POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA. 12. FEBR. 1959 Leto XI. — Štev. 6 Cena din 10.—
Razprava o obrti na seji okrajnega odbora SZDL
Bolj človek - strokovnjak
kot sredstva
ZADNJI DVE LETI SE JE STANJE V OBRTNIŠTVU IZBOLJŠALO - OBČINSKI PERSPEKTIVNI NAČRTI DALI PREMALO POUDARKA RAZVOJU OBRTI« - SAMOUPRAVLJANJE BREZ PERSPEKTIVE - IZHOD V ZDRUŽEVANJU MANJŠIH OBRTNIH OBRATOV
Na sej: 00 SZDL — bila je preteklo soboto — so člani OO SZDL razpravljali o problemih obrti v Pomurju. Uvodno poročilo o razmerah v obrti je podaj predsednik okrajne obrtne zbornice Evgen Škraban. Sejo je vodil predsednik OO SZDL Jan Ros.
* V poročilu o razmerah v obrti je bilo omenjeno, da se je stanje v obrti v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšalo, da pa vendarle niso redki primeri prehajanja kvalificiranih delavcev iz obrtnih delavnic v industrijska podjetja, kjer so boljši pogoji nagrajevanja itd.
Nadalje poročilo omenja, da se je predvsem lani povečalo število delavcev, ki so se na novo zaposlili. N.kakor pa ni ugodno stanje glede vajencev v obrti, saj je v zasebnem sektorju obrti v uku 459 vajencev, v družbenem sektorju obrti pa le 268. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da imajo vajenci v obrtnih delavnicah družbenega sektorja več možnosti za strokovno izpopolnjevanje, saj so na splošno obrtne delavnice družbenega sektorja opremljene s primernim: stroji.
* Glede na pomanjkljiv porast kvalificiran h delavcev v obrti, poročilo omenja, da je to med glavnimi problemi obrtništva v Pomurju. Času bolj primerno bi moral biti sestavljen tudi učni program na vajenskih šolah. Znano je, da zahtevajo za izučitev v katerikoli obrtni stroki 8-letno osnovno izobrazbo, v vajenskih šolah pa obravnavajo v glavnem snov od 5. letnika osemletke naprej, kar pomeni, da se vajenci učijo podobno snov dvakrat.
V razpravi je bilo poudarjeno, da moramo pravilno presojati razmere, ki so vplivale na razvoj obrti pri nas v preteklosti. Tako imamo še ostanke polfevdalne obrti (lončarstvo, čevljarstvo itd.), obrt, ki je nastajala med obema vojnama in socialistična obrt, ki se je pričela razvijati šele po vojni. Ta ugotovitev je važna predvsem zato, ker moramo ob današnjih razmerah v obrti v prvi vrsti ugotavljati, katere obrtne panoge so nam potrebne in v kakšnih oblikah naj se razvijajo. Ugotoviti je tudi treba, katera obrtna podjetja imajo vse možnosti ,da se razvijejo v industrijska podjetja, ostala pa naj postanejo sodobno urejena uslužnostna podjetja.
Razprava je med drugim tudi pokazala, da naša obrt v vsem nekoliko zaostaja za industrijo. Temu je delni vzrok tudi to, da dajemo v obrtne delavnice stroje, za katere ugotavljamo, da je v industrijskih obratih zaradi obrabljenosti ne obnesejo več.
Precejšen del razprave je bil posvečen odnosom med obrtno zbornico in ljudskimi odbori. Posamezni člani OO SZDL so menili, da ljudski odbori v svo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREHITEVANJE
Razprava na zadnji seji OO SZDL je dala dovolj snovi za analizo nekaterih pojavov v zvezi z razmerami v obrti v Pomurju.
Perspektivni načrti občinskih ljudskih odborov predvidevajo razvoj obrti kot eno glavnih nalog komun o obdobju petih let. Danes, ko smo že v drugi polovici petletnega načrta, pa se v komunah čedalje bolj pojavlja vprašanje, od kod dobiti sredstva za potrebe obrti. Zadeva ni niti toliko neizhodna, kolikor je nejasna, če upoštevamo, da so komune ob sestavljanju perspektivnih načrtov predvide-
vale splošno gospodarsko moč svojega območja in pri tem vsaj v grobem ugotavljale, s kakšnimi sredstvi za investicije v obrti bodo razpolagale do leta 1961. Zato je ugotovitev, da ljudski odbori za obrt ne bodo mogli akumulirati iz lastnih virov dovolj sredstev, nekoliko zakasnela, ali pa pomeni prehitevanje realnih rezultatov, ki jih pričakujemo od realizacije perspektivnega načrta. Komune kljub vsemu poskušajo najti možnosti, kako zagotovili dovolj sredstev za nemoten razvoj obrti. V gospodarskih krogih primerjajo tudi nekatera manjka industrijska podjetja, za katere bi lahko rekli, da so le nekoliko bolj razvite obrtne delavnice. Te težnje so jasne: pridobiti k dosedanjemu številu obrtnih delavnic še nekaj gospodarsko močnejših obratov, kar bi se poznalo predvsem pri sredstvih občinskih investicijskih skladov, katerih sredstva bi se delila po načelu:	kar daje
obrt, naj se investira v obrt. To bi bil torej izhod. Če so v našem okraju še taka podjetja, ki sicer preraščajo v industrijske obrate, pa vendarle nimajo dovolj pogojev za razvoj in obstoj d daljši perspektivi, ko bo razvojni zalet industrije na splošno še večji in bi ga taka podjetja le s težavo dohajaja. taka rešitev oziroma odločitev ne bi bila napačna. Tu pa se pravi prehiteti čas in dosedanji razvoj ter analizirati razmere obrti oziroma obrtnih delavnic, ki imajo deianske ali samo navidezne možnosti, da postanejo industrijska podjetja To bi bilo koristno že zaradi tega, da bi dokončno razčistili vprašanje razmejitve med industrijo in obrtjo, kar bi dalo predvsem obrti jasnejšo perspektivo, saj velja tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
SVEČANO VZDUŠJE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Ob 8. februarju — 110. obletnici Prešernove smrti, so bile v vseh večjih krajih Pomurja primerne proslave. Prešernovo obletnico je proslavila tudi šolska mladina po vseh šolah v okraju.
V	Ljutomeru je bila Prešernova proslava v petek zvečer. Ravnatelj osemletke Frane Mohorko je spregovoril o Prešernu, nakar je sled I spored, v katerem so nastopili poleg domačih pevcev in recitalorjev še član zagrebške opere Noni Žunec in Zagrebčan dr. J. Petrin, ki je pred nedavnim nastopil v radijski oddaji »Pokaži kaj znaš«. Proslave se je udeležilo lepo število Ljutomerčanov in okoliških prebivalcev.
