Leto LXVL, št* 245
Ljubljana, četrtek 26. oktobra 1933
Cena Din
iMhMjm tbbJc dan popoldne, lzraemtt nedelje In praznike. —. Inserag do 80 petit ft Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnseraU petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inoaemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo*
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica ftt. 6 Telefon ftt. 8122, 8123, 3124, 8125 in 8U6
Podruinlee: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uHca l, telefon it. 66, podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon flt. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.301.
Sodba bo izrečena v torek popoldne
Obravnava proti bratoma Mali in Mariji Golmajerjevi ni prinesla posebnih presenečenj - Končana je bila
šele davi
Ljubljana, 26. oktobra. Proces proti bratoma Mali in Mariji Gol-majerjevi je vzbudil največje zanimanje po kmetin, posebno na Dolenjskem in v onin,
krajUi Gorenjske, kjer so obtoženci bolj znani, d očim. v Ljubljani nismo videli ob
takih prilikah običajne živahnosti in razgibanosti. Skoraj bi lahko rekli, da je bila
za Ljubljano -"čeraj večja senzacija nova ureditev prometa na prometnem otoku pred
Figovcem, kakor pa poročilo o senzacijo-nalnem procesu pred novomeškim sodiščem. To je delcma razumljivo, saj sta zločin sam in proces izven Ljubljane, zadeva
našega podeželja
Novo mesto, 26. oktobra. Danes  nadaljujemo   včerajšnje poročilo o zasliševanju obtožencev, ki je trajalo do večera.
Zasliševanje obtožencev
Zasliševanje obtožencev pravzaprav ni prineslo senzacij, ker gplede umora Amalije Malijeve prav za prav niso izpremeivli svojega zagovora, kakor ga navaja obtožnica. Andrej v glavnem priznava, tako tudi Anton, a Marija Golmajerjeva vse taji.
Andrej je iasno izjavil, da je kriv in da je tudi brata nagovoril k umoru. Glede Golmajerjeve trdi, da je bil vanjo zaljubljen, ker-tnu je stregla in mu čistila ob'eko. Ko je prišel Iz preiskovalnega zapora zd-radi krive prisege v Lombarjevem procesu, ni šel takoj na Golnik, temveč je o:I pri svoji sestri v Kranju, kamor je orS'a tuđ; Golmajerjeva. Da ni šel takoj domov k Sv. Roku, se izgovarja s tem, da ni vedel, da ga je njegova žena rešila preiskovalnega zapora. Pravi, da je tedaj 3isai svoji žen: tudi poslovilno pismo, da se ne vrne več k njej, temveč gre po sveto. Trdi, da se je prvotno hotel le ločiti od svoje soproge, češ da ni bMa za zakon in tudi posrrežljiva ni bila napram njemu in mu večkrat še za cigarete ni dala.
Nalkina pisma
Pretresljivo so na poslušalce delpva.a obupna Malkina pisma, ki pričajo, kako je bila Ma'.ka žalostna in potrta, ko je zvedela, da njenega moža sumijo zvez z Lom-barjevimi zločini. Na vprašanje, če je bilo to povod zakonskh prepirov, je to striktno zanikal. Tudi zaradi nesrečne smrti tihotapca Tomažiča je Andrej izpovedal, da se Malka ni razburjala, češ da tihotapstvo ni nič posebnega. Predsednik dr. Ka/č!č je obtožencu z iMalkinim pismom dokazal nasprotno, saj Malka piše, da bi najrajši umrla, ker smrt ne more biti hujša od tega sumničenja.
Kako sta se dogovorila
Andrej nadalje navaja, da sta se z Golmajerjevo dogovorila za umor žene pri sestanku v Kranju. Pri tem sta govorila l/udi že o bratu Tonetu, ki naj b! Amalijo umoril.
Ko je prišel Andrej iz Kranja na Golnik, se je delal bolnega, da bi mu ne v.lo treba iti z ženo, ki je prišla ronj. Tisti dan, ko je pozneje šel z ženo vendar z Golnika spet k Sv. Roku, je bila Malica v kuhinji pri Golmajerjevih, on je pa v prvem nadstropju z Golmajerjevo sklepal o njenem umoru. Z bratom Antonom .-'ta se zaradi umora zgovorlla že 14 dni pred zverskim zločinom. Andrej pravi, da se ie za umor odločil prav ta dan, ker sta «e z ženo prej skregala zaradi neke malenkost*. O prihodu Antona pripoveduje Andrej v glavnem tako. kakor je navedeno v obtožnici in vse tudi mirno, priznava, kar se t-ce priprav za umor. Dogovorjena sta bite >icer. da Tone Malko umori že v ponedeljek, a baje je Tone tedaj zasra!. Andrej je pripravil vino, bicikelj In drugo in pravi, da že dve noči pred umorom ni spal Zato pa tudi trdi, da je spal tedaj, ko je prišel Tone v prvo nadstropje. Vpitja Anice Hrovatove. pravi, da ni slišal, pač pa aiegova žena, ki je sedela na poste.-i, ko se je prebudil In skočil pred spalnico. Tudi to trdi Andrej, da iz predsobe na rctfr strešju ni slišal nobenega Šuma. niti vp.t»a :l klicanja Malkinega. ko jo je Tone mori'.. Kadar Andreja predsednikova vprašania iaženo v škripce, pravi, da se ne spominja n tako dob: čas za premislek.
Edina senzacija
Edina senzacija procesa je pa Lombar-jeva obtožba, ki jo je sodišče prejelo n kjer Lombar trdi, da je Mali Andrej ustrelil in ororal Voinikovića. Andrej je seveda vse zanikal ter izjavil, da ie ta obtožba le plod Lombarjeve fantazije, da bi se tam izmazal is Met Tudi
vornikov niso prinesla nJč novega. Ed:no to je dr. Cepuder, zagovornik Golmaierjeve, dosegel, da se ie ugotovilo, kako morda Golmajerjeva Andreju ni zamerila poroke i Anžlovarjevo, Kar naj se vidi ?o tem, da mu je Golmajerjeva Šivala poročno perilo. Kar se tiče krive prisege v Lombarj©vem procesu. yc Andrej ostal pri izpovedi v rreiskavi.
Toaae vse priznava
Tudi Tone Mali je vse prostodušno priznal. 2e trj mesece preje ga je začela GoT-majerjeva nagovarjati in mu pošiljala listke ali pa sta se v hosti sestajala. Še ko ie bil Andrej zaprt, trdi Tone, da ga ie Golmajerjeva nagovarjala, da bi šel k Sv. Roku umorit Amalijo. Andrej ga je k umoru prvič nagovarjal, ko je prišel iz preiskovalnega zapora. Ko se je Anton šesta" takrat z Andrejem v Kranju, ga je srlil, naj se vrne k ženi, toda brez uspeha. Najprej se je branil zapeljivim Andrejevim besedam, končno ie pa vendar sprejel nalogo, da Malko umori. Ker mu je Andrej obljubil, da bo z nagrado, ki mu io dasta Golmajerjeva in Andrej, preskrbljen za vse življenje. Masko mu je sešila Golmajerjeva. ki mu je dala tudi pištolo, steklenico žganja in 200 Din za pot. Opomoči je šel s temi stvarmi od nje domov, kjer je stvari spravil pod sušilnico. Ker :e bil prvič na Dolenjskem, je šele iz Andrejevega pisma zvedel, kako se pride s ko'0-dvora k Anžlovarjevi hiši. Andre-j ga je čakal in mu dal špirltovega žganja, ki se ga je Tone takoj napH. Ko je v ponedeljek prišel brat spet k Antonu na seno in mu prinesel jedi, je pregledal tudi pištOiO in masko in vprašal po denarju. Tone mu ie pa rokazal tudi slivovko, ki mu jo je dala na pot Golmajerjeva ter ji sporočil njene pozdrave.
Drugi dan ga je Andrej o vsem poučil in mu prinesel večkrat šplritovega žgania, ki ga je Anton pil ves torek. Ko je Andrej ob 3. zjutraj naše! Toneta že na dvorišču oboroženega s pištolo in nožem ter masko, je nato Tone šel fam po stopnicah oplašit Anico Hrovatovo. Pred njeno sobo v veži mu je Andrej pokazal Še, kam naj ga rani, nato ga je pa potisnil v spalnico svoje že-Ko je Anton posvetil, je videl Malko stati poleg postelje. Samo zavpila je še: »Saj Te poznam, kdo si!c in Tone je z nožem udari* po njej trikrat ali štirikrat Pravi, da je bil piian in ne ve, če se je branila. Kako bi bila s tremi ali štirimi zamahi Malka dobila 19 ran, si Tone ne more razlagati. Ko je prišel Iz spalnice, je Andrsj v veži svetil z vžigalnikom in mu naročil, naj med potjo vse vrže proč.
Soočenje obtožencev
Pri soočenju obtožencev so Toneta zalile solze. Andrej je pa le z roko mencal in ne more vzdržati pogleda svojega brata.. Čeprav Tone z vso odločnostjo trdi, da mu je Andrej prišel odpre t vezna vrata, Andrej trdovratno zanika. Andrej se samo izmika, ne more pogledati bratu v oči ter samo ponavlja: To ni re-snica.
Golmajerjeva vse taji
Marija Golmajerjeva ie obširno opjsala razmerje z Andrejem. Imela je zaročenca, Andrej jo je hujskal proti njemu in skušal izrabljati. Res mu je verjela, se zaljubila in mu hoče ostati zvesta do groba. Preduo se je Andrej poročil z Anžlovarjevo. je Jokal pri njej, Če5 da mora vzeti Malko, ker je noseča. Posojala mu je denar, vendar pa nikdar ul zahtevala hi se tudi ni hotela poročiti z njim, češ, ker je bolan na ledvicah. Ko ga je zavrnila, se je tako razburil, da mu je postalo slabo in ga je morala močiti. S Tonetom, ^ravi, da ni tinela nikdar nobenega razmerja in se mu tudi nikdar ni udala. Kar se tiče očitka zaradi dogodka pri kozolcu, Golmajerjeva popolnoma zanika, češ da bi se mu tedaj tudi ne mopla udati, ker je hodilo polno ljudi mimo. Ko je bil Andrej zadnjikrat pri nji, ji je pravil, kako je nesrečen. Posojenega denarja ji ni hotel vrniti in ji celo zagrozil, da bo zvali! s pismom vso krivdo na
njo, če se ustreli
Predsednik je ugotovil, da ae Golmajerjeva razen nekaterih malenkosti popolnoma dosledno zagovarja, kakor v preiskavi. Andreju je že pri soočenju v preiskavi povedala v obraz, da laze, ko trdi, da ga je nagovarjala k umoru. Čudno je samo, da je zažgala vsa pisma Andrejeva, a izgovarja se, da se je bata. skandala. O vsem, kar jo obremenjuje, dosledno trdi, da j« izmišljeno.
Soočenje vseh treh
Ko je sodišče soočilo vse tri obtožence, Jb oNrttonka gledala Andreju ostro z <tt
ter mu očitala laž in umor, če«, da ga je ona vedno nagovarjala, naj bo dober z ženo. Obema bratoma očita, da se hočeta osvoboditi in žrtvovati njo.
PrlSe
Tudi priče  niso  povedale pomeiabnin
stvari. Najvažnejša priča je bil brat Golmajerjeve Andrej, ki ja kot pismonoša prenašal pisma. Pravi, da nikdar ni nosil Tonetu zasebne pošte, zlasti pa ne od svoje
sestre Marije. Pri tem je vztrajal tudi, ko so ga konfrontirali  z Antonom. Posebno
odločno je pa Andrej Golmajer izjavil, da je Andrejevo pismo Antonu izročil teden dni pred umorom na domu Golmajerjeve. Ko je Tone pismo preci tal, je molčal in spravil pismo v žep.
Andreja Golmajerja so tudi zaprisegli, nato je pa sledilo čitanje izpovedi raznih prič in drugih spisov.
Čitanje izpovedi odsotnih pric
Ob 11. zvečer se je razprava nadaljevala. Sledilo je čitanje izpovedi onih prič, ki niso prišle na razpravo, in izjav, ki so bile podane v preiskavi.
Priča Franc Kakovec je v glavnem zanikal, da ni nikdar imel razmerja z obtoženo Marijo Golmajerjevo, drugega pa O vsej stvari ne ve nič povedati.
Marija Mali, mati obtoženin bratov, je podala v preiskavi daljšo izjavo, ker pa ima po zakonu pravico odpovedati se pričevanju, se njeno pričevanje ne more pročitati.
Zelo obširno je bilo mnenje, ki so ga podali izvedenci. TJg-oLc .-ili so, da je dobila Amalija Malijeva skupaj 19 poškodb. Prvi dve rani na vratu sta bili absolutno smrtonosni in bi bila vsaka zdravniška pomoč nemogoča.   Zdravnika  podrobno opisujeta
posamezne lane in zaključujeta, da je pokojna Amalija umrla zaradi izkrvavitve.
Priče pripovedujejo
Priča Ignac Pevec, župan v St. Vidu, pripoveduje, kako je slišal kritične noči pri Aužlovarjevih ropot in je potem prihi-tel na pomoč. Amalija Malijeva je bila tedaj že mrtva. Obvestil je tudi orožnike in pomagal pri prvi preiskavi.
Likar Jernej z Golnika in Dolenc Jernej ter Fran Kalan pripovedujejo, kako so videli nekega večera v bližini Bukove apne-nice obtoženo Marijo Golmajerjevo v spremstvu Antona Malija. Vsi trije pa so izjavili, da ne morejo trditi, da bi se bila omenjena dva obtoženca takrat spolno združila.
Zdravnik dr. Franjo Vlrant pripoveduje o zdravljenju Andreja Malija, ki se je pri njem zdravil zaradi recidivnega luesa. Na predsednikovo vprašanje Andreja, zakaj tega ni povedal ženi, je obtoženec odgovoril, da sam ni vedel, da je bil spolno bolan, ker mu zdravnik tega ni povedal.
Zagonetna smrt Franca Stareta
Zelo obširne so bile izpovedi prič, ki se nanašajo na zagonetno smrt Franca Stareta. Njegova žena Frančiška pripoveduje zelo obširno, kako jo je njen mož, ki je v družbi Malijevib tihotapil, nekega večera pozval v Križe. Na Golniku je bila dva dni pri Malijevih. Tu so nekega jutra imeli prepir zaradi saharina. Kmalu nato se je njen mož baje ustrelil. Ona tega ne veruje in je prepričana, da je bil ustreljen. Tudi vse nadaljnje priče, ki so bile zaslišane v tej zadevi, ta sum tem bolj potrjujejo, ker je bil revolver, iz katerega naj bi se bil Stare ustrelil, last Andreja Malija. Priče so izrazile soglasno sum, da je bil Stare umorjen, ker je tudi izginil denar, ki ga je imel pri sebi. Po pričali je dokazano, da je imel takrat Stare 12.500 Eto, Malijevi pa da so njegovi ženi vrnili vsega samo 70 Din, češ, da drugega niso našli pri njem.
Čitanje uradnih spisov
O pomoči je predsednik odredil spet kratek odmor. Po odmoru je sledilo nadaljevanje čitanja uradnih spisov, lokalnega ogleda in sličnih zadev.
Pismo o glasu obtoženih M ali je v jih slika kot delamržne ljudi, ki se bavi jo največ s tihotapstvom in so sploh na zelo slabem glasu, župnijski urad in občinski urad izjavljata, da si ne upata mnogo več kaj povedati, ker se boji ta maščevanja Malijevih, ker so zelo našimi.
Nato so bili prečitani spisi m podatki o zaslišanjih, ki se nanašajo na požig lovske koče trgovca Edvarda Dolenca iz Kranja. Dolenc je pred sodniki odkrito izrazil sum, da je tisto niso zažgal eden izmed Malijevih.
Prav tako so bili prečitani obširni akti v zadevi Lomoarja in zagonetne smrti Janeza Tomažiča. Tudi v teh spisih izražajo zaslišane priče sum, da ima smrt Janeza Tomažiča na vesti Mali. Končno so pročitali Kazenska hsU obtožencev. Andrej Mali
ima Sest predkazni, dočim sta Anton Mali m Marija Golmajerjeva še nekaznovana.
Predlogi obrambe
Ob 1.35 Je bilo 'dokazno postopanje zaključeno, nakar Je obramba podala Se svoje predi og-e.
Zagovornik Andreja Malija dr. Ivanetič je predlagal zaslišanje zdravniških izvedencev o tem, <ia Je rodbina Mali po očetu dedno obremenjena z bebavostjo, da je ena
teta Se zdaj bebasta, dočim sta oče in en bratranec umrla na znakih slaboumnosti. Prav tako predlaga, naj bi se Anton Mali delj časa opazoval po psihijatrih glede njegovega duševnega stanja. Zagovornik Antona Malija dr. Vasic se je pridružil temu preddogu tudi glede Andreja. Zagovornik Marije Golmajerjeve dr. Cepuder je predlagal zaslišanje nekaterih novih prič, ki bi dokazale, da so obremenitve, ki jih valita na njegovo klijentko ostala dva obtoženca, neosnovane.
Državni tožilec dr. Rus je predlagal odklonitev teh predlogov, češ, da za ugotovitev dejanskega stanu niso bistveno pomembni. Njegovemu stališču se je pridružil tudi zastopnik zasebnih udeležencev dr. Rezek. Sodni senat Je po kratkem posveto-' vanju predloge branilcev odklonil.
Govor državnega tožilca
Od 2. zjutraj ao pričeli plaidoveri. Prvi je govoril državni tožilec dr. Rus. Vol). Simeon, nad eno uro trajajočem govoru, Je državni tožilec orisal ozadje zločina, ki Je doslej največji kriminalni ziočin zadnje dobe. Poudarjal je potrebo, da se ta zločin strogo kaznuje in s tem da zadoščenje ne samo javnosti, ki je bila do skrajnosti vznemirjena, temveč tudi žrtvi, ki je za svojo vzorno življenje dobila tako strašno plačilo. V svojem govoru je podrobno analiziral krivdo posameznih obtožencev in naglašal, da je tudi Marija Golmajerjeva v enaki meri sokriva, čeprav danes vse taji. Po njegovem mnenju je bila ona tisti zli duh, ki je ostala dva obtoženca zavajala k strašnem zločinu. Kazen pa je potrebna tudi za to, da se iz našega dobrega vernega ljudstva iztrebijo taki tipi in človeška družba obvaruje pred takimi škodljivci. Ob koncu svojega govora je zahteval,, naj bo kazen stroga in pravična.
Njegovim izvajanjem se je pridružil v daljšem govoru tudi zastopnik zasebnih udeležencev dr. Rezek, ki je s svoje strani poudarjal, kako globoko je ta zločin odjeknil v vsej naši javnosti.
Govori zagovornikov
Ob 3.46 je predsednik odredil kratek odmor,   nato so pa  govorili zagovorniki.
Prvi je govoril zastopnik obtoženega An dreja  Malija dr. Vasic.    On  je zasnoval
svoj govor na to, da je Ajidrej prav za prav žrtev svoje ljubezni do Golmajerjeve, ki je lz koristoljubja znala zapeljati ne samo Andreja, temveč tudi Antona ter
ju tudi znala pridobiti, da sta umorila pokojno Malko.  Kakor je razvidno tudi iz
obtožnice, glavni krive,- ni Andrej, ker on ni izvršil umora, temveč je slavni Krivec Anton. An-Jreju se ne more očitati, rta je umor izvršil iz koristi :ubja. Zato apelira na »ođišće, naj vse to upošteva in lz-reče pravično sodbo.
Nato je govoril zastopnik Antona Malija dr. Prane Ivanetič. Tudi on se je v pogledu drugih momentov pridružil izvajanjem predgovornjka, da je gUvni po-vročitelj in zli duh v tej kazenski stvari Amalija Golmajerjeva.
Z največjim zanimanjem jt? pa občinstvo poslušalo govor zagovornika Amalije Golmajerjeve dr. Cepudra, ki je Imel najtežje stališče. V obširnem, dokumentiranem govoru je dr. Cepuder podčrtal, da so nekatere obremenitve Malijevih naravnost nemogoče in da Je Golmajerjeva pri vsej stvari popolnoma nedolžna. Ona je nasprotno vedno svarila Andreja pred nasilnostjo in mu priporočala, naj bo dober b svojo ženo. Andrej je tisti ali duh. ki je tudi njo hotel upropastiti. Vse, kar se iznaša proti Golmajerjevi, izvira samo od Malijevih, kar je na vse zadnje razumljivo. Od strani Andreja ln Antona to padle tako soglasne obremenitve zoper Golmajerjevo, kar Je po njegovem mnenju razumljivo, ker sta zasnovala ves svoj zagovor na obremenitvi, da sebi zmanjšata krivdo in kazen. Golmajerjeva Je svojega nezakonskega otroka vzorno vzgojila in tudi skrbi za svoje dela nesposobne starše. Ona se je udala Andreju zgolj iz ljubezni, in ženska, ki ljubi, ne more biti zločinka.
Ob 5.15 je dr. Cepuder končal svoj govor z apelom na sodišče, naj bo pravično, kajti bolje je izpustiti enega krivega, kakor pa obsoditi enega nedolžnega. Na njegova izvajanja je kratko odgovarjal dr. Vasic, nakar je ponovno repliciral dr. Cepuder.
Golmajerjeva vztraja pri prvotni izpovedi
Predsednik je ob zaključku vse tri obtožence vprašal, če imajo še kaj pripomniti v svojo obrambo. Andrej in Anton sta to zanikala, dočim je Golmajerjeva ponovno s povišanim glasom izjavila, da se ne Čuti krivo in da vztraja pri tem, kar je izpovedala v razpravi in preiskavi.
Ob pol 6. je predsednik zaključil razpravo ter naznanil, da bo sodba razglašena v torek 81. oktobra ob 4. popoldne.
Slovanske žene v Ljubljani
Ogled meta. — Čajanka v Kazini. — Za vzajemnost slovanskih
narodov
Ljubljana, 25. oktobra.
Češkoslovaške, poljske, ukrajinske in bolgarske zastopnice »Edinstva slovanskih žen« so si včeraj v spremstvu beograjskih, zagrebških in ljubljanskih reprezentantinj ženskih organiz. ogledale znamenitosti našega mesta, nato pa se z avtomobilom odpeljale na Bled. Imele so za ogledovanje tako malo časa, da so komaj popile kavo, zato so se pa tem težje ločile od blejskega raja in šele po 18. sicer z veliko zamudo, zato ps tem bolj očarane vrnile v Ljubljano k čajanki ki so jo njim v čast naše ženske organizacije priredile v elegantnih prostorih Ljubljanskega kluba v kazini. Da je bila čajanka v vseh pogledih tip-top, zadostuje, da jo je mojstrsko pripravila ravnateljica »Mladike« gdč. Jerica Zemljano-v a z lepimi gojenkami gospodinjske *o1«. ki so odličnim damam tudi postregle z največjo spretnostjo.
Goste je z znano ljubeznivostjo sprejemala izkušena voditeljica našega ženstva dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva s svojim številnim štabom, ki so bile v njej zastopnice vseh naših ženskih organizacii, da so bile na čajanki zbrane vse dame. ki smo jih že včeraj imenovali pri sprejemu, prav mnogo je pa prišlo tudi kolašic iz Most in Stepanje vasi pod vodstvom svojih predsednic ge. Kruharjeve in ge. B e-nedikove.
V pozdrav so gojenke mestne realne gimnazije pod vodstvom prof. dr. Doli-narja izvrstno zapele 4 vesele in živahne narodne pesmi, kjer se je zlasti odlikovala solistka gdč. Manči M 1 e j n i k o v a 8 svojim srebrnim glasom. Ga. Minka G o v e-karjeva je goste pozdravila z daljšim informativnim govorom o naših organizacijah, kjer je zlasti poudarjala, da moramo prenehati s frazami in se posvetiti resnemu delu. ki se ga opri jemlje tudi mladina.
Za njo je govorila ga, prof. Kokalj-Zeleznova o preporodu slovanskega ženstva, ki stremi za združitvijo vsega Slo-sonatia, nato je p« y*a udeleženke navdu-
šila češkoslovaška voditeljica ga S m o 1 a f-C a p k o v a, ki je pozivala še k intenzivnejšemu delu, zlasti je pa izrekla največje >eselje, da so se organizaciji pridružile tudi Bolgarke. Poljakinja ga. dr. K. a w c c k a je dokazala, kako poljske žene izvrstno poznajo Slovence in našo literaturo, a bolgarska zastopnica, novinarka ga. Dim i-trana Ivanova je pozivala, da borbe ne sme biti kraj. dokler ne bodo svobodni in enakopravni vsi Slovani. Predsednica ga. Leposava Petkovič iz Beograda je v svojem poetičnem govoru imenovala slo-ven.ke žene junakinje, ki so v tisočletnem suženjstvu ohranile slovenski jezik, končno je p* pozdravila go. dr. Tavčarjevo kot vršilko vseh želja naroda in ji poželela še mnogo let za delo za najsvetejšo idejo naroda Ko se je slavljenka gospa dr. Tavčarjeva zahvalila z navduŠujočim govorom, se je Čchoslovakinja ga. Schul zova zahvalila za , stoljubnost in slikala lepote naše domovine kot simbola vrlin, ki naj privedo k zdužitvi vseh Slovanov. Ko j j pesnica gi. L a m u t o v a prečitala svojo rodoljubno pesem, so naše dame obdarile svoje goste z velikim delom naše znanntve-nice dr. Alme Sodnikove o razvoju estetike in z drugimi knjigami, v tem je pa ž': prišel čas slovesa, da spet i moglo po-nenat! poljubljanje in objemanje. Ob slovesu je vse dame s svojim čudovitim glasom očaral še naša znana mlada umetnica gdč. Majda Lovšetova. nato so se pa tuje dame odpeljale proti severu in vzhodu na svoje daljne domove k delu za vzajemnost vseh slovanskih narodov.
