Svet vinorejcem. *)
Bilo je misliti, da bo letos vsega v velikanski obil-nosti, sadja, rži in posebno vina. Al kakor se nekte-rim ljudem mešajo zapopadki o pravicah in resnicah, tako se je vreme mešalo in spremenjevalo o času cvetja sadunosnega drevja in rži, da bo teh pridelkov le pičle srednje mere; zakaj ravno takrat so krivi vetrovi in dež veselo upanje kmetovavcu podirali.
*) Ta svet utegne tudi Vam gosp. Fr. Š. ugoden biti.            Vr.
Ostri veter je 14 dni tako bril in snežne megle predirjeval, da je po planinah in gorah vse pobeljeno in še celo po prijaznih nadepolnih goricah z dežjem in babjo kašo ter s snežnimi cunjami za kratek čas delavce zimsko oblečene uznemirjal, dokler se ni 23. maja zvečer razjasnilo in vse zmrznjeno in otrpnjeno drugi dan v nižavah pokončalo. Koruza, korun, fižol in še druge rastline se morajo z nova saditi in sejati.
Da tudi nižjim vinogradom hudi mraz ni pri-zanesel, se samo ob sebi razume. Le rivček, traminec, žlahna mušica in nektere druge trte so se ubranile pogina, in to sopet trdi resnico, da naj se taka trtna plemena sadijo. Zatorej se svetuje vinorejcem sledeče: Kavrnik je letos toliko nastavljenih bilo, da še ne pomnim tolikega števila, in tudi mladike sem videl nektere čez dva čevlja že visoke vkljub vsej oviri. Kjer je mladika zdrava do zgornjega grozdiča, vršič pa zmrznjen, poparjen, osmojen, suh, ondi naj se ta odreže do enega ali dveh listov nad grozdičem , inače pa niže do zdrave mladičiČe in spodnjega grozdiča, ako je zgornji povenil in se osušil, da more pri zgornjih listih sopet novih mladičic pognati; spodnje „zaležnice", to je, postranske izrastlike naj se pa ob svojem času odščip-nejo a ne odtrgajo, da se še nježno skrito oko ne rani, iz kterega bo prihodnje leto rodovitna mladika rastla: tako bo grozdje veče in les še dozorel.
Na trtah, kterih mladičice nimajo kavrnik, in so tudi osmojene, bodisi da so že dolge, naj se dve do treh obrežejo do dveh ali treh spodnjih listov, ktere so naj-čvrsteje in najmočneje, ostale se pa omulijo. Mladičice, ki so na novo pognale, še utegnejo celo grozdiČe nastaviti in dozoreti (kakor sem se v ljutomerskih goricah prepričal 1861. leta po hudem orkanu tadašnjem), ako bo skozi leto primerno vreme, jesen topla in lepa. Zdrav in zrel reznik in še bik se pa vsikak pridobi, ker še ni prepozno.
Da bi zmrznjeni vršiči morali sami od sebe odpadati, tega naj se ne čaka; to bi trto v daljnjem razvijanji dolgo zadrževalo in večkratne pletve vzrokovalo. *)
Pri Negovi 25. maja 1866.
Frančišek Jančar, kaplan.
*) Odlomek iz rokopisa „Mladi vincar vinorejcem v poduk" za drugi pomnoženi natis slavnemu odboru družbe sv. Mohora že izročenega.