Radgončani so priredili za Prešernovo proslavo »Večer slovenske besede«. Brati n recitirali so prozne odlomke in pesmi vseh znan h slovensk h pisateljev in pesnikov od Linharta do današnjih dni. Med drugmi so recitirali članica SNG Maribor Milena Godinova, Žuža Beltram, Radgončnka. dijakinja v Tunizije v Mariboru, Franc Beltram, Ivo Mir, Marija Posavčeva pa je zapela nekaj pesmi
Skrb za pr pravo programa je imela učiteljica Cilka Žerdinova. Nastopile so še pionrske skupine, cicibani osnovne šole pa so recitirali Prešernovo Zdravljico. Vsi nastopajoči so želi splošno odobravanje gledalcev. Za šolsko mladino so v Radgoni predvajali tudi f ilm o Ivanu Cankaru ter film o makedonskih plesih. Žal dokumentarnega filma o Prešernu niso dobili
V	okviru Prešernove proslave je bi1 v Murski Soboti v torek koncert vokalnih in instrumentalnih solistov iz Sobote.
MIŠKO KRANJEC PREJEL PREŠERNOVO NAGRADO
V	soboto dopoldne so v stekleni dvorani Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS slovesno razglasili sklep upravnega odbora Prešernovega sklada o podelitvi »Prešernovih nagrad« v letu 1959. Svečanosti so prisostvovali nag"rajenci in nekateri vidni zastopniki političnega in kulturnega življenja iz vse Slovenije.
Prvo nagrado za književno delo je prejel književnik MIŠKO KRANJEC za zbirko nopel Mesec je doma na Bladovici, ki je izšla lani pri založbi Obzorja.
IZ ETIOPIJE V SUDAN
Po veličastnem sprejemu v Etiopiji, kjer so predsednika Tita sprejeli z največ jim navdušenjem in častmi, po mnogih svečanih večerjah in drugih stikih je predsednik Tito preživel nekaj dni počitka o jugozahodni Etiopiji. Po tem poživljajočem počitku, ki je naredil na dolgem in zelo utrudljivem potovanju kratek premor v nepretrganih državniških srečanjih in pogovorih med predsednikom Titom, njegovim spremstvom in državniki dežel, ki jih je obiskal, so se včeraj zopet začeli odnosno nadaljevali politični razgovori med našim predsednikom in cesarjem Etiopije. Ti razgovori bodo razgrnili nove možnosti na poti našega sodelovanja z Etiopijo, ki se že več let uspešno razvija.
Medtem ko je predsednik Tito trenutno še o Etiopiji, je tisk bližnjih dežel afriškega severa pisal o potovanju predsednika Tita zelo toplo in prisrčno. Eden izmed arabskih dnevnikov Maroka je zapisal, da se »maroško ljudstvo, čigar država je še zelo mlada, iskreno pridružuje ciljem, h katerim teži jugoslovanski predsednik Tito ob obisku mladim deželam Azije in Afrike.« Prevzema jih zlasti vztrajnost naše dežele, da se obdrži izven blokov, ohrani narodno neodvisnost in tako skrbi za napredek človeštva in za mir v svetu, za cilje, ki jih je mogoče doseči predvsem s krepitvijo solidarnosti med ljudstvi sveta na osnovi enakopravnosti.
Predsednik Tito pri etiopskem cesarju — danes odhod v Sudan
Vštric s potrebami
Kmetijski inženirji in tehniki na občnem zboru svojega društva. Zbor je bil preteklo soboto in sta mu poteg zastopnika republiškega vodstva DKIT ing. Bostiča prisostvovala tudi podpredsednik OLO Joško Slavič in predsednik OZZ Stefan Antolič. Po poročilo dosedanjega društvenega predsednika ing. Toneta Skvarče se je razvila živahna razprava.
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je lani kot celota dobro uresničilo svoje naloge, kar pa še ne pomeni, da so tudi vsi posamezniki povsem izpolnili pričakovanja zlasti na področju zadružnega pridelovalnega sodelovanja. Subjektivne in tudi objektivne slabosti na tem področju pa še ne dovoljujejo posploševanja v kritiki napak kmetijskih strokovnjakov.
Težšče letošnjega društvenega delovanja bo moralo biti v terenskih sekcijah, ki delujejo na območju posameznih kmetijskih poslovnih zvez, kakor tudi v strokovnih sekcijah. Lani sta najbolj uspešno deloval! terenska sekcija v Ljutcmeru in sekcija za strokovno šolstvo.
Poudarjena je bila potreba po učinkovitejšem vključevanju kmetijskih strokovnjakov v uresničevanje perspektivnega načrta o razvoju kmetijstva in akcijskih programoV KZ, predvsem v smeri smelejšega odkrivanja notranjh rezerv, ki so prav v kmetijstvu še zelo
velike (primer: pašniki bivših urbarjalnih skupnosti v Lendavi in okolici). Ogromen porast narodnega dohodka lahko dosežemo že s 50 odst. povečanjem kmetijske proizvodnje, kar je uresničljiva naloga. Med kmetljskmi strokovnjaki je bilo doslej še premalo samoiniciative ,da bi v naših specifičnih pridelovalnih pogojih iskali tudi specifične rešitve ob pravem času (n. pr. ustanavlanje sadjarski skupnosti na Goričkem). Občutek kakršnekoli osamlje-
nosti n: umesten, saj je prizadevanje za občutnejši napredek v kmetijstvu tudi v ospredju razprav m delovanja najuglednejših političnih vodstev in organizacij. Potrebno pa je bolj kontituirano delovanje vseh činiteljev v kmetijstvu. Tako predlagajo tudi društvena posvetovanja, na katerih bi kmetijski strokovnjaki in najuglednejši politični voditelji skupaj razpravljali o najaktualnejši in specifičnih nalogah v kmetijstvu. Potreben je tudi
večji vpliv društva pri vodenju kmetijske politike, zlasti v tem smislu, da bodo prišli v svete za kmetijstvo pri okraju in občinah ljudje, ki so zavestni nosilci napredka na področju kmetijstva.
Sedanje razmere v kmetijskih zadrugah terjajo tudi poglobljeno delovanje strokovnjakov v zadružništvu, predvsem v tem smislu da bodo KZ postale resnične pridelovalne organizacije z družbenim upravljanjem, torej da ne bodo ostale zgolj na ravni servisnih obratov, kakor je to pred ne-davnim ugotovila tudi skupna najuglednejših zadružnih voditeljev iz Beograda. Težišče njihovega delovanja mora torej biti predvsem v uveljavljanju pridelovalnega sodelovanja — od nižjih v všje oblike — ustanavljanju posameznih obratov
pri zadrugah (drevesnice, pl tašča itd.) in v večjem prizadevanju za povezovanje kmetijske proizvodnje s tržiščem, kar je važno zajiegadcev da v prihodnosti ne bo prišlo do večjih zastojev pri vnovčevanju viškov kmetijskih pridelkov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stanovanjska skupnost tudi v Ljutomeru
Družbena prehrana
- najakutnejši problem
Občinski odbor SZDL v Ljutomeru je pretekli teden priredi1 posvetovanje o vsebni dela nove stanovanjske skupnosti v občinskem središču. Posvetovanja so se udeležili števtlni predstavniki političnih, društvenih in gospodarskih organizacij, med drugimi tudi sekretar OO SZDL Sida Podleskova in predstavnik ObO SZDL Murska Sobota Jože Velnar. Na posvetovanju so prebrali več referatov o potrebi ustanovitve nove stanovanjske skupnosti v Ljutomeru.
Diskusija je bila živahna in navzoči so tudi s svojimi prispevki utemeljevali potrebo po ustanovitvi stanovanjske skupnosti. V Ljutomeru je glede stanovanj še mnogo problemov, saj mnogi še nimajo primernih stanovanj, obseg gradenj in sredstva pa še niso tolikšna, da bi lahko krili vse potrebi v mestu in bližnji okolici. V družbenem planu je zagotovljenih več gradenj, ki bodo v določenem času tudi uresničene, seveda ob sodelovanju vseh prebivalcev in drugih činiteljev v kraju.
Največji problem je v Ljutomeru
še vedno družbena prehrana zaposlenih delavcev in učencev v šolah. Na posvetovanju so ugotovili, da prihaja v ljutomerske šole precej otrok tudi do 10 km daleč od doma V nekem razredu osnovne šole »Ivan Cankar« je takih otrok čez 50 odst. Eden od teh učencev prehodi vsak dan peš v šolo in nazaj celo 21 km dolgo poti Ti otroci so brez toplega obroka hrane ali malice. Lani je bilo nekaj šolskih kuhinj ukinjenih vendar pa jih bo potrebno znova odpreti in povečati. Tako bomo pre-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Prihodnji četrtek
izide praznična številka »Pomurskega vestnika« ob 10. obletnici izhajanja našega tednika. Da bi obsežno številko — izide na 16 straneh — lahko čim bolje pripravili in opremili, smo natisnili današnjo samo na štirih straneh.
Dopisniki, prispevke za praznično številko nam pošljite najkasneje do ponedeljka!
Uredništvo
Ob občnem zboru soboške Svobode
Nekoliko premalo živahno
O Na letošnjem občnem zboru soboške Svobode so ugotov il da je bila med najbolj delavnimi sekcijami godba na phala. Ta sekcija nima primernih instrumentov. Odločili so se, da bodo nabavili nove. Nekaj sredstev za instrumente so že zbrali, za ostala sredstva pa se bodo obrnili do večjih gospodarski organizacij v soboški občini.
O Aktivna je bila tudi lutkovna sekcija, ki jo vodi Dragica Razdevškova. Sekcija je dobila v gimnaziji tudi primerne prostore. Lani so opremili tudi oder in priredili več predstav.
O Med sekcije, ki so delale, je treba prišteti tudi pevski zbor in orkester. Orkester se je
lepo pripravil na proslavo 40-letnice oktobrske revolucije. Tudi pevski zbor je pr pravil v prvi polovici lanskega leta samostojen koncert. Letos so pomladili pevski zbor z mladimi pevci novoustanovljenega učiteljišča v M. Soboti.
O Najslabše je lani delovala dramska sekcija, ki ni pripravila razen veselega večera nobene prireditve. Nobenega odrskega dela niso pripravili tudi za zimsko sezono. Delo te sekcije je nekoliko otežkočalo pomanjkanje primerne dvorane, vendar to ni bil glavni vzrok za nedejavnost sekcije.
O Ugodno je treba oceniti tudi delo ljudske knjižnice, ki ima knjižnico za odrasle, pionirsko knjižnico in čitalnico.
Delu soboške ljudske knjižnice bomo posvetili v eni izmed prihodnjih številk nekoliko več prostora.
O Za letos pripravlja soboška Svoboda nekatere prireditve v okviru proslav 40-letnice KPJ. Na osrednjo proslavo, ki bo maja v Soboti, se že pripravla godba na p hala, ki bo pripravila skupen koncert vseh pihalnih godb Pomurja.
O Do jeseni nameravam naštudirati eno izmed Gobševih operet, v okviru proslav 40-letnice KPJ pa bo uprizorila dramska sekcija primerno dramsko delo.
Kot kaže okvirni program dela soboške Svobode, bo žetev na prihodnjem oljčnem zboru nekoliko bolj bogala.
Občni zbori organizacij SZDL v lendavski občini
DOBRA UDELEŽBA, ŽIVAHNE RAZPRAVE,
KORISTNI PREDLOGI
V lendavski občini so že ob zaključkn občnih zborov organizacij SZDL, na katerih so volili delegate za občinsko konferenco. Na tej bodo predvsem razpravljali o kmetijstvu in razširitvi ter utrditvi organizacij SZDL. Mestna organizacija SZDL v Lendavi je imela svoj občni zbor minuli ponedeljek.
Trenutno je v organizacijah SZDL v lendavski občini 70% vseh volivcev. V mestni organizaciji je stanje najboljše, hkrati pa so v zadnjem času pridobili po podjetjih 200 novih članov. Tudi drugače je mestna organizacija ena najbolj delavnih.
KORISTNA RAZPRAVA
V	NASELJU »NAFTE« IN
LENDAVSKIH GORICAH
Med opravljenimi in uspelimi občnimi zbori kaže omenit: občni zbor v naselju »Nafte«, ki je bil mnogo boljši od lanskega. Udeležba je bila dobra, razpravljali pa so o novi stanovanjski skupnosti in potrošniških svetih, ki jih doslej ni bilo ,o stanovanjih n ostalih komunalnih problemih, urejevanju naselja, vključevanju novih članov SZDL in podobnem.
Izvolili so tudi novi odbor, ki obeta, da sprejeti sklepi ne bodo ostali na papirju.
V	Lendavskih goricah so razpravljali razen o razširitvi organizacije SZDL tudi o gospodarskih vprašanjih. Tu so omenili predvsem usihanje vode v vodnjakih, torej problem. čigar rešitev zahteva pomoč ObLO in
vodne skupnosti (kanalizacija in vprašanje kanala, ki ob poplavah uničuje posevke).
USPEŠNA BILANCA V TURNIŠČU
Zelo dober občni zbor je bil tudi v Turnišču, kjer so največ govorili o razvoju kmetijske zadruge. Dalje je pomembno tudi to, da je turniška organizacija SZDL sprejela sklepe o pomoči kmetijskih zadrugi, zlasti kar zadeva nadaljnje širjenje pridelovalnega sodelovanja. Obenem je organizacija SZDL pozvala vse svoje člane, naj se vključijo v zadružne vrste.
Tudi o problemu šole so raz-
pravljali na občnem zboru SZDL v Turnišču. Člani so predlagali novogradnjo s pomočjo posojil. Lepo je, da je organizacija SZDL podprla hotenje prebivalcev, ki so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom in materialom, nekaj pa bo morala prispevati tudi skupnost. Dalje v Turnišču skrbijo za vključevanje novih članov v organizacijo SZDL in — kot že rečeno — za pridobivanje novih članov KZ. Tako je organizacija SZDL pripomogla ,da šteje KZ v Turnišču sedaj 130 članov in da so volitve v zadružni svet povsem uspele.
NOVE POBUDE
V	GOMILICAH
IN PETIŠOVCIH
V	Gomilicah so na občnem zboru organizacije SZDL opo-
zorili na potrebo vključevanja novih članov in prav tako kot v Turnišču pozvali vse člane SZDL k pridelovalnemu sodelovanju s KZ. Tudi gasilsko organizacijo so pozvali, naj se kolektivno vključi v organizacijo SZDL.
V Petišovcih so se člani SZDL na svojem občnem zboru zavzeli za to, da bi dobili prostor oz. zgradbo, ki bi omogočala družbeno, društveno in drugo dejavnost. Znano je, da je športna dejavnost v Petišovcih razvita, ni pa prostorov za njen nadaljnji razmah in razvoj. Organizacija SZDL je dala pobudo. vendar bo tudi ObLO moral priskočiti na pomoč ter tako rešiti problem, ki tare člane SZDL v Petišovcih že več let
B.S.
Polletna bilanca učnih uspehov na šolah v Pomurju
BOLJE KOT L ANI
Kakor vse kaže, uvajanje novega učnega načrta na nižji stopnji ugodno vpliva na učni uspeh šolarjev. Za višjo stopnjo velja še zmeraj razdrobljen način dela in zato tudi ni mogoče videti celotnega na-
predka učencev. Temu je vzrok v tem, da za višjo stopnjo še ni novega učnega načrta. Ko bo tudi višja stopnja dobila novi
učni načrt, lahko pričakujemo vsaj večje sodelovanje med predmetnimi učitelji ali pa to, da bo eden poučeval več predmetov. Na ta način bo ideološka plat pouka nedvomno pridobila. Treba je namreč videti, poudarjajo pristojni šolski krogi, potek učnega procesa in ne samo snov kot tako.
Znano je, da predvideva šolska reforma obvezno tudi izvenšolsko dejavnost. To pa ovi-
ra pomanjkanje prostorov ki povzroča časovno stisko. V letošnjem šolskem letu imajo IV. razredi osemletk prvič novi učni načrt. Snov je povezana in je vzbudila zanimanje učencev, čeprav je po splošni sodbi še zmeraj preveč obsežna. Izvenšolska dejavnost teče za zdaj le po krožkih, vanjo pa ni mogoče zajeti dijakov, ki se vozijo domov. Dalje je očitno pomanjkanje inštruktorjev za tehnično področje, kar priča o nezadostni povezavi šole in organizacije LT. To velja tudi za zadružništvo, čeprav se že snujejo šolske zadruge v Gančanih, Beltincih, Razkrižju, Lendavi in drugod.
Sicer pa velja poudariti, da je letošnji poletni uspeh na šolah v Pomurju boljši od lanskega, zlasti če upoštevamo, da so številke in ocene zelo subjektivni pokazatelji. Predvsem na nižji stopnji je znanje povsem drugačno in boljše kot lani, čeprav si novejši način dela (skupinski pouk) le polazoma utira pot tudi zaradi objektivnih okoliščin. Spodbudno in razveselivo je tudi to. da so učenci TV. razredov v Pomurju dobro sprejeli novi učni načrt in način dela, ki jih obenem spodbuda k udeležbi	v
družbenem življenju. Glede pouka telesne vzgoje moramo tudi letos omeniti, da primanjkuje tako učnih moči kot ustreznih prostorov, ponekod pa celo igrišč.
Vsekakor pa lahko ob koncu zapišemo, da je prvo polletje minilo v znamenju napredka; šolska reforma se je uspešno spoprijela s formalizmom in verbalnim znanjem. Pomembno pa je tudi to, da se učenci v novi reformirani šoli počutijo mnogo bolj sproščene kot kdaj koli prej.	B. Š.
Vedrih obrazov se je vračala šolska mladina letos z zimskih počitnic. Doma je bilo snega bore malo ali pa nič, zato so nekateri odšli tudi na Pohorje
Bolj človek - strokovnjak kot sredstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih perspektivnih načrtih splošnega razvoja občine niso dali dovolj poudarka razvoju obrti. Nasprotno pa se je pojavilo
vprašanje glede finančnih sredstev za obnovo obrtnih delavnic. Nekoliko premalo skrbi so posvečali problemu obrti tudi sveti za industrijo in obrt pri ljudskih odborih in prav tako pododbori okrajne obrtne zbornice. Med slednjimi je bil aktiven le pododbor v Ljutomeru. Razprava je med drugim tudi pokazala, da občinski ljudski odbori lahko storijo marsikaj v prid razvoja obrti in to s takimi ukrepi, pri katerih niso potrebna nobena sredstva. Tu gre predvsem za združevanje manjših obrtnih obratov v večja obrtna podjetja. Pri tem je treba omeniti kot dober občinski ljudski odbor Murska Sobota, ki je pred nedavnim združil pet manjših obrtnih podjetij v večje obrtno podjetje.
Posebno poglavje ob problematiki majhnih obrtnih delavnic je delavsko samoupravljanje. Tega ob maloštevilnem kolektivu ni mogoče izvajati, saj pomeni v takih podjetjih upravnik istočasno upravnika in predstavnika delavskega samoupravljanja. Ker delavsko samoupravljanjem dovolj razvito, ni čudno, da se v majhnih obratih pojavljajo različne nepravilnosti, o katerih bi morali spregovoriti tudi finančni organi pri ljudskih odborih.
Dokaj določno stališče je zavzel okrajni odbor SZDL do vprašanja zasebnih obrtnikov na področjih, kjer primanjkuje uslužnostne obrti. Pri tem je bilo poudarjeno, da ne gre za obnavljanje in uvajanje obrti za vsako ceno. pač pa je potrebno primerno ukrepati tam, kjer je zasebni obrtnik za potrebe prebivalstva mirno potreben in to tak obrtnik, ki ne kaže težnje, da bi izkoriščal delovno silo. V takih primerih bi bilo nesmiselno ustanavljati splošno-druž-
bene obrtne obrate, edina možnost bi bila le v tem, če bi večja obrtna podjetja ustanovila v teh krajih svoje delavnice.
Med drugim je bilo v razpravi omenjeno, da bi naj zavzel še bolj opredeljeno stališče do perečih vprašanj obrti tudi okrajni zavod za napredek obrti.
Na splošno je na seji prevladovalo mnenje, da je napredek obrti v Pomurju odvisen predvsem od dobrega strokovnega kadra, zaradi česar naj se uredi nagrajevanje vajencev. S tem bo dana m!ad:ni večja možnost, da se pri izbiranju poklica odloči za obrt.
Na seji OO SZDL so bili sprejeti tudi nekateri zaključki. Tako naj zavzemata okrajna obrtna zboroma in svet za industrijo pri OLO ob vsej problemski obrti enotno stališče. Izboljšati je treba delo ohčinskih svetov za industrijo in obrt, ker je od delovanja teh svetov v veliki meri odvisno tudi delo okrajnega sveta za industrijo in obrt. Prav tako mora jo češče razpravljati o obrti še zbori proizvajalcev ter komisije za družbeno upravljanje pri odborih Socialistične zveze.
APAČE
V zadnjem času je začela aktivno delovati Ljudska univerza tudi v Apačah. Doslej so imeli štiri predavanja. Na teh predavanjih je bilo vedno precej poslušalcev. Pohvalno je tudi to, da so zimsko izobraževalno delo vpeljali tudi v Lešanah ,kjer so vneli doslej že dvore zdravstveni, eno pravno in eno gospodarsko predava ne.
Podobna predavanja prirejajo tudi v drugi vaseh radgonske občine, vendar nikjer tako intenzivno kot v Apaški dolini.
Prehitevanje
(Nadaljevanje s 1. strani) za tako nastajajoče industrijske obrate podobno, kot je bilo poudarjeno na seji OO SZDL za obrt, da obrtnih delavnic ne smemo ustanavljati za vsako ceno, se pravi, če za to ni dovolj gospodarskih pogojev in splošnih potreb.
Dobršen del problematike predstavlja tudi zasebni sektor obrti. Na okrajni obrtni zbornici ugotavljajo, da nepravilna davčna odmera ponekod ovira zasebno obrt, in to predvsem v krajih, kjer ni nobenih pogojev za ustanavljanje socialističnih obrtnih delavnic. Nasprotno pa bi bilo odveč oživljati nekatere panoge obrti v obliki, ki je že preživela. Za presojo o takih okoliščinah ni nobenih pisanih navodil, pač pa je potreben oster čut za potrebe vsakdanjega življenja. Kazno je, da bi se prav v tej smeri dalo ukreniti marsikaj tudi brez večih denarnih sredstev.
Razprava na seji okrajnega odbora Socialistične zveze je pokazala, da bo treba posvečati tej gospodarski panogi precejšni n pozornost tudi v bodoče. Dejstvo, da bo o obrti razpravljala v kratkem tudi okrajna skupščina, daje upanje, da se bodo nekatere bistvene ugotovitve iz razprave na seji OO SZDL še boli razčistile in tako začrtale razvoju obrti jasne akcijske smernice v okviru perspektivnega načrta.
Šolska vrata so spet odprta. Zimske počitnice so minile in prav je, da vsaj bežno pregledamo uspehe prvega polletja. Po podatkih, ki smo jih dobili, je	bil	uspeh	v	LJUTOMERU	na	nižji	stopnji
80,92 % na višji stopnji s predmetnim ponkom pa 60 %. V LENDAVI so zabeležili na nižji stopnji	80 %,	na	višji
stopnji s predmetnim poukom pa 75 %	BELTINCI:	nižja
stopnja 81 %, višja stopnja s predmetnim poukom 61 %; PETROVCI: nižja stopnja 84 odst., višja stopnja 88 %. In za konec MURSKA SOBOTA: nižja stopnja 84 %, višja stopnja s predmetnim poukom pa 68 %.
Vštric
s potrebami
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na zboru so ugotovili, da so družbena kmetijska posestva v zadnjem letu že zelo široko zasnovala svojo proizvodnjo in tudi uspešno posegla v borbo za rekordne hektarske pridelke. Pri tem prizadevanju so bili doseženi tudi ugodni uspehi, saj sta dobila zvezne nagrade kolektiva dveh posestev. V prihodnosti bo potrebno na teh posestvih povsem uveljaviti nagrajevanje po pridelku, večje povezovanje in medsebojno izmenjavo izkušenj ter strokovno proučiti možnosti za združevanje še nekaterih posestev.
Zavzeli so se tudi za ustanovitev srednje kmetijske šole v Pomurju, za nadaljnjo vsebinsko izboljšavo strokovnega šolstva, da bi dobili v pokrajino čimveč visokokvalificirani delavcev — mojstrov v kmetijstvu, kakor tudi za uspešnejše povezovanje kmetijskih strokovnjakov z naprednimi kmetovalci v zadrugah po vzgledu Čepinec, kjer se agronom pri strokovnem delu v zadrugi že lahko zanesljivo opira na svojega pomočnika — naprednega zadružnika.
S. K.
PRIJATE
PRVIH BRIGADIRJEV
Še skoraj dva meseca nas ločita od pričetka del na avto-cesti »Bratstvo-Edinstvo« na odseku Paračin—Niš in Demirkapija—Negotin. Šele čez dva meseca bodo zapeli krampi in lopate v moravski dolini. Toda priprave na ta dan so se začele že mnogo prej. Trasa nove ceste je bila zakoličena že v preteklem poletju, ko so tu že delale prve brigade. Pozimi so postavili ob trasi naselja, zgradili so igrišča in druge objekte. Trasa čaka brigadirje...
Tudi letos bo šlo iz soboškega okraja na avtocesto mnogo mladincev. Plan mobilizacije, ki je bil v začetku januarja sprejet na plenumu CK LMJ, določa za naš okraj 480 mladincev ali z drugimi besedami: štiri popolne brigade. Tri brigade bodo delavsko-kmečke, ena pa bo srednješolska. Delavsko-kmečke brigade bodo delale na trasi prav tako kot lansko leto dva meseca, srednješolska pa mesec dni. Zadnja delavsko-kmečka mladinska delovna brigada, ki bo šla na delovišče meseca novembra, bo ostala na trasi do zaključka del, to je verjetno nekaj dni več kot en mesec. Vsekakor je plan mobilizacije precej velik, pravzaprav mnogo večji kot lansko leto. Lani smo namreč imeli plan za 420 mladincev, vendar smo dali le dve samostojni brigadi. Ostale mladince smo pošiljali na traso v mešanih brigadah, sestavljenih iz mladincev ljubljanskega, koperskega, mariborskega, celjskega in soboškega okraja. Letos pa več teh sestavljenih brigad ne bo, zato bo predvsem za izmeno junij — julij precej težko sestaviti popolno brigado. Tega se zavedajo tudi na OK LMS in na občinskih komitejih Ljudske mladine in se zato z vso resnostjo pripravljajo na mobilizacijo.
Na mobilizacijo so se najbolj resno pričeli pripravljati srednješolci. Že decembra so formirali iniciativni štab, ki ga sestavljajo dijaki ESŠ, trgovske in obrtno-vajeniške šole, dijaki gimnazije in učiteljišča. Iniciativni štab vodi Karel Sukič, star in izkušen brigadir, ki je pripravil vse potrebno, da bo zbor srednješolske brigade že v tem tednu. Republiški štab za mladinske delovne akcije je v polletnih počitnicah organiziral seminar za vodilne kadre srednješolskih brigad; seminarja so se udeležili trije naši srednješolci. Izkušnje, ki so jih pridobili na seminarju, bodo prav gotovo s pridom uporabljali na delovišču.
Na šolah se je dijaška mladina v precejšnjem številu odzvala prvi mobilizaciji. Najboljša je bila mobilizacija na gimnaziji, kjer se je takoj prvega dne prijavilo 54 mladincev, Ekonomska srednja šola jih ima okoli 40, učiteljišče 30 in soboške vajeniške šole vsaka okrog 15. Torej je srednješolcev za eno brigado že kar dovolj, vendar z mobilizacijo ne bodo prenehali. Hočejo imeti res veliko število prijavljencev, da potem zaradi slabih spričeval in zdravniških pregledov, pa zaradi omahovanj in neresnosti posameznikov spet ne bo premalo brigadirjev. Pa še na nekaj računajo pri velikem številu prijavljencev, na selekcijo. Pri velikem številu prijavljencev bo mogoče na sestankih aktivov LMS res povedati, kdo zasluži, da gre v brigado in kdo ne. Tako bo res mogoče poslati v brigade najboljše kadre, ki bodo potem pomagali v organizaciji tudi med letom. Pa še en lep načrt imajo srednješolci! S sabo hočejo vzeti čimveč vajencev, da bi se na trasi skupaj z njimi sprostili in zaživeli res leno mladinsko brigadirsko življenje. Zato hočejo poslati prijavnice na vse vajeniške šole v okraju in pričakujejo precejšen odziv.
Kako pa je s pripravami za delavsko-kmečke brigade? Pri OK LMS je že formiran okrajni štab, ki ga tudi letos vodi Franček Cagran. Letos so se prav tako odločili formirati občinske štabe, ki bi skrbeli za priprave v svojih občinah. Ker je plan letos tako velik, tega dela vsekakor ne bi zmogel en sam človek, zato je vsekakor zelo pametno, da se formirajo občinski štabi. Vsekakor pa bi bilo napačno. če bi brigadirje mobilizirali štabi sami. Aktivi LMS bi morali na svojih sestankih prevdariti, kdo izmed članov aktiva ima pogoje, da gre na akcijo in potem v skladu s planom, ki ga aktivi} določi občinski štab, predlagati določeno število mladincev. Nekaj brigadirjev se je prijavilo že tudi za letošnje brigade. Prvi so se prijavili mladinci iz Pušče, ki so sestavljali tudi lansko 1. Pomursko mladinsko delovno brigado, ki je dobila Orden dela 3. stopnje. Tudi v knjigo brigadirjev na OKLMS je vpisanih že precej brigadirjev. Prva brigada, ki bo šla na traso nekaj pred 1. aprilom, bo gotovo popolna. Štab je sestavljen.
Kako bodo letos odhajale brigade na traso? Prva bo šla L aprila, druga 1. junija, srednješolska julija in zadnja novembra. Največ težav bo torej s pripravami za junij in julij. Takrat je pri nas največ dela na kmetih in bo zato s kmečko mladino težko. Morda bi bilo dobro, če bi v to izmeno šla predvsem delavska mladina, kmečko mladino pa bi vključili predvsem v prvo in zadnjo izmeno. To brigado pa bodo sestavljali tudi člani TVD »Partizan«, ki bodo na trasi obiskovali tečaj za telovadne vaditelje. Vsekakor je pričakovati, da bodo mladincevaditelje pritegnila društva »Partizan« oziroma Okrajna zveza »Partizana«.
Plan je torej sprejet, 480 mladih Pomurcev bo letos sodelovalo pri gradnji avto-ceste Ljubljana— Djevdjelija. Prvi brigadirji so prijavljeni. Knjiga brigadirjev pri OK LMS se iz dneva v dan bogati z novimi imeni. Mladinci, glejte, da bo med njimi tudi vaše ime!
POMURSKI VESTNIK, 12. febr. 1959
2
V Lendavi:
Večja govedorejska farma
Kmetijsko-gozdno gospodarstvo v Lendavi ima skupno 5539 ha zemlje, od lega 212 ha kmetijske. Na tej zemlji redijo sedaj skupno 98 GVŽ (eno govedo je težko povprečno 500 kg) ali komaj 0,48 GVŽ na hektar, kar je odločno premalo, toda sedanja zmogljivost hlevov ne dopušča širše zasnovane živinoreje, čeprav imajo Sicer vse pogoje za pridobivanje večjih količin kakovostne krme z izboljševanjem obstoječih zemljišč.
Organi delavskega upravljanja na posestvo so se že lani odločili za širokopotezen ukrep: gradnjo sodobnega govedorejskega obrata in prilagoditev poljedelskega pridelovanja za uresničevanje tega glavnega gospodarskega smotra. Tako bodo odslej pridelovali krmo za živino na 177 ha zemlje, mimo tega pa nameravajo vzeti v upravljanje tudi 35 ha pašnika SLP, ki je bil doslej podvržen zgolj stihiji in torej tudi neracional-no izkoriščan. S hlevskim gnojem od povečanega števila goveje živine hočejo namreč doseči tolikšno stopnjo humusizacije tal, da bodo lahko poceni uveljavili vse agrotehnične ukrepe, ki so potrebni za večje in boljše pridelke posameznih kultur, vključno tudi uporabljanje večjih doz umetnih gnojil.
V ureditvenem načrtu za vso govedorejsko farmo in preusmerjeno pridelovanje v poljedelstvu, ki bo omogočilo rejo 200 krav-molznic s povprečno 4000 kg mleka na leto, 600 komadov mlade živine tipa »beby
beeft s povprečno težo 400 do 450 kg in 70 glav telic za obnovo črede, predvidevajo, da bodo vložili okrog 114 milijonov din investicijskih sredstev v štiri hleve s 600 stojišči, tekolišča, silose, molzišča in v 177 krav, ki jih bodo morali še doka-
piti. Krave bodo dajale dovolj mleka za pitanje mlade živine.
Kot predvidevajo, bodo potrebne objekte zgradili že letos in prihodnje leto. Z zgraditvijo govedorejske farme in preusmeritvijo poljedelstva na pridelovanje kakovostne krme bodo dosegli 2 GVŽ na hektar, namolzli letno okrog 800 tisoč kg mleka in zredili za tržišče okrog 240 ton mlade klavne živine, kar bo prav gotovo gospodarska pridobitev, ki bo kmalu prinesla povračilo za vložena investicijska sredstva.
S. K.
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI
OD 3. DO 10. FEBR. 1959
Rodile so: Cecilija Maček iz Beznovec — dečka, Katarina Perdigal iz Dokležovja — deklico, Jolanka Perkič iz Veščice — deklico, Jožefa Pajžlar iz Petanjec — deklico, Sidonija Klement iz Matjaševce — dečka, Marija Bunderla od Grada — deklico, Jelica Ilič iz Prosenjakovec — dečka, Alojzija Vindiš iz Dokležovja — dečka, Marija Drobec z Račkega vrha — dečka. Angela Ivanič iz Bakovec — dečka, Rozalija Rudaš iz Radmožanec — dečka. Kristina Žižek iz Ižakovec — deklico, Regina Cipot iz Polane — deklico, Terezija Seršen iz -Lendave — dečka, Irena Benko iz Gorice — dečka.
Poročili so se: Zoltán Zrim, uslužbenec iz Doline in Marija Sliski, uslužbenka iz Murske Sobote; Anton Bagari, mizarski pomočnik iz Bakovec in Kristina Skledar, delavka iz Murske Sobote; Alojz Balažic, mizarski pomočnik iz Dokležovja in Agata Buzeti, delavka iz Bakovec; Franc Poredoš, invalidski upokojenec in Jožefa Gomboši, delavka iz Murske Sobote; Stefan Gomboši, mizarski pomočnik iz Kroga in Kristina Ulen, šivilja konfekcije iz Kroga; Koloman Podlesek, uslužbenec iz Pečarovce in Marija Dervarič, uslužbenka iz Bodonec.
Umrla sta: Stefan Mataj, gostilničar, star 40 let, iz Kroga; Franc Smodiš, poljedelec, star 73 Iet, iz Kroga.
Turnišče
Pred kratkim so v Turnišču zaključili tečaj RK. Obiskovalo ga je 35 deklet iz Turnišča, Renkovec, Gomilic in Nedelice. Zaradi pomanjkanja prostorov v šoli so bila vsa predavanja med polletnimi počitnicami. Čeprav so morala dekleta poslušati predavanja in se tudi praktično uriti po 6 ur dnevno, jih to ni motilo. Preizkušnjo ob zaključnem izpraševanju so prestah uspešno. Prihodnjo zimo bodo odpravile še drugi del tečaja. Dekleta so ob zaključku letošnjega tečaja priredila tudi veselico.	L. B.
Dopisniški kotiček
M. K. — Vaš dopis smo prejeli. Želimo, da se oglašate pogosto in nam pišete o vseh dogodki v Vašem kraju in okolici. Ne pozabite pa: navedite vedno točen naslov, kajti brez njega ne moremo objaviti poslanih prispevkov.
Bralec P. V. iz KUZME — Enako velja tudi za Vas; prispevki brez točnega naslova romajo namreč v uredniški koš.
M.T. GORNJA RADGONA — Prejeli smo in že tudi objavili Vaše dopise. Oglašajte se po možnosti redno s tako aktualnimi vestmi. Pošljite nam točen naslov zaradi nakazila honorarja.
Vaš urednik
VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 24. febr.
Okrog 13. febr. se pričakuje Sneg z burjo. nato nekaj jasnih in zelo mrzlih dni. Okrog 18. februarja ponovne lahne snežne padavine, sicer v splošnem süho in postopno topleje.
Pijančevanje —
osrednji Problem
V radgonskem okolišu so pred dnevi imeli občne zbore RK v Radencih, Segovcih in Radgoni, na Janževem vrhu in Kapeli. Največjo udeležbo članov so zabeležili v Radencih, najslabšo pa v sami Radgoni, kjer se je kljub pripravam in propagandi zbralo komaj 30 od 317 članov te organizacije.
Iz poročila radgonskega odbora RK povzemamo, da so lani posvečali največjo pozornost zdravstvenemu prosvetljevanju, malim asanacijam in krvodajalstvu .To przadevanje pa ni odo vedno deležno zadostne podpore članov, ki pojmujejo vlogo te humane organizacije bolj skozi prizmo razdeljevanja živil, kar pa ni njena prednostna naloga. Tudi delovanje s podmladkom RK je bilo uspešno, saj je vkliučenih 80 odst. pionirjev na šolahfskpovvfskzp šolski otroci z zbranili sredstvi od članarine še omislili nekaj omaric s sanitetnimi potrebšči-
nami in zanje so priredili tečaj za prvo pomoč. Siromašni otroci dobivajo tudi gmotno podporo. Miečne kuhinje delujejo na vseh šolah.
Najmanj razumevanja je RK beležil pri starših v svojem prizadevanju za omejevanje alkoholizma. Tako so nekatere starše prepričevali vse leto, naj ne dajejo svojim otrokom alkoholnih pijač, toda opozorila so bila največkrat zaman. Tako še ponekod uživajo otroci za zajtrk jabolčnik ali celo šmarnico. K temu, da je pijančevanje poslalo osrednji Problem za radgonsko vodstvo RK, je pripomogla tudi lanska bogata vinska letina. Saj so zabeležili celo nekaj primerov, ko so se morali otroci umakniti pred pijanimi starši v temno noč. zjutraj pa so sramežljivo prihajali v šolo — lačni, premraženi in neprespani. Pri takih otrocih tudi učni uspehi ne morejo biti razveseljivi.	M. T.
Novi gasilski dom tudi v Beltincih
Prejšnji teden so imeli beltinski gasilci svoj letni občni zbor. Prisotnih je bilo le nekaj več kot polovica članov.
Delovanje društvenega odbora je bilo lani uspešnejše kot prejšnja leta. Uresničili so precej nalog. Med letom so pripravili nekaj gradbenega materiala in našteli okrog 250 udarni, ških ur, tako da se bo že letos uresničila njihova davna želja: zgradili si bodo svoj dom, v katerem bodo tudi potrebni Prostori za PLM. V društvo so sprejeli tudi več članov iz vrst mladine. V društvu imajo sedaj mladinsko skupino, v kateri so tudi dekleta.
V Tednu požarne varnosti je društvo poskrbelo za predvajanje poučnih Timov o požarni varnosli na vseh šolah. Vaščane tudi stalno opozarjajo na nepravilnosti pri kurilnih in dimnovodnih napravah, na napake, ki bi utegnile povzročiti požar. Letos bodo še dosledneje odpravljal; te napake, zlasti v podjetji, kjer jih je največ. V delovnem načrtu imajo tudi gradnjo dveh gasilskih vodnjakov.	ah
OBVEŠČAMO DA JE ZIMSKO KOPALIŠČE ODPRTO VSAKO SREDO IN SOBOTO OD 12,—20. URE
Zdravstveni dom M. Sobota
VINO
prodajam PREKO CESTE
Franc TALANYI, M. Sobota, Krekova 2
„Vesna“ tudi v radgonski okolici
Radgonsko DPD »Svoboda« redno prireja filmske predstave tudi na podeželju. Tako so ob praznovanju novoletne jelke vrteli dva filma v vseh šolskih središčih, v KGŠ in nekaterih krajih pa poučne filme s področja kmetijstva. Pred dnevi pa so predvajal: slovenski film »Vesna Le v Spod. Ščavnici, Stogovcih in Apačah, pri Negovi, na Kapeli in Muršaku. Kmečki obiskovalci so povsod z zadovoljstvom sprejeli poslanstvo radgonske »Svobode«, le na Mnrščaku ni bilo tako, zato zbrani, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko učilnico, niso prišli na svoj račun.
Trgovsko podjetje »Jagoda« iz Ljutomera je pred kratkim odprlo v Gor. Radgoni lokal za prodajo zelenjave. Radgonske gospodinje so to sprejele z velikim zadovoljstvom, saj sta jim mlekarna in trgovina z zelenjavo zelo potrebni že dolgo.
-mt
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota. Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota. Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1—365
M. Sobota, številka 605—Ti
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
Prve priprave
Soboški nogometaši že uspešno trenirajo in se pripravljajo na spomladansko tekmovanje v SCL. Doslej so imeli 2 trening tekmi, v prihodnji tednih pa nameravajo povabili v goste tudi I. moštvo mariborskega »Branika« in še nekatera boljša moštva, da bi se tudi tako pripravili za drugi »ognjeni krst«.
Kot so nam sporočili, bodo v spomladanskih tekmah za prvenstvo prišli v poštev naslednji igralci: Morčič, Čak in Džurinek kot vratarji, branilci Babič, Martinuzzi, Kološa, Rantaša in Kodila, krilci Klanjšček, Dozet, Skalar, L. Norčič in J. Norčič in napadalci Sečko, Maučec, Milenkovič, Zelko, Sarotar, Potočnik (biv. igralec »Planike« iz Kranja, ki ima pravico nastopanja z 9. majem), Erjavec in Matjašec.
Prva tekma za prvenstvo bo 15. marca v Soboti z enajstorico celjskega »Kladivarja«.
-sk
Komisija za sklepanje in odpovedovante delovnih razmerij pri KPZ — obrat »AGROMERKUR« Murska Sobota razpisuje delovno mesto
USLUŽBENCA ZA KNJIGOVODSKA DELA
Za razpisano delovno mesto so potrebni naslednji pogoji: dovršena ekonomska šola ali nepopolna srednja šola z najmanj 8 let prakse v knjigovodstvu.
Plača po tarifnem pravilniku; nastop službe po možnost: takoj. Prijave vložiti na upravo obrata do 1. marca 1939.
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti razpisuje uslužbensko mesto
1.	STROJEPISKE
2.	REFERENTA — za zdravstvene izkaznice
Pogoj i : za uslužbensko mesto pod 1. strojepiska Ib, Zaželjeno je tudi znanje stenografije; za uslužbensko mesto pod 2. nižja Šolska izobrazba, lahko tudi začetnik.
Prošnje, kolkovane s 30 din, in življenjepis z navedbo dosedanjega službovanja je poslati razpisa komisiji pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti v zaprti kuverti.
Zoltanu ZRI MU in njegovi življenjski družici Mariji mnogo sreče in zadovoljstva na skupni poti želita prijatelja Karči in Zoltan
Tod. Ernestu HOJERJU Želimo ob srečanju z Abrahamom še mnogo let uspešnega dela.
Prijatelji
PREKLIC
Marija Sukič, Martinje p. Gornji Petrovci, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Kalamar Ano iz Martinja in se j: zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
ŠOFERJA-AVTOMEH ANIKA sprejmemo
Prošnje nasloviti na podružnico DOZ Murska Sobota.
D-127
Dežurni Zdravnik v Splošni ambulanti dne 15. februarja dr. Miloš Borovšak — Kolodvorska nüca — blok.
Dežurni nočni zdravnik na domu od 16.—22. februarja dr. Miloš Borovšak — Kolodvorska ul. — blok.
KRVODAJALCI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI
V	MURSKI SOBOTI
Sidonija Sluga, Franc Sluga, Karel Fujs, vsi iz M. Sobote. Marija Smodiš, Petanjci (petič). Ivan Lopert, Dokležovje. Bara Kotnjek (drugič), Katarina Balažič, Liza Lebar, Marija Ritlop, Marija Kolman, Kata Kerec, Katarina Spilak, Ivan Farkaš, Elizabeta Zver, Jože Magdič, Stefan Horvat, Agata Madžar, Marija Utruša, Marija Sobočan, Jože Kolman, Vincenc Črešnjevec, vsi iz Hotize.
V	imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Tranfuzijska postaja Murska Sobota.

Petek, 13. februarja — Katarina Sobota, 14. februarja — Valentin Nedelja, 15. februarja — Vesela Ponedeljek, 16. februarja — Danilo Torek, 17. februarja — Silvo Sreda, 18. februarja — Dragica Četrtek, 19. februarja — Miro
MURSKA SOBOTA — Od 13. do 15. februarja italijanski barvni cinemascopski film »Izgubljeni kontinent«; od 16. do 17. febr. sovjetski barvni film »Resnična gozdna Zgodba«; od 18. do 19. febr. ameriški film »Vsi moji sinovi«.
LJUTOMER - Od 14. do 15. febr. franc, film »Sakramenska smrklja«; od 18. do 19. febr. ameriški film »Tajnost sobe 17«.
GORNJA RADGONA — Od 14. do 15. febr. ameriški barvni film »Med nebom in zemljo«; 18. febr češki film »Nekoč je živel kralj«
LENDAVA — Od 13. do 15. febr madž. kriminalni film »Dvoje pri znanje; od 17. do 18. febr. polj ski kriminalni film »Progon«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 14. in 15. febr. ameriški film »Čaj za dvoje«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - 14. in 15. febr. ameriški barvni film »Steza slonov«.
ZDRAV. SLATINA RADENCI - U. in 15. febr. madžarski barvni film »Moj stari očé in jaz«; 19. febr. mehiški film: »Ko enkrat Odidem«.
VELIKA POLANA - 15. febr. ameriški film »Tujec je poklical«.
VERŽEJ — 14. in 15. febr. ameriški film »Žigosan«; 18. febr. ameriški film »Na apaški meji«.
KUHINJSKO KREDENCO dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled M. Sobota, Cankarjeva 15, vsak dan od 10.—12. ure.
LES za strešno konstrukcijo 9.50 X 1200 po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-114 RADIOAPARAT, znamke RR-120, malo rabljen, poceni prodam. Anton Horvat, Beltinci 183.	M-118
NEDOGRAJENO HIŠO v Murski Soboti ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-119 ELEKTROMOTOR, 7 KS, tračno žago in mlin za drobitev žitaric prodam. Murska Sobota, Majniška ni. 4.	M-114
POSESTVO 4 ½ ha (njive, gozd, travniki in sadovnjak) v Sebeborci Štev. 34 ugodno prodam. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in krito z opeko. Poizvedbe pri Mariji Sukič, O. Zupančiča ul. 2.
M-115
MAJHNO POSESTVO ugodno Prodam, cena ugodna. Informacije v gostilni Hanžekovič, Veržej. M-124 POSESTVO z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, vrtom in pol orala zemlje, prodam. Ivan Mavrič, Benica 23, p. Lendava.
M-131
OBVEŠČAM INTERESENTE, DA S 16. FEBR. 1959 ODPREM SVOJO ODVETNIŠKO PISARNO V LENDAVI, Partizanