. Vsa okna so bila razsvitljena; zale kočije so dei drale sim ter tja po ulicah; v izl6žnicah prodajalnio bilo je vse polno zelenib srnerečic s prižganimi lučicami ia z angeljčki iz sladkorja; bilo je tudi izpostavljeno mnogo lepib. jaslic, v katerib. je ležalo dete Jezus. — Vse to je gledal iu občudoval ubogi Janezek dolgo dolgo; in zakaj bi tudi ne, vsaj je imel 6as zato! — Lepo in bogato napravljene gospe so dohajale v prodajalnico, da si kupijo teh lepih rečf; vsaka je kupila nekaj in je nesla &om6v svojim otročičeru, ter jim rekla: ,,Glejte, vse to vam je prinesel ljubi Jezušček, ki je prišel denes ria svet!" — Oj kako veselje pač praznik rojstva našega odrešenika Jezusa Kristusa! —• ,,Brr! — ko bi le tako merzlo ne bilo!" — Pač smejo veseli biti otroci, ki sede okolo svoje dobre mamice v hiži pri toplej peii ter poslušajo v gorkej sobi, kako zunaj merzla burja brije; a vse drugače je to pri ubogein Janezku, ki ne ve, kam bi se podal pri tako nepri-jetnem in merzlem vremenu! — Verae se nazaj pred cevkvena vrata! tu poklekne ter sklene svoji merzli ročici in moli: „0 preljubi Jezušček, ki ležiš v revnih jaslicah in imaš otroke tako rad, — ako me potrebuješ, da bi ti kaj postregel, vzemi me k sebi . . ." In Jezušček je uslišal njpgovo prošnjo, in je vzol k sebi ubozega Janezka, ki uij imel uikogar na tetn svetu. Janezek je zaspal pred cerkveuimi durmi iu probudil se je tain — y svitlih nebpsih . . . *- 196 — tn yi, otroci! ki boste imeli na sveti dan mnogo veselja v hiži pri gorkej peči in v veselej družbi svojih Ijubili starišev, spomnite se vsaj nekoliko 6nih, ki bodo lačni in žejni s^ solzami v očeh sedeli okolo prazne mize v merzlej sobi. ___________ Poslovenil I. T