Sorzna poroči!«.
INOZEMSKE BORZE.
G uri h:   Pariz 20.2050,  London 16.33, Newyork 343,   Bruselj 71.95, Milan 27.23. Madrid 43.2250, Amsterdam 208.2250, Ber lin 23.1250,   Dunaj 57.10,   Praga 16.3250. Varaava 5740, BukareftU IM.
•
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, dne 26. oktobra 2889
štev 24*)
Danes  zvečer ob
svečana predstava
najveličastnejšega in največjega fiUma svet
y    Razkošje Rima--Preganjanje kristjanov. — Rim gori — Mučenje krl»t-
^    janov. — Bobe gladiatorjev. — Levi in Moni t areni Otrkns Mak S — Smrt kristjanov. — Zmaga križa.
Kljub ogromnim nabavnim stre&kom cone običajne.
ELITNI KINO MATICA
Rezervirajte vstopnica!
Telefon 2144.
Prve seje navili eMfnskih odborov
V Poljčanah
Poljčane, 25. oktbora.
Danes ob 14. se je, kot po ostalih krajih v naši banovini, vršila tudi tukaj prva seja novega občinskega odbora, ki šteje 24 odbornikov in toliko namestnikov. Navzoči so bili vsi. Ker je prostor v dosedanjem občinskem lokalu premajhen, je dal za ta slovesen dogodek na razpolago svojo dvorano hotelir Josip Bauman, ki so jo odborniki in drugi docela napolnili. Raz hiš so vihrale državne zastave.
Župan Anton Medved je v svojem pozdravnem govoru naglašal, naj se končajo z današnjim dnem vsa nasprotstva, ki jih je tu in tam morda povzročila volilna borba ter naj gredo vsi kot en mož složno na delo za novo veliko občino v prid vs^m sta-nvom in driavi. Naše geslo bodi: Dobro gospodarstvu! Svoj programatični nagovor je zaključil z živio klicem na kralja in Ju-
goslavi jo.
Slovesno izvršeno prisego, je nato potrdilo 24 oddanih strelov iz moinarjev, ki so grmeli v čast in ponos nove velike občine
in naše lepe domovine vse dotlej, da ni bila slavnostna seja končana.
Nato se je določil dan prevzema poslov
posameznih občin, delovni program m predlagal 5 članski upravni odbor, ki ga tvorijo GajSek, dr. Hronovskv. Uršič, Plavčak in Pivec.
Po raznih predlogih je občinski odbornik dr. Hronovskv predočil dosedanje nesebično delo novega župana. Volilci so ga volili iz prepričanja in iz srca. V imenu novega odbora mu želi prisrčno dobrodošlico, želeč mu pri prevzemu odgovornega mesta čim plodnejših uspehov. Načelnik kmetijske zadruge in predsednik živinorejske zadruge, nosilec druge liste g. Simon Kitek, pa je pozdravil župana in navzoče z željo naj vlada med njimi pravo bratstvo in sloga za blagor naroda, države in procvit velike občine Poljčane, nakar je bila Nj. Vel. kralju Aleksandru I. poslana udanostna brzojavka.
• v
Na Viču
Vič, &6. oktobra Novi občinski odbor je imel enoči prvo sejo, kjer s-o občinski odborniki položili svečano prisego. V z zelenjem in državnimi trobojnicami okrašeni sejni dvorani, kjer je na pročelju visela lepo okrašena slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, so se zbrali ob 19. uri novo izvoljeni občinski odborniki ter nekaj poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili prvi seji. Med. burnimi ovacijami   občinskih   svetnikov in
poslušalcev sta prišla v dvorano sreski načelnik s. dr. Žnidaršič in župaji g. Jurij Petrovčič.
Novi župan g. Petrovčič je po pozdravu g. sreskega načelnika in odbornikov kratko poročal o izidu občinskih volitev, nakar je v lepem in jedrnatem nagovoru polival odbornike, naj pozabijo na vse razprtije in staro politično sovraštvo ter delujejo vzajemno le za procvit in povzdi-So vižke občine, katero čakajo Se težke naloge. Ker je moral g. sreski načelnik dr. Žnidaršič oditi se k drugi enaki svečanosti, je takoj sledila svečana zaprisega občinskih odbornikov. Uvodoma je g. sreski načelnik čestital g. Petrovčiču k izvolitvi, ki je pokazala, kako veliko zaupanje uživa med viškimi občani. Pozival je na aloano delo v smi6lu manifesta Nj. Val. kralja za dobrobit občine in države. Nato je kratko pojasnil občinski zakon, ki obsega vse moderne panoge občinske uprave. Končno je še obljubil vso podporo državnih oblasti, ki bodo v vsakem pogledu rade pomagale pri težkem in odgovornem dem občinske uprave.
Sledila je svečana zaprisega, ki jo je položilo 29 odbornikov (1 je odsotnost opravičil). V občinski upravi so naslednji: Jurij Petrovčič, Stanko Knez, Novak Prane, Peterca Andrej, Ažman Andrej, Tribuč Josip, Babšek Ivan, Pirnat Ivan, Vojnovlč Tomo, Vokal Franc, škerlj Jakob, Pahor Josip, Burnik Ludvik, Krže Iran, Battelino Vilibald, Šinkovec Ivo, Marinčič Ivan, Smerkolj Pavel, ZaJokar Rudolf, JeloČnik Viktor, Perkon Karel, Oprešnlk Ivan, Rebek Prvoslav, Belič Janež,   Kodela Matija In Celarc Ivan, vsi
!xvoIJeni na listi •TN'S, od opozicije pa gg. Gale   Rudolf,     Novak     Franc     in Mohar
Tone.
Po zaprisegi je imel novi župan lep programatičen govor, v katerem je razvil naloge občinske uprave, ki jih bo morala
izvršiti v triletni dobi svojega poslovanja. Največjo skrb bo posvečala občina pobijanju brezposelnosti, preskrbi one-mopiln visalh občanov, treba bo napraviti sov regulacijski načrt, preuredile se bodo
ite, napravila ae bo  kanalizacija in vo-• na Vlfi, gnsvtPnhi pa 0« bo velika
pozornost tudi vsem kulturnim, prosvetnim in socijalnim ustanovam, pri tem pa bo občina izvedela največjo štednjo, tako, da bo občinska uprava po triletnem poslovanju lahko pokazala zadovoljive uspehe. Med viharnimi ovacijami sta bili odposlani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru  in banu dravske banovine
g. dr. Marušiču.
Pri konstituiranju občinske uprave so bili soglasno izvoljeni kot člani župan Petrovčič, ter odborniki Knez Stanko, Novak Franc, Peterca Andrej, Ažman Andrej in Tribuč Josip, za občinskega blagajnika pa Stanko Knez.
V imenu krajevne org. Narodne odbrane na Viču je prečital med burnim ploskanje večine podpredsednik g. Alman deklaracijo, ki je napravila na vse navzoče globok vtis. Pri slučajnostih se je oglasilo k besedi več odbornikov z umestnimi predlogi, ki pa se bodo reševali na prihodnji redni seji. G. župan je s tem zaključil prvo sejo, nakar se je vršil pri
g.  Mescu  prijeten   družabni večer.
V Kranju
Kranj, 26. oktobra. V slavnostni sejni dvorani magistrata. Id se rabi le ob redkih svečano s tn-ib prskah, se je zbralo snoči vseh 24 novo izvoljenih odbornikov s ponovno izvoljenim županom Cirilom Pircem na čelu. Kot zastopnik vlade pa ie prisostvoval seji sre-skj načelnik dr. Ogrin. 2upan ie otvorjl sejo, konstatiral sklepčnost, pozdravil sr. sreskega načelnika i-n prešel takoj na dnevni red. Najprej je omenjal izid občinskih volitev, potem je pa v daljšem otvoritvenem govoru prisrčno pozdravil nove občinske odbornike. Izjavil je, da bo skušal po svojih najboljših močeh Lzpoiniti prevzete naloge. Opirajoč se na večino in lojalnost manjšine bo vodil mestno upravo po jasno začrtani poti naprej. Za svolo prvo in glavno dolžnost smatra oLti napram vsakomur pravičen in nepristranski. Povdarja, da je župan z občinsko upravo le izvršni organ občinskega odbora. Ohraniti bo treba ravnovesje med dohodka m izdatki in strogo paziti, da se ne naprtijo davkoplačevalcem nova bremena. Govornik prosi zastopnika vlade, naj stoji občinskemu odboru zvesto ob strani ter podpira njegova stremljenja. V smislu Kraljevega manire sta z dne 6. januarja 1929. moiaio postati občinski odbori močne trdnjave narodnega in državnega edkistva. V smisiu tega tmanifesta moramo delovati in pritegniti vse one, ki so dobre volje.
Na županov predlo? je bila poslana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka, na predlog g. direktorja Košnika pa pozdravne brzojavke ministrskemu predsednika dr. Srskiču, ministru dr. A. Krame rju in predsedniku JNS g. Uzunoviču. Sledila je prisega novoizvoljenega odbora in priseglo je vseh 34 odbornikov, med njimi tudi hotelir g. Peterim, ki je bil izvoljen na jistt g. dr. Semrova. Po zaprisegi je g. sreski načelnik prisrčno pozdravil novi odbor, ki bo pod preizkušenim vodstvom predsednika občine g. Pirca gotovo na svojem mestu in kos svoji nalogi. Tretja točka dnevnega reda je odpadla, pri četrti je pa župan predvsem ugotovil, da bo glavna skrb novega odbora spraviti v sklad izdatke * dohodki in paziti, da ne pride do novih davčnih bremen. V delovnem načrtu Je omenil zgradbo novega poslopja osnovne šole, ki ima zanj mestna občina že pripravljen poldrag mifcjon in stavbni prostor. Važen je tudi regulacijski načrt ki pa bo rta! do 300.000 Dio. Kanalizacija bo lahko prihodnje leto končana. Kočljivo je vprašani« vodovoda, ki v poletnih mesecih ne sado-šča več. Ker zgradi železniška direaalja lastno črpalko, ostane nekaj več vod« ▼ mestu^ zato pa odpade občini znaten dohodek. Častna zadeva Kranja je zgradba javnega kopališča, ki je zanj ie odobreno posojilo 70.000 Din, kar pa občanov t« bo prav nič obremenijo. Kopališče bo lahko dograjeno Že prihodnjo sezono.
K besedi ae ie oglasil še enkrat o. sre-ski načetagovoreč o raznih nedosratkk. ki Kh bo treba odpraviti. Tako je le skral-ni čas, da poštna direkcija odstrani brzojavne hi telefonske drog© iti namesti Xaiv ie, d* se napravi trotoar do kolodvora in da se pozovejo vsi lastniki bjs, naj napravijo odnosno popravijo trotoar]«. Pri prti točki je bil sprejet predlog g. Čolnarja, naj se imenujejo v občinsko upravo tr !• *a sicer Mayar. Tajnik In Borja*.
j Šesta točka ie odpadla ki iucon j« zafei faca4 otvoritveno sejo novega občinskega od-; bora.
Na Jesenicah
Jesenice, 36. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršiia na mesenem magistratu prva seja novoizvoljenega občinskega odbora, ka >e potekla zelo svečano an stvarno. Udeležba je bila skorai polnoštevilna. Manjikal Je Ie en odbornik JNS, ki >e z Jesenic odsoten. Vsi odborniki JNS so vstopili v občinsko zbornico s trobojno kokardo v gumbuicah in zasedli vw levo stran zbornice in nekaj sedežev na desni
Predsednik občine g. Joža Zafrkar ie pozdravil odbornike ter jih pozival k tloZr nenru delu v korist občanov in občine v duhu državnega jn narodnega edinstva ter poročal o  rezultatih občinskih volitev.
Sledila je slovesna zaprisega občin^k.h odbornikov, nakar je bilo na predlog g. župana soglasno sklenjeno poslati udmost-no brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru. Z glasovi nacijonalne večine je bilo sk7e-njeno, da naj šteje občinska uprava noieg župana še 5 članov, ki so bIH izvoljeni na kandidatni listi po naslednjem vrsrne>m le-d<u: dr. Janko Vovk. Ivan Gogala, Ivan Av-senek, Peter Sitar in dr. Ernest Rekar.
V imenu združene dr. Stanovnikove m Celesnikove skue&e je prečital daljšo spomenico g. dr. Aleš Stanovnik, ki je p> vdarjal, da sta bili poslani sodišču dve pritožbi radi občinsfh volitev in dokter pritožbi ne bosta rese«!, njegova skupina ne smatra volitev za pravomočne in se bo vzdržala vsakega delovanja v občinskem zastopu. Povdarjal je tudi, da obe združeni skupim predstavljata veČino jesenišk'h volilcev, kar naj skupina JNS upošteva. Na izvajanje voditelja združenih klerikalcev in socijalistov dr. Stanovnika, je odgovarjal predsednk kluba obč. odbornikov JNS g. dr. Maks Obersnel, ki je v letih besedah, a odločno ovrgel naziranje opozicije ter poudaril, da je JNS izšla iz vo-Ijtev kot zmagovalka in da je brez pomena skupna akcija obeh partij šele po volitvah. Jemlje na znanje, da opozicija ni pripravljena sodelovati v raznih odsekih ter bo morala večina voditi vse posle v odsekih brez njih. Na to je g. dr. Obersnel poročal o sestavi vseh odsekov.
H koncu seje sta dr. Stanovnik in dr. Štempihar stavila predlog in zahtevala zanj nujnost, kar pa je večina odklonila In pride predlog šele na prvi seji v razpravo. Ker je bil s tem dnevni red te seje zčr-pan, je župan sejo zaključil.
Velik učiteljski zbor v Kranju
Kranj, 25. oktobra.
Učiteljsrvo kranjskega okraja, organizirano v kranjskem učiteljskem društvu, tej najpomembnei*i '-ulturno stanovski korporaciji vsega sreza, je zborovalo danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba je bila ^navadno lepa in so Vili obsežni prostori nabito polni učiteljev in učiteljic ki so pr" iteli na svoj stanovski zbor v nacionalni Kranj.
Zborovanje je otvoril zaslužni, dolgoletni učiteljski voditelj g. Josip Lapajne, ki je s tovariškrmi besedami pozdravil navzoče, zlaati pa številne brezposelne učiteljske ab i turi en tke. Omenjal je nedavne občinske volitve in z zadoščenjem povdaril, da je zmagala nacionalna ideja, mnogo baJ po zaslugi učiteljstva, ki je v polni meri storilo svojo dolžnost V mnoge občinske odbore so prišli učiteljski zastopniki, kar je edino prav, kajti delovanje občin je v marsičem v zvezi a šolskimi vprašanji. Tri jih ume najbolj prevdarno in stvarno objasniti doti čnik, ki je t šolo vsak dan v sveci, in to je učitelj. Poročal je potem podrobneje o glavni skupščini v Ljubljani, nato pa je razvijal tajnik društva g. Rupret načela, ki naj bi se po njih vTšile v bodoče volitve v učiteljski organizaciji v izogib dogodkom, kakršni so bili doslej v navadi O istih vpraianjth je razpravljal tudi tajnik JU U is Ljubljane g. Kobal, ki je med drugim opozorii tudi na delokrog in pristojnost izvršnega in glavnega odbora. Razprava o
notranjih razmerah v organizaciji se je zavlekla skoro do opoldne, zato je moralo napovedano predavanje izostati. Pri slučajnostih tf€ je govorilo o raznih stanovskih zadevali učitelj Horvat iz Škofje Loke pa Je povabii tovariše na sokolski telovadni te£aj v Kranju. Pred koncem zborovanja ie bila izrečena tudi misel, da bi kazalo društvo razdeliti v kranjski in škofjeloški okraj, ker je število članstva naraslo na 740. Zbor je potekel v najlepšem soglasiu in je pr novno izpričal močno stanovsko solidarnost naših kulturnih pionirjev.
Dr. M. Obersnel St letnik
Jesenice, 29. oktobra. Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v torek zvečer v Sokoiskem domu pozdravni večer svojemu zaslužnemu starešini brstu dr. Maksu Obersnehs ob priliki njegove 501etniee,
V veliki dvorani se je brez posebnih vabil zbralo mnogo Članov, prijateljev Sokola in predstavnlcov raznih ustanov, društev in organizacij ter slavij enčevih osebnih prijateljev. Zelo močna pa je bila udeležbe gasilcev v paradnih uniformah. Korporativno sta se udeležila večera tovarniški požarni hrambi s Jesenic in Javomika ter deputacija Prostovoljnega gasilnega druitva z Jesenic pod vodstvom načelnika g. Neu-mana.
Ko se Je pojavil jubilant v spremstvu svoje soproge in hčerke v dvorani, je sokolski orkester zaigral sokolsko koračnico, občinstvo pa mu je priredilo viharne ovacije, kakršnih je bil deležen le malokdo dosedaj na Jesenicah. Sokolski orkester je pod vodstvom br. Kleca zaigral odlično nekaj težkih skladb; sokolski pevski zbor pa je dovršeno odpel narodne pesmi, na kar je nara&čajnica Marica Sušnikova izročila jubilantu krasno kito cvetja ter mu izročila pozdrave sokolske mladine želeč mu v obliki prigodne deklamacije mnogo srečnih let.
V imenu Sokola je jubilantu čestital prosvetar br. dr. Janko Vovk ter orisal njegove velike zasluge kot starešine Sokola, kot tajnika društva »Prosvetni dom« v kateri funkciji si je pridobil velike zasluge, da se je zgradil prepotrebni Sokolski dom. V imenu občine in sreske organizacije JNS je jubilanta pozdravil župan g. Joža Zabkar, ki je povdarjal njegovo uspešno delo za JXS ter omenjal, da ima g. dr. Obersnel kot predsednik volilnega odbora občinske organizacije JNS največje zasluge na sijajni zmagi JNS pri občinskih volitvah na Jesenicah.
V imenu nacionalnega delavstva je jubilanta pozdravil g. Ivan Markovič ter se mu zahvalil za dosedanjo naklonjenost, na kar je dr. Obersnel v šaljivih besedah odgovarjal na izvajanja p red govorni kov in poudarjal, da si ne lasti nikakih zaslug, pač pa da je storil le to, kar mu je velevala nac'onalna dolžnost.
Ob zvokih izbornega sokojskega orkestra in ob prepevanju narodnih pesmi je minil lep večer, s katerim se je sokolsko
članstvo pokazalo velike simpatije svojemu zaslužnemu starosti in se mu skromno oddolžilo za njegovo vsestransko m uspešno delo.
Zvočni kano I«£eal
Kol
Danes velefilm
Ljubimkanje
Film ljubezni dveh mladih src. Magda Schneider
vTlllv Eichberger Paul Horbiger Olga Cehova
Film po znanem romanu Arturja Schnitzlerja,
Predstave vsak dan ob 4., 7 in 9%.
Iz Trebnjega
_ Prevzem poslov. Novo izvoljeni občinski odbor je prevzel včeraj vse posle od starega občinskega odbora. Otvoritvenemu delu seje je predsedoval župan Zupančič Josip, ki je podal še poročilo o izidu volitev. Nato je prevzel predsedstvo novoizvoljeni župan Josip Miklič, v katerega roke so vsi odborniki izročili svečano prisego. Istočasno je občinski odbor poslal uda-nostno brzojavko Nj. VeL kralju in kraljevskemu domu. Na tej seji je bilo med drugimi predloženo navzočim poročilo O gospodarskem položaju občine. Poročal je odbornik Pavlin Dolfc. Izvoljeni so bili tudi novi šolski odbori, kmetijski odbor in drugi odbori, katerih funkcijska doba je z občinskimi volitvami potekla.
— Spomenik v vojni padlim. Kakor smo
že poročali, bo v Trebnjem postavljen tik ob farni cerkvi s čelom proti glavni cesti spomenik v vojni padlim. Odkritje spomenika bo v nedeljo 12. novembra in ne 5. novembra, kakor je bilo prvotno javljeno. Akcijski odbor za postavitev spomenika obvešča vse, da bo te dni pobiral v Trebnjem prispevke in prosi Čim večjega odziva. Stroški so proračunjeni na 30.000 Din in bo možno svoto zbrati le ob prostovoljnih prispevkih vseh občanov. Občina je za spomenik odobrila 2000 Din, drugi pa naj prispevajo po svojih močeh. Oddolžimo se v vojni padlim in darujmo za spomenik, ki naj bo trajen izraz naše hvaležnosti do onih, ki so padli za domovino I
— Sladkor. Ker je bila letos odobrena vinogradnikom nabava trošarine prostega sladkorja za si aj en je vinskega mosta, je prijavilo v naši občini nad 80 vinogradnikov 5022 kg sladkorja. Sosednja občina Mirna ima naročenega 3292 kg, in velrkolo-ška občina 5154 kg. Vse priznanje me roda j ni m za odpis državne trošarine! Prosimo le poenostavljenja predpisov za slaje-nje, ki se mora izvršiti takoj. Predpisi pravijo, da se mora s ia j en je vršiti v vsakem primeru ob nadzorovanju organa finančne kontrole, kar pa zaradi nujnosti nikakor ni izvedljivo. 85tim vinogradnikom samo v naši občini bo omogočeno slajenje šele v dobrih 14 dneh po prejemu sladkorja, ako mora Čakati vsak posameznik na prihod kontrolnega organa   Kaj pa ostale občine.
ki so še tri in spadajo pod kontrolo oddelka v Trebnjem, ki ima za vse to ogromno
delo le 3 uslužbence. Ali naj vinogradnik čaka en mesec, da bo tudi prt njem organ fin. kontrole izvršil   potrebne  predpise in
formalnosti, Id v tem primeru mnogim onemogočajo slajenje, ki se ne sme niti en dan več odlašati, sli pa naj bo kaznovan, ker je opravil slajenje brez kontrole, — zaradi neugodne ugodnosti trošarine prostega
sladkorjal
— Vse Čitatelje vabimo na naročbo. List prinaša iz Trebnjega stalno vse novice in stane mesečno le 12 Oin. Naroča se pri najem dopisniku ali pai upravi ▼ Ljubljani.
Danes: Četrtek, 26. oktobra katoličani: Evarist, Vranica, pravoslavni IS, oktobra
Današnje prireditve. Kino Matica:    Pesem   sveta ob IS. In
13.15.
Kino Matica:   V znamenju krila ob
21.16.
Kino  Ideal: Ljubimkanje. Kino  Dvor:  Krvava maneža. Kino Slak«: Kraljica sužnjev.
Dežurne lekarne. Danes;  Mr. Banior, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Meatai trg 4.
Zvočni   kino Dvor
Telefon 2780
Cirkuške atrakcije z
Olgo Baklanovo
Krvava maneža
Akrobacija človeka brez nog. — Sijamska dvojčka prvič v   filmu. — Napeti prizori med cirkuškimi igralci.
Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9. zvečer.
gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri
Četrtek,   27. oktobra:   Pravica   do greha.
Izven. Znižane cene. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 28. oktobra: Mlinar in njegova hči.
Izven. Znižane cene.
Opozarjamo na izvrstno češko veseloigro »Pravica do grehac, ki se ponovi drevi ob 20. v ljubljanski drami kot izven predstava po znižanih dramskih cenah. Ve
seloigra je v resnici izvrstna ter je do sedaj Že vsakokrat izredno zabavala navzoče občinstvo. Vnovič povdarjamo, da veljajo znižane dramske cene.
»Mlinar in njegova hči«. Desetletja in desetletja je to Raupacbovo delo stalno na repertoarju vseh gledališč v dneh, ko se spominjamo pokojnih. Tudi naša drama je letos uvrstila to delo v svoj repertoar in je brez dvoma ustregla svojim prijateljem Opozarjamo, da bo prva vpri-zor'tev Raupachove zaloigre v soboto dne
38 t. m. kot izven predstava, po znižanih dramskih cenah. Povdarjamo, da se to delo ne bo igralo v abonmanu, bo le par izven predstav.
OPERA. Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 36. oktobra: Halka. Red Četrtek. Petek, 27. oktobra: Zaprto.
Sobota, 28. oktobra: Havajska roža. Izven. Nedelja, 29. oktobra: Tosca. Gostujeta ga.
Zinka   Kunčeva   in   g. Ivan Franzl.
Izven.
Tosca v ljubljanski operi. V nedeljo dne 29- t. m. se poje zopet Puccinijeva opera Tosca. V vlogi Cavaradossija nastopi prvič na našern odru g. Ivan Franzl. naš ožji rojak, ki ima izredno lop glasovni materijal ter za začetnika vsekakor tudi 3.">-ber in lep nastop. Vloga Cavaradossija mu daj c v obilni meri priliko, da pokaže vpe vrline svojega dobro šolanega glasu. Poleg njega nastopi kot gost v naslovni vlogi go-ppa Zinka Kunčeva, ki je brez dvoma ena najboljših    nositeljic te znamenite ienske
vloge. Odlični baritonski part barona Scarpije   poje g. Primožič.   Predstava je
3zven abonmana.
I   M« Paternoster |
Ljubljana, 26. oktobra.
Davi je po daljšem bolehanju na srcu umrl splošno znani finančni svetnik in Šef računovodstva finančne direkcije M i hm Pa-ternoster, ki je bil zlasti priljubljen pri svojin kolegin kot vesten uradnik in najboljši predstojnik. Pokojni je bil rojen v Ljubljani 1. 1685. kot sin magistratnega knjigovodje, po končani srednji soli je pa vstopil v službo pri finančni direkciji. Delj časa je služboval tudi pri finančni direkciji v Trstu, nato je bU pa v svetovni vojni in je kot rezervni oficir dosegel ka-pltanski čin.
Do prevrata je bil v Gradcu pri finančni direkciji, kjer se je tudi drugič poročil. Po prevratu je bil imenovan za Sefa računovodstva pri vis. dež. sodišču v Ljubljani, od leta 1928. je bil pa pri dravski finančni direkciji, kjer Je bil tudi odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. V javnem življenju se pokojni ni udejstvoval, pač je pa z vso vnemo sodeloval v strokovni organizaciji. Bil je izredno dober družabnik in je imel mnogo prijateljev po vsej Ljubljani, saj ga Je vse poznalo kot blago duSo. Razen vdove ge. Julije žaluje za svojim dobrim očetom tudi hčerka Marija, ki je učiteljica v Hrastniku. Pogreb bo v soboto ob 15.30 lz Goni-pove ulice S k Sv. Krizu. Vzornemu uradniku časten spomin, njegovim pa nase iskreno sožalje.
Z Jesenic
— Gorenjski zimskosportni pod sav cz ima v nedeljo 5. novembra ob 15. pri Paaru na Jesenicah svojo II. letno glavno skupšč-no.   Dnevni red je naslednji:   Pozdrav in
poročilo predsednika, čitanje zapisnika zadnje glsvne skupš ae, p >čilo funkcionarjev, semoetojni predlogi, volitev uprave in nadzorstva, določitev sedeža podsaveza in slučajnosti. Samostojne predloge je poslati najkasneje do 29. t. m. upravi podsaveza. sicer na glavni skupščini nc pridejo v razpravo.
— Detmrtko kulturno društvo »Enakost* vprizori v nedeljo 29. t. m ob 20. v Delavskem domu na Savi kmečko dramo »Vrti
nec« ki jo je spisal urednik z .ane leposlov-ne revije »Modra ptica« g. Janei Zsgar. To bo prva gledališka predstava mladega dni 5tva ia rudi    prva    vpri zorite v Žagarje ve drame na Jessfilcsh.
Stev 245
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 26. oktobra 1933
Stran S.
Dnevne vesti
A L B U S terpentinovo milo
za vse dni-in za vse perilo.
Prometna revolucija
pred Figovcem
Največja senzacija včerajšnjega dneva je bila v Ljub* ljani na novem prometnem otoku
— IzJet v Prago. Letošnja tujsko-prometna statistika nam ka_že ogromen porast gostov iz Češkoslovaške, ki jih je posetilo Slovenijo nad 10.000. Češkoslovaški tujsko-
prometni uradi so delali za naše kraje veliko reklamo in so priredili vec ekskurzij k nam. Da se jim oddolžimo, pripravlja »Putnike večji izlet v Prago v novembru, ki bo trajal 9 dni. Izlet v Prago bo eden najlepših, kar jih je imel »Putnik« v letošnjem letu in bo obenem manifestacija za čim tesnejše sodelovanje med našim in prijateljskim narodom češkoslovaškim. Ce-
škoslovasko-jugoslovenska liga V Pragi pripravlja že sedaj jugoslovenskim gostom
prisrčen sprejem, izlet sam pa bo izredno zanimiv in ne predrag. Praga je v vsakem pogledu središče češkoslovaškega naroda in jo po vsej pravici imenujejo zaradi monumentalnih zgradb v kamen vklesano arhitektonsko pesem. Prijave sprejema >Putnikc v Ljubljani, kjer se dobe vsi potrebni podatki glede potnega lista, nabave valut in sporeda izleta. Izlet se zaključi z obiskom Bratislave, Dunaja in Budimpešte. Cena vožnje v TLL razredu posebnega vlaka je 785 Din, z vso oskrbo in obiskom v sporedu naštetih prireditev pa 2790 Din za osebo.
— Novo Šolsko leto na državni nižji gozdarski soli v Mariboru. Novo šolsko leto na drž. nižji gozdarski šoli v Mariboru se prične dne 13. novembra 1933. Sprejme se 20 gojencev, in sicer g gojencev v enoletno šolo ter 12 gojencev v I. razred dveletne šole. Pouk se deli: v enoletno šolo za one kandidate, ki imajo samo osnovno šolo, in v dveletno solo za one kandidate, ki so dovršili    dva razreda klas. gimnazije,
realne gimnazije ali realke, odnosno tri razrede meščanske Bole. Prosilci z osnovno
šolsko izobrazbo morajo s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo znanje v osnovnih šolskih vedah. V prvi vrsti se bodo sprejeli sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdnem posestvu kot bodoči gospodarji. Kandidati izpod 16 let in nad 24 let se ne sprejmejo, šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500.—. Pridnim in ubogim prosilcem se bodo po možnosti dovolila popolnoma ali do polovice prosta mesta. Prošnje je vložiti do 30. oktobra t. 1. pri.upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim, svojeročno pisanim prošnjam je priložiti: a) krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko izpričevalo odn. odpustnico, C) nravstveno izpričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole, d> zdravniško izpričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno sposoben za gozdarsko službo, e) izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške Šolanja. — Šolska uprava,
_Odprte planinske koće. SPD sporoča,
da so odprte in oskrbovane ob sobotah In nedeljah v slučaju lepega vremena naslednje planinske postojanke: V Triglavskem pogorju: Staničeva koča, Aljažev dom v Vratih. — V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini in dom na Krvavcu (vsi trije stalno oskrbovani). — Crna prst: Malnarjeva koča. — Vršič; Erjavčeva koča; turisti naj se pred posetom oglasijo pri gdč. Julki Pečar v I Kranjski gori. — Ob Bohinjskem jezeru sta stalno odprta in oskrbovana hotel Sv. Janez in hotel »Zlatorog«. — Podružnica SPD v Kranju sporoča, da je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana. — Koča na Ljubniku je še vedno odprta in oskrbovana. Izletnikom se nudi ravno v jesenskih dneh lep razgled s te točke. — Podružnica SPD v Šoštanju sporoča, da je >Koritzkega koča na Smrekovcu« stalno odprta in oskrbovana skozi vse leto.
— Tujski promet v Sloveniji. V sobotni številki smo pod tem naslovom objavili statistični pregled letošnje tujsko-promet-ne sezone v Sloveniji. Pregled se je nanašal na podatke občin, v kolikor so jih poslale Zvezi za tujski promet do konca septembra. Pri Rogaški Slatini smo navedli, da jo je letos posetilo 3798 gostov, po podatkih uprave zdravilišča pa je bilo letos 5278 gostov, od teh 4248 Jugoslovenov, 421 Madžarov, 32S Avstrijcev. 81 Grkov, 65 Italijanov, 62 Cehov itd. Obisk naših državljanov se je zmanjšal, dočim je poset inozemskih gostov v primeri z lani narasel za 26^. V splošnem je bil letošnji obisk za 12^6 manjši od lanskega, kar gre pred vsem na račun Madžarov, ki so največ izostali zaradi prevelikih ovir pri dopoto-vanju.
— Darilo za viške brezposelne. Na prijateljskem sestanku nove občinske uprave se je na inicijativo g. Klemenčiča nabrala vsota Dtn 550 za brezposelne viške občine. Županstvo občine Vič izreka za ta dar svojo iskreno zahvalo. Posnemajte?
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov - strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah,
drogerijah  in špecerijskih trgovinah.
_ Vreme.    Vremenska napoved pravi,
da bo oblačno, nestanovitno, deževno vreme, kakor je bilo tudi včeraj z malimi izjemami po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Spli-tu 23, v Zagrebu in Beogradu 19, v Sarajevu 18, v Ljubljani 17.6, v Mariboru 15.4, v Skoplju 11 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.7, temperatura je znašala 9.5.
— Dva. milijona, je bil dolžan, v blagajni je Imel pa 5 Din. Pred sodiščem v Su-botici se zagovarja trgovec Ignac Franki, obtožeD sleparije in lažnega bankrotstva. Mož je imel nad 40 nameščencev, ki so bili vsi dobro plačani. S tem je hotel zmanjšati svoj kapital, da bi mu ne bilo treba
plačevati dolgov. Ko je napovedal konkurz, so našli v njegovi blagajni samo 5 Din, dolgov je irnei pa okrog 3 milijona. F*rankl ie bil ravnatelj velike tekstilne tvrdke Primarius.
— >Te**reče. Posestnikov sin Vinko Obreza \x Bezu\1ska pri Begunjah je padel doma po stopnicah in si zlomil levo roko. — Marija Rainer, hči delavke z Jesenic, Je bila te dni na obisku pri sorodnikih. X* de*mo nogo ji J« padel težak hlod 1n H jo atomih Oba ponesrečenca sta. moraj* v bolnico, kamor so prepeljali tu<tt
gostilničarja Ivana Gorenca, ki ga je nekdo v njegovi gostilni v Kožni ulici udaril • kozarcem po glavi.
Iz Ljubljane
—lj Pisana jesen. Pred tednom smo objavili izvleček iz predavanja o jesenskem cvetju, ki ga je v okrilju podružnice SVD imel ravnatelj mestnih nasadov g, Anton Lap v polni predavalnici mineraloškega instituta, sinoči je pa nadaljevanje privabilo toliko poslušalk in poslušalcev, da je
bUa velika dvorana premajhna in je mnogo obiskovalcev iz vseh krogov prebivalstva moralo predavanje poslušati pred dvorano na hodniku. Velikangko zanimanje za
vrtnarstvo je prav tehten dokaz za napredek naše estetske kulture. Predavatelj je podrobno opisal najnovejše vrste bohotnih krizantem in dali j, nato je pa obširno razpravljal o raznem drevju ln grmičevju,
ki pred zimo z žarečimi Dnrvajni listja pobarva vrtove in pokrajino, da je jesen najbolj slikovit ln pisan letni čas. Zlasti Japonci, ki so že tisočletja največji mojstri vrtnarstva, so pa vzgojili tudi polno dreves in grmov, ki so vse leto pokriti z listjem rumene, zlate, rožne, plamteče rdeče in tudi skoraj ČrnordeČe barve, da te pisane vejice vse leto tekmujejo s cvetjem. Predavatelj je poslušalce presenetil zlasti z vejicami raznovrstnih japonskih pisanih javorjev, ki j« tudi oblika njih listov tako
nežna in apartma, da so v vasah najele-gantnejši okras stanovanja, razen teh smo pa občudovali tudi razne rožne in krvavo-rdeče hrastove vejice z velikanskim in tudi popolnoma drobnim listjem, nadalje pitoreskne vejice raznih grmov, kjer med pisanimi listki kakor dragulji žare živobarv-
n« jagode. Ob kraju predavanja je pokazal tudi  več  tujih,  zlasti japonskih  m sploh
vzhodnoazijskih sorodnic na5ih trobentic, ki z najra^icnejšimi barvami tudi še v pozni jeseni lepšajo vrtove brez posebne postrežbe.    Pri vseh krasnih rastlinah je
predavatelj opisal tudi njih nego in razmnoževanje, na tablo je pa napisal njih imena, da si jih ljubitelji lahko nabavijo. Ravnatelj g. Lap je Ljubljani odkril toliko novega in modernega, da je zadovoljil tudi najbolj razvajanega finesarja, vse hvaležne udeležence je pa preveril, da se je tudi z rastlinami mogoče umetnostno udejstvovati in pokazati svoj okus, kar se tiče neprekosljivih barvnih harmonij in najbolj rafinirane dekorativnosti. Zaradi praznika predavanje prihodnjo sredo odpade, za drugo sredo pa objavimo naslov predavanja in ime predavatelja pravočasno.
—lj Tramvajski promet na krožni progi od Masarvkove ceste naprej po Jeglicevi cesti prav do šarabona bo otvorjen še to nedeljo. Po Jeglicevi cesti so že razpeli žice in za poizkušnjo že vozijo, toda redni promet bo šele v nedeljo in s!cer zaenkrat samo do križišča Masarykove in Jegličeve ceste, od tam pa bo vozil do Hrvatskega trga začasno samo en tramvaj. Za vse svete se bodo lahko ljudje že vozili skoraj do železniškega viadukta na šmartinski cesti. — Zdaj urejajo trikot na križišču Zaloške ceste, Hrvatskega trga in Jegličeve ceste, obenem pa betonirajo tla za dvojno progo na šentpeterskem mostu. Tramvaj vozi začasno samo do bolnice.
—lj Jesensko vreme imamo, baš primerno za vse svete. Skoraj vse dni je v mestu mračno, ker leži nad Ljubljano gosta megla. Od časa do časa začne pršiti, a ne manjka nam tudi poštenega dežja. Edino včeraj popoldne je sijalo toplo jesensko solnce, toda pihal je jug, ki ni obetal nič dobrega. Ponoči je začelo zopet liti. Zdaj se bomo morali zopet sprijazniti z dežjem za delj časa. Upamo pa vsaj. da ne bo več poplav, namreč v takšnem katastrofalnem obsegu, kakršne so bile pred mesecem. Malih poplav so pa meščani itak vajeni. Na Sv. Petra nasipu med tromostjem in jubilejnim mostom imamo že prave ribnike. Nedavno so regulirali obrežje ter ga nasuli tako visoko, da ne more odtekati voda s ceste v Ljubljanico, a kanalizacije Ui ni. Morali bi dvigniti še cestišče, da bi ne bilo na njem taksnih kotanj. To pa šele pride na vrsto. Zaradi slabega vremena in ker je ponoči zopet nateklo v zaprti del Ljubljaničine struge precej vode, so morali zopet ustaviti delo pod tromostjem. Kjer so delali prejšnje dni, se je nateklo zelo visoko vode, ki jo bodo morah črpati precej časa. preden bodo lahko zopet začeli delati. Zaradi dežja so počivala danes tudi druga dela na prostem. Gradbenih del sicer ni mnogo, a nekaj je takšnih, ki morajo z njimi zelo hiteti, da bodo zgradbe čim prej pod streho. Tudi pri gradnji strehe, ki Jo grade nad verando kavarne Nebotičnik, jih slabo vreme zelo ovira.
—lj Tvrševo cesto tlakujejo v spodnjem delu med Trdinovo ulico in Bavarskim dvorom. Cesta je bila doslej tlakovana z vehkimi kockami, ki se niso obnesle pri mešanem prometu. Velike kocke se izrabijo prej ob robovih in tudi niso tako stabilno kot manjše, ki tvorijo močno členkovito ploskev. Ko so položili dvojni tramvajski tir in prekopali cesto, so odstranili stari tlak v omenjenem delu ceste. Staro cestišče seveda ni bilo natančno v isti višini in bi morali cesto itak pretlakovati. Na desni strani je cesta že tlakovana, zdaj jo tlakujejo vzdolž levega hodnika. Ker je cesta
v zgornjem delu, med Ajdovščino in pošto fie vedno tlakovana z velikimi kockami, pretlakovali so jo, ko so tu obnovili tramvajsko progo, se bo izkazalo, kakšen tlak
je trpežnejši.
—lj Čudno gospodarstvo. K članku pod tem naslovom, Id je bil dne 21. t. m. pri-občen v našem listu pod zaglavjem »Besedo imajo na« čitateljic, nam pošilja mestni gradbeni urad sporočilo, da SO asfaltna dela na hodnikih oddana posebni asfaltni firmi in jih tedaj mestna občina ne izvršuje v lastni režiji. Popravila, ki so se na nekaterih hodnikih izvršila (na trnovskem mostu, na Rimski in Erjavčevi cesti), so bila izvršena   baš na zahtevo gradbenega
urada, ker se je izkazala ena izmed cementnih pošiljk za manjvredno. Popravilo
se je tedaj izvršilo na zahtevo mestne Občine v javnem interesu in ne v njeno breme.
—lj Občinstvo opozarjamo na jutrišnji
slavnostni koncert, ki ga priredi CeškOSlO-vaško-jugoslovenska liga v U ni on u v proslavo 15-letnice češkoslovaške republike. Nastopi pomnoženi eperm orkestar pad vodstvom ravnatelja Mirka polica. Koncert bo na višku in obeta se nam izreden umetniški užitek. Vstopnice so v predpro-daji v knjigarni Glasbene Matice.
—lj   Ljubljančlna  obrežja to urejena
vzdolž struge, kjer so Jo letos poglobili;
nad obratnim sidovjem so ob obeh bregovih zravnali breilne, delno so Jih nasip ali,
tu in tam so jih morali tudi obsekati. S tem še ni končano vse delo. Potrebno je
še urediti nabrežja, in sicer nasuti. Zal-nje čase nasipavajo cesto na Sv. Petra nasipu, da Jo bodo zravnali ter primerno dvignili. Clm bolj bodo dvignili cestišče, tem bolj bodo omilili klanec ob Jubilejnem mosta. Dobro bi bilo, da bi cesto uredili pred zimo, sicer se bodo ljudje in vozovi pogrezali v blato. Dokler ne bo utrjeno cestišče, se ne more odtekati voda, ki zastaja ob hišah. Po mehkem nasipu tudi ni lahko voziti. Nujno Je tudi, da začno postavljat* na nabrežjih zasilno ograjo, il so jo  obljubili. Ostanke prejšnje lesene
ograje so podrli in zdaj je obrežje še bolj
strmo kot je bilo prej, zato je večja nevarnost, da se zopet kdo ali kaj skotali t globoko strugo.
_lj Samaritanski tedaj. Krajevni odbor
Rdečega križa priredi v svrho izpopolnitve sa marijanske ga  odreda  nov  niižji samari-
janski recaj, ki se prične t torek, 7. novembra ob 19. uri ▼ dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Vsi oni. ki čutijo zmožnost za samarijansko in sooialno udejstvovanje, naj se prijavijo od 30. oktobra do 7. novembra t. 1. od 9. do 12. ure v pisarni Rdečega križa, \VoIfova 12, Oraznov dom, dvorišče, ali od 12. do 13. m*e na Mestnem fizikatu. Mestni dom, H. nadstropje, kjer bodo dobiti potrebna nevodiia. Število udeležencev je omejeno.
—lj Poziv nncftonaJnlm železničarJem! Dne 28. oktobra praznuje bratski češkoslovaški narod praznik narodnega uedinjenja. Dne 27. oktobra ob 20. uri priredi Jugoslo-vensko-českoslovaska Hga v veliki dvorani
hotela »Union« slavnostno akademijo. Var bimo vse tovariše, ki Jim služba dopueca,
da se te slavnostne akademije v Čim večjem Številu udeleže. — Oblastni odbor UJNŽB. Ljubljana.
—lj Sirru*ko frlrrmastičtie veibe v priredbi SPD se vrSe letoa v telovadnici gimnazije na Poljanah. Vhod je iz Ciril Metodove ulice. Prijave sprejema pisarna SPD, palača Grafike (Masarykova cesta 14/1). oziroma pred telovadnimi urami na mestu. Tečaj traja sedem tednov in sicer ob sredah in petkih od 20. do 21. ure; prvič v petek, dne S. novembra t. 1. Udeležence se opozarja, da prihajajo k vajam točno ob času. Obleka lahka, najbolje telovadna, predvsem pa copate.
—lj Soćanl: V petek, dne 27. t. m. ob 20. uri priredi Jč liga v veliki dvorani hotela »Union« slavnostno akademijo v proslavo Češkoslovaškega narodnega praznika. Tovariši Sočan i, dolžnost naša je, da se te akademije udeležimo po možnosti v častnem številu. Predsedstvo. 550-n
—lj Ukradeno kolo. V ponedeljek je bilo v Prešernovi ulici lz veže Mestne hranilnice odpeljano kolo čevljarju Francu Bernardu. Kolo je znamke >Neroc, je skoraj novo in vrpdno 1800 Din.
—lj Društvo »Bela Krajina« vabi vse svoje člane in prijatelje, da se zanesljivo udeleže družabnega sestanka v petek ob 8. v Aškerčevi kleti. Na programu je predavanje ing-, g. Franca štrajnerja o pomenu elektrifikacije za Belo Krajino.
—lj Društvo Skrb za mladino v Ljubljani priredi, kakor vsako leto, tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo ▼ nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najrevnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu delu. 545-n
Iz Celja
—c Poroka. V sredo 25. t. m. dopoldne se je poročil v Petrovčah pri Celju g. Srečko Kobi, posestnik in trgovec z Brega pri Borovnici, z gdč. Nado Stermecko, hčerko veletrgovca g. Rudolfa Sterraeckega v Celju. Mlademu paru iskreno čestitamo!
—c V soboto opoldne se zaključi vpisovanje v igralsko šolo Mestnega gledališča v Celju. Interesenti naj se takoj vpišejo pri g. Hubertu v knjigarni K. Goričarja vdove. Naknadne prijave se ne bodo upoštevale. Otvoritveno predavanje bo v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. dopoldne v Mestnem gledališču. Predaval bo režiser g. Milan Košič o vzgoji glasu in govora z dihalno tehniko. Ministrstvo prosvete je izdalo režiserju g. Milanu Košiću overilo za vodstvo igralske šole v Celju.
■—c Vse celjske pridobitne in gospodarske zadruge po zakonu z dne 9. aprila 1873, drž. zak. štev. 70, se pozivajo, da najkasneje ob koncu tega meseca predložijo mestnemu načelstvu v Celju dva izvoda svojih pravil z naslednjim* podatki: ime ia sedež zadruge, številka in datum odloka oblastva, ki je potrdilo zadružna pravila, število članov zadruge, ime zveze, pri kateri je zadruga event. včlanjena in ime načelnika zadruge.
Ljubljana, 26. oktobra.
iKot se obračajo pravoverna muslimani vedno proti Meki, se mi te dni proti Novemu mestu. Vsi drugi dogodki, senzacije in problemi so spričo krvave zadeve ostali v senci. Toda... V Ljublian vendar ni tako obu-rno dolgočasno ki protiutež novomeški senzaciji je izredno zabavna za-devšcina pred slovitim Figovcem,
Včeraj ves dan so se ljudje zbirali pred simbolično slovensko hišo na Ajdovščini kot na narodni manifestaciji- Da je bilo vse na pogled imenitno in svečano, so stali sredi ljudi prometni redarji, naši vrli stražniki; imeli so bele rokavice na rokah, obut; so pa bilo v lepe škornje. Seveda niso stali za parado sredi množice. Popoldne so bili štirje vsak na svojem prostoru in so imeli vsi dela čez glavo. Vsi so namreč urejevali »promet, kar »j bila mala reč včeraj. Najbrž bodo imeli še mnogo dela pred Figovcem, kajti prometna revolucija je neznansko presenetila Ljubljančane in je težko prerokovati, kdaj se bodo sprijaznili z njo.
Zadnje čase so meščani že vajeni prekopavanja na cestah in mu ne posvečajo več posebne pozornosti. Prejšnja leta so se ustavljali v množicah pred vsakim izkopanim jarkom ter sodoživljali pomemben dogodek, preraianje Ljubljane. Zato pa se i<im prejšnje dni ni zdelo nič posebnega, da so bili delavci zaposleni na Ajdovščini. Kar čez noč so nastali nekakšni čudni tro-toarji pred Figovcem. strašni prometni labirinti med cestnimi robniki, kot se nam ie zdelo. Tem trotoarjem in robnikom se pa pravi prometni otok. Prometni otok ni za Ljubljančane baš španska vas, saj imamo že delj časa, na Krekovem trgu *>red Mahrovo hišo okrogel trotoar sredi ceste. Okrog njega se razvija ter regulira promet s čimer so odpravljene nevarne točke ali vozli, ki nastajajo pri križanju različnih prometnih smeri. Pred Figovcem je vse mnogo bolj velikopotezno. Tu ne tvori prometnega otoka enostaven okrogel pločnik, ker ga režeta tramvajsko orogi, in sicer ona v smeri kolodvor—glavna pošta in glavna poŠta—&ška. Vozcikom ne gre v ^lavo, zakaj morajo krožiti ob otoku in zakaj ne smejo peljati kar po tramvajski progi, da bi jim ne bilo treba delati ovinka. Se bolj čudno se jim zdi, zakaj ne smejo voziti izpred Figovca v Dalmatinovo ulico in ne iz Tavčarjeve uKce na Tvrševo cesto. Da so še kakšni drugi prometni problemi, razen tega, kje je najbližje proti cilju, tega seveda vozniki rtoče>o vedeti. Vsak, ki priipelje iz Šiške pred Figovca in ki hoče na Miklošičevo cesta rožene proti ustju Dalmatinove ulice. Toda redar ga ne pusta naprej ter mu kaže smer proti Posavju, češ da naj zavije po Tavčarjevi ulici, če hoče pripeljati na M'k'o-šičevo cesto. In oni, ki vozijo od železniškega prelaza na Tyrsevi cesti proti glavni pošti, si ne puste dopovedati, da mora)o pred »Evropoc kreniti ne desno ter obkrožiti polovico otoka, ne smejo pa voziti naravnost po cesti proti pošH.
Kot ne gredo v glavo te novotarije voznikom, se jim tudi ne morejo načuditi pešci, ki se jim zdi vse le zabavna komedija. Včeraj so se zabavali ves dan, zbirajo se pa trudi danes pred Pigovcem. Zavzeli so vse trotoarje. Včeraj so se Jih morali izogibati celo delavci, ki so asfaltirali prometni otok. Pred ustjem Dalmatinove ulice ie stal redar, ki ie branil voznikom v uli-
co, na stiku Gosposvetske in Tvrševe ceste je branil drugi redar voznikom voziti na Gosposvetsko cesto ter jih je odganjal naprej, da so krožili ob otoku ter vozlN ob »Evropi« na Gosposvetsko cesto; tretji redar je stražil na Gosoosvetski cesti da niso vozniki vozili namestu po cestišču ob otoku po tramvajski prog> četrti redar, ki se je ukvarjal z vozniki na Tvrsevi cesti pred »Evropo«, je imel skoraj največ dela. Moral je napotiti vsakega voznika, ki Je vozil proti pošti, okrog otoka, in spravljati tudi vse one, ki so hoteli na Gosposvetsko cesto, v pravo smer.
Ljubljana je torej dohdla na najbolj prometnem cestnem križišču istoimenu promet — Ajdovščina je regulirana, promet na nji je urejen. Toda v veliko presenečenje meščanov, ki ne vedo, za kaj prav za prav gre, ki na jezo skoraj vseh voznikov, ki so včeraj smatrali delo redarjev le za posebno muho. Nekateri voa-niki so se ustavljali ter rentačrill, čel, kaj naj to pomeni, da človek ne sme voziti, kamor bi hotel jn kjer je najbldik. Ta sii oni bi se rad spustil z redarjem v debato, kar pa kljub vsemu n* kazalo, čeprav se bili včeraj stražniki pred Figovcem zojo prizanesli!vi. Precej sitnosti Je bilo s kolesarji. Cim je temu aH onemu stražnik pokazal smer, je kolesar skočil s kolesa ter je hotel nadaljevati pot naprej pes, ker je pač mislil, da se ne sme peljati naprej. Mnogi, ki bi se radi peljali od pošte proti Šiški, so poskakali s koles na stražnikov mig ter jo ubrali s kolesi pod pazduho čez prometni otok. Mnogi vozniki so pa tviM povsem zmedeni ter niso vedeli, kam naj krenejo ali kaj naj store. Obstali so z vozili pred stražnikom in ga nekaj časa gledali odprtih ust Ta ali oni je pripovedoval, da mora peljati tu m tu, ker je namenjen tja in tja. Stražnik pa mu je dopovedoval, da ne sme peljati baš tu, m da mora tam in tam zaviti tja. — Zakaj, saj vendar nisem neumen! je ugovarjal voznik. Končno je seveda obveljala strai-nikova. Medtem so se gledalci imenitno zabavali, nakar so se navduševali za vodnikov defile ob Pigovcu. Pripominjali so, da ne po odslej smel voziti nihče po Ajdovščini, ne da bi defiliral pred Figovcem Tako bo baje mora! vsak voznik prestati veliko skušnjavo, preden bo odrinil naprej, da ga ne bo prvabik> Pigovčevo dvorišče.
Pri umni ureditvi prometa na Ajdovščini pa niso mislili še na marsikaj. Včeraj je n. pr. peljala dama čez Ajdovščino otroški voziček. Pobarala je moško stražnika: — Kie pa naj peljem iaz? — Da, to je tudi problem, če naj dame tudi dehlirajo i otroškimi vozički okrog otoka. Včeraj so še obešali na Ajdovščini orijentacijsk* table, ki kažejo smer prometa. Nekoč se bodo baje ljudje sprijazniLi s temi tablami ter se ravnali po njih, zdaj bodo pa še itak urejevali promet redarji znojn.h obrazov. Ob ustju Dalmatinove ulice so obešali snoči prometni znak, da je ulica zaprta za promet v smeri od Ajdovščine. Tistega kola nedvorrmo ne bo nihče prezrl, ker je takšen, na kakršne so njega dni Turki natikali »kršč nske pse«. To bo pa nedvomno služilo svojemu namenu. In tudi rdeča okrogla »tabla na holt« s« dobro vidi in je sila imeniten okras našega mesta.
Seveda je vse urejeno idealno. Pripomniti je le treba, da niso idealni naši vozn.k: in da so naši velemeščani vekrkanaki ma-lomeščani.
	Samo fte dane« ob 4. in 7', zvečer
	Radio tenorist
	JOSEPH SCHMIDT
	poje Pesem sveta
	Ob 9^ zvečer
	svečana premijera
	„V znamenju križa14
	Elitni kino Matica
	Telefon 2124
Ljubezen do otrok.
— Ali imate radi otroke?
— Ne vseh. gos-pa. Samo eno vrsto
— Kakim na?
— Tiste, ki radi tulijo. «— Zakaj pa?
— Ker Mi fiaviAio hitro odn«so u sob*.
PA TERVOSTER JULIJA, roj. PADRETT naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke MARIJE ter ostalih sorodnikov,
da jt njen nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
Paternosler
finančni svetnik, kapetan I. klase v rezervi, imetnik redu
sv. Save IV. klase
danes ob 7.30 po kratkem trpljenju bognvdano preminul.
Fogreb bo v soboto, dne 28. oktobra 1933 ob VZ4L uri popoldne iz hiše žalosti, Gorupova ulica štev. 3, na pokop ali fiže k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 26. oktobra
lonv
RX
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, <toe 26. oktobra 1988
A. O
(D
201
sirot*
— Izvolite, — Je odgovoril zdravnik.
In nagnil se je k okencu, da bi povedal kočijažu, kam naj zavije.
Zaradi te zakasnitve je lahko p rise Marest v palačo rodbine de Lin ie res prej nego begunec, da je obvestil policijskega ravnatelja o vsem, kar se je zgodilo v krčmi v predmestju Saint-Honore.
Ko je zvedel, da so viteza našli in da ga bo kmalu zopet videl v svoji palači, je bil vitez ves iz sebe, med mešanimi občutki je prevladovala v njem jeza. V srcu so se mu odprle stare rane, ko je zvedel, da se trmasti neča* •vrne. Grozna ljubosumnost, ki ga je mučila Že od prvega dne zakonskega življenja in kJ jo je podžigalo tajno Diamno gorje, se je zopet oglasila z vso silo in mu vsilila trden sklep preći do dna resnici, ki je o nji v hipu že mis'L. da jo drži v r">ikah.
V svoji razburjenosti je namignil Marestu, naj odide, čeprav njegovo poročilo še ni bilo končano.
Marest je odšel globoko razočaran.
Grof je hodil dolgih korakov po svojem kabinetu, tu pa tam se je ustavil in prisluškoval najmanjšemu ropotu, ki se je začul iz predsobe.
Cim se >e pa prepričal, da viteza še ni, se je začel znova jezJti nanj.
Zaman si je klical v spomin, da je obljubil zdravniku, da bo krotil svojo jezo; čutil je« da nima moči, da bi se premagal.
In vendar je vedel — saj mu tega niso prikrivali — da bi lahko pomenilo najmanjše razburjenje smrt bolne grofice.
Misel na srečanje z vitezom, ko bo slednji gotovo omenil preganjanje nedolžnega dekleta, mu je bila neznosna, kajti to bi pomenilo ponižanje glavarja rodbine de Vaudrey.
Će bi bil vitez de Vaudrev tisti hip nenadoma vstopil, bi ne bil noben trezen pomislek preprečil, da bi stric trdovratno ne vztrajal na zakonu, ki
ga je želel sam kralj, in da bi ne nastopil brezobzirno proti u bežnemu jetniku.
Toda k sreči se je Roger dovolj doteo zadržal na poti v palačo.
Tako je imel policijski ravnatelj dovolj časa, da je pomislil, da je najprej človek in šele potem uradnik, in sicer človek dobrega srca, če odštejemo trenutke, ko ga je tresla divja jeza, posledica nepremagljive ljubosumnosti na preteklost, zastrto s kopreno zago-netnosti.
Grof se je spomnil, da leži v isti palači težko bolna, izčrpana, nesrečna žena, ki ji zdravniška veda ne more pomagati in ki razen nje same in morda še njenega nečaka nihče ne ve, kaj ii je.
Ta misel mu je nenadoma šinila v glavo. Oprijel se je je v trdnem prepričanju, da je na pravi poti. In njegova jeza se je umaknila strahu.
Ni si mogel pojasnita, zakaj sta se Roger in zdravnik zakasnila. Ker je pa le ni bilo, se je hotel razvedriti, da bi prikril svojo nestrpnost.
Sedel je k pisalni mizi in začel prebirati listine. Potem je segel z roko v predalček in začel brskati po njem.
Kar je opazil pod kupom odprtih pisem sveženj policijskih aktov.
Pri pogledu na ta sveženj ga je zabolelo srce. Mraz ga je spreletel, kot da se mu je strdila kri v žilah. Pred očmi se mu je stemnilo.
Z drhtečo roko je odprl knjigo; zamišljeno je obračal liste, ne da bi jjh pogledal. Kaj ga je brigalo, kaj je bik> tu napisano?
Kmalu je prilistal do tja, kjer je bil Roger iztrgal list.
Kot sled je ostal košček papirja, večji od roba, kajti v prvi vrstici se je še razločno videla beseda »Rodbina«.
Spodaj je bila polovica velike črke, nedvomno D.
Grof se je naglo prijel za vroče čelo in zamolkel krik mu je zamrl v krčevito stisnjenem grlu. Bil je krik onemogle jeze in ljubosumnosti.
Tako razburjen ni bil niti tistega dne, ko se je bil Roger pojavil pred njim in mu zalučal v obraz te-le porazne besede:
— Pomnite, da ne branim pred vami samo njene tajne, temveč tudi vaše dostojanstvo, vaše spoštovanje do samega sebe. vašo lastno čast.
— Njegovo čast!
Ta beseda se mu je vračala v spomin in ga bolestno zbadala v glavi. Še vedno mu je zvenela v ušesih kot dokaz greha, zločina.
In obup, ki ga je dotlej s tolikim trudom zadrževal v sebi, je zatrl v njem vse plemenite sklepe.
Nihče več ni mogel zahtevati od teh zbeganih možganov, naj pravi'no presodi m pretehta položaj. Nihče tU mogel zahtevati od tega srca, ki ga je bila do krvi ranila ljubosumnost, naj sočustvuje z nesrečo in trpljenjem drugega, pa naj bo kdorkoli.
Grof de Linieres si je hotd vse to izbrisati iz spomina, toda usoda ae >e temu uprla tako, da mu je položila v roke knjigo, ki je bila v nji nekoč opisana tajna življenja njegove žene.
To je bilo preveč za njegovo vročekrvno naturo, dostopno gnevu in divjim strastem, kakor tudi neslutenim zamahom plemenitosti ki dobrodelnošzl Policijski ravnatelj je trpel tisti bip še hujše muke. nego takrat, ko se mu je Roger tako odločno postavil po robu.
Vstopil je sluga, rekoč:
— Gospod vitez de Vaudrev. Proti pričakovanju grofa de Linie-
resa, ki je mislil, da bo sprejel svojega nečaka v uradni dvorani, je prifel Roger v palačo skozi glavni vhod in dal se je po stari navadi priglasiti v predsobah stričevega stanovanja.
Tako je imel grof dovolj časa, da se je malo pomiril. Nekaj časa je okleval, potem se je pa obrnil k služabniku, rekoč:
— Prosite gospoda viteza, naj me izvoli počakati v salonu ...
In ko je sluga že odhajal, je grof pripomnil:
— Vprašajte gospo grofico, aH hoče sprejeti svojega nečaka.
Sluga je odšel. Policijski ravnatelj si je oddahnil. Potem je hotel dati svojemu obrazu hladen izraz brezčutnosti, ki bi zadel viteza in mu povedal, kako težko mu je bilo vsaj za silo pomiriti se.
Van der Lubbe ni požigalec
Za požig je bilo treba vež ljudi in posebna zažigalna tekočina — Lubbe je bil pod vplivom sugestije
Drugi, v naših ozkih razmerah važnejši dogodki so odvrnili našo pozor-nost od procesa proti požigalcem nemškega parlamenta. Zunanji svet se pa zanima za ta proces, saj gre za važno Vprašanje, ali so imeli svoje prste vmes komunisti ali pa so hitlerjevci sami zažgali parlament, da bi lahko potem z vso brezobzirnostjo nastopili proti svojim političnim nasprotnikom. V ponedeljek so imeli na obravnav, besedo izvedenci, ki so morali odgovoriti na vprašanje, ali je mogei van der Lubbe sam zanetiti požar, a'i pa je potreboval pomočnike.
Kot prvi izvedenec je bil zasiišan tajni viadni svetnik prof. Josse. Izjavi' je, da je bilo nad 20 kg gorljivih snovi razmetano po sejm dvorani. Posebna pozornost je bila posvečena prostoru za ateoograie. Ker je bilo mnogo saj. •odi prof. Josse, da je šlo najbrž za petrolej ali benzol. Če hočemo zažgati gorilne snovi, raztresene po večjem prostoru, zadostuje zanetiti požar samo na enem kraju. Tako si lahko tudi razlagamo, da je začela goreti diplomatska k>ža. Ker ni bilo dovolj zraka, n*so zgoreM vsi deli tekoče zažigame snovi. To. da so plenarno dvorano naenkrat objeli plameni, dokazuje, da je bil v zgornjih plasteh še zrak, v spodnji pa gorljiva zmes plinov. Priprave za požig so zahtevale nekaj Časa in bile so delo enega ali pa večin ljudi. Prof. Josse pa popolnoma izključuje, da bi bil opravil te priprave tik Dred požarom van der Lubbe sam. O tem priča izbira gorljive snovi in to, da ie bila raztresena po vseh prostorih.
Drugi izvedenec sodnik kemik dr. Schatz je prišel do zaključka, da se požar v sejni dvorani ni razvijal naravno. On je trdno prepričan, da je bilo v sejni dvorani zažgano s s amo zažigalo o tekočino in da je za razširjenje Dožara služila nekakšna tekoča raztopina. Izvedenec je prosil sodišče, naj v interesu javne varnosti za nekaj časa izklju-
či javnost, da bo mogel povedati, *a: je ugotovil v zažigalni tekućini. Predsednik je pa prediagai, naj izvedenec govori dalje in rabi samo izraz e*o-čina. Izvedenec se je s tem zadjvjfjii. Iz vedenja obtoženca van der Luboeia je sklepal, da je bi! mož pod vpiivom sugestije. 2e ob vstopu v parlam e moral vedeti, da se je v poslopji ae-kaj odigralo in da mora on prevzeti nase samo krivdo s svojim čudnim vedenjem. Končno je izvedenec i^avi, da Lubbe ni zažgal parlamenta.
Ogorčeni abstinenti
Med abstinenti v Kaliforniji je zavladalo silno ogorčenje nad guvernerjem Rolphom, ker je dovolil dati na smrt obsojenemu zločincu žganja, kolikor bi ga poželel. To je dalo abstinentom povod za ogorčene proteste, češ, da guverner sam navaja ljudi k pijančevanju in ubija vse prizadevanje abstinentov. To je prvi primer v zgodovini kaznilnice San Quintino, da dobi obsojenec žganje. Guvernerjev odlok utegne zanetiti važen spor, kajti organizacije privržencev prohibicije so dvignile silne proteste proti popustljivemu guvernerju. V protestih abstinentov je rečeno, da je guverner sam s svojim odlokom kršil zakon, ker bo lahko obsojenec umrl na morišču pijan do nezavesti, kar se ne more smatrati za kazen.
Predsednik protialkoholne lige je izjavil, da mora biti človek trezen in pri popolni zavesti v trenutku, ko naj prestopi prag večnosti. Z abstinenti se pa seveda ne strinja na smrt obsojeni, ki je dolgo prosil, naj uslišijo njegovo edino željo in mu privoščijo pred smrtjo malo žganja. Izjavil je, da mu bo zadostovala polovica steklenice.
Med prijateljicami.
— Ce bi prišla še enkrat na svet, bi hotela biti opica.
— Zakaj hočeš biti Še enkrat to, kar si?
Razpis
Mestno na&elstvo v Ljubljani razpisuje
oddajo težaškega in zidarskega
dela
za zgradbo osnovne šole za Bežigradom.
Vsi razpisni pripomočki se dobe od 25. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada Nabrežje 20. IX., n. nadstr., proti povračilu nabavnih stroškov.
Kolkovane ponudbe je vložiti do dne 8. novembra 1933 do 11. ure dopoldne v omenjenem uradu, kjer se takoj nato vrši komisijonelno javno odpiranje vloženih ponudb.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1933.
Mestno načelstvo v Ljubljani
11166
Nakup in prodajo
HRANILNIH KNJIŽIO
posredujem hitro in točno. — Rudolf Zore, Gledališka ulica St. 12. 75/L
Tudi
vaša hčerka
mora biti lepo oblečena. Tkanine pri;
ŽLENDER
Mestni trg 22
ZIMSKA JABOLKA
prodaja
Gospodarska
zveza
LJUBLJANA
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in izrekli ustna ali pismena sožalja, ko nas je prerano zapustila naša srčno ljubljena in nepozabna soproga, mama, stara mama in tašča, gospa
Amalija Miklič roj. Pospišil
soproga hotelirja
izrekamo našo najiskrenejso zahvalo.
Iskreno zahvcJo dolgujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikoma primari ju dr. Jenku in njegovemu asistentu dr. Brandstatterju, ki sta lajšala zadnje ure blage pokojne, Zvezi gostilni carskih zadrug Dravske banovine, Gostilničarski zvezi, gg. stanovskim tovarišem in tovarišicam, predstavnikom in zastopnikom raznih oblasti, društev in gospodarskih korporacij, domačemu osobju za polno-številno spremstvo in poklonjeni venec, gg. pevcem okteta »Ljubljanskega Zvona« za krasno žalno petje, godbi »Sloga« za turobne žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, končno vsem, ki so nas tolažili v bridki uri in spremili blago pokojnico v res tako častnem številu na kraj večnega miru.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Srca Jezusovega v petek, dne 27. oktobra 1933 ob y28. uri
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1933.
Globoko žalujoči ostali
jKadar žleze
z notranjo sekrecijo
slabo delujejo
in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, staranje in razne druge telesne neugodnosti.
V berlinskem znanstvenem institutu, ki ga je ustanovil dr. Magnus Hirschfeld, pa je bila lznaj-dena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne da bi pri tem izgubili svojo življenjsko energijo. Tak preparat Je »TITUS-PERLENc, ki učinkuje v prvi vrsti na inkretne Žleze, potem pa na organe in na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat >TITUS-PERLEN« je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost.
Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence.
Zastopnik mag. pharm. Drag. Kajzer tt.
COSMOCHEMIA - ZAGREB 115
SMICIKLASOVA ULICA 23
»TTTUS-PERLEN« v originalnih omotih, po 100 komadov za moške Din 180.—
po 100 komadov  a ženske Din 200.—
Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas odobren od ministrstva soc. pol. in nar. zdravlja št 2192 od 16. I. 1933.
KUPIM
DINAMO STROJ
lft—3 KW, 110 W, otočni Latosmerni in vnnM avtogenični varilni aparat, rabljena, kupim. Obširne ponudbe na naslov: Dimitrijević, Mrkopalj —
Gorski kotar. 4180
VREČE ZA OTROBE debele in drobne kupim. — Ponudbe na: Nastran, Radomlje.
4147
PLETILNI STROJ »Regentin« kupi — Cuk, Vrhov-ci-Dobrova. 4149
STANOVAKI\
ENOSOBNO STANOVANJE oddam. Naslov v upravi lista.
4177
ENOSOBNO STANOVANJE oddam za 190 Din.   Zg. Siska št. 205- 4186
50 ČLOVEŠKIH RIBIC
in razne starinske stvari proda Albin Hrast, Stična-Vir.
PAZNO
Ia KOSTANJ (maronl) kg Din 4.20, vreče 50 kg Din 210.—. — Zdravilni cvetlični med; kante po 10 kg Din 150, 30 kg Din 400.— franko kupčeva postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 4183
POUK
DIPLOMIRANA UČITELJICA
podučuje francoščino in nemščino po 8 Din za uro. Ponudbe pod »Jezike 4185« na upravo >Slov. Naroda«. 4185
BRIVNIOO za dame   in gospode, dobro idočo — brez konkurence, takoj poceni prodam zaradi selitve. Josip DulC, Mokronog.
4179
STANOVANJSKE HIŠE po 85.000 Din
Dve sobi, pritikline, veranda, po enotnem sistemu, iz lesa. Kompletno izgotovljena v 3 mesecih po naročilu. Skice ter popis stavbe se dobi proti predplačilu 50 Din pri stavbni tvrdki Marko štuhec. Ormož.
4178
SLABOTNI MOŠKI
Brez ozira na vzrok slabosti in nemoči lahko takoj pridete v posest popolne sile  in s tem vzpostavite   srečo   v zakonu. Nikake pilule, tablete ali notranje sredstvo. Prospekte pošiljamo diskretno kot privatno pismo v zaprti kuverti, brez vnanjega   nadpisa,   če nam pošljete Din 5.—    v poštnih znamkah.   >SALTJS«, Zagreb (MSN, Savska cesta 10. 4184
ŠIVALNI STROJI
otroški vozički in kolesa najceneje pri Franc Satmig — LJubljana, Tvrševa (Dunajska) cesta 36. Mehanična delavnica za popravila. 4174
IZGUBILA SEM
pas od damskega plašča. Najditelj dobi nagrado. Oddati v upravi >Slov. Naroda« 4176
POLENOVKO
priznano najboljšo, namočeno in suho, nudi špecerija Kova-čič, Miklošičeva cesta. 4187
ZIMSKA JABOLKA
sortirana v zabojčkih in
SADNA DREVESA za jesensko saditev — visoko in nizkodebelna — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg ftt. S. 76/L
Modna Konfekcija
Najboljši nakup V   PRESKJER,   LJUBI-I ANA, Sv. Petra cesta 14« 11/T
IZBOREN ŠTAJERSKI KROMPIR
beli in roža, zeljnate glave, čebule in kostanj, vagonske pošiljke dobavlja najceneje Dolm-šek Vitomir, veleagentura, Celje. 77/L
Za čiščenje parketov, linoleu-ma, pohištva avtomobilov Itd.
FLOOR VOŠČILO JUGO QUEEN
bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Queen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana, Gospo sve tska št. 8, I. nadstropje. 68/L
IVAN MAGDIČ
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7 — se priporoča za zimsko sezono. 74/L
HALO! HALO!
SNE2KE — GALOSE vam popravi najbolje strokovna delavnica    Brajkovič (preje Škof), Ljubljana, Igriška ulica St. 10. 4124
TRAFIKANTI!
Nabavite si aparat >Automat-Traf ika« za vse vrste cigaret in vžigalic, predpisane po monopolu. Postavite jih na križišča, kavarne, gledališča, tovarne in postaje. Isti vam povečajo zaslužek. Vsak aparat je zavarovan za polni znesek. Zahtevajte ponudbe. — Samoprodaja za dravsko banovino: Dolinšek Vitomir, veleagentura. Celje. 78/L
Obleke, površnike za gospode, kostume, plašče za dame — izvršuje po meri modno kro-jaštvo
J. JELOVŠEK, Ljubljana
KONGRESNI TRG ST. 8/? (POLEG »KINA MATICE«)
■ '    ' -TT-r— —-r ii.i i
Ortrfe« Joeto a—oftia Za »Narodno tUkarnoe;
Jezeiiek — Za upravo ln lnrmt"1 dal uataj Oton Coditat » jM t JJL^nMjimt
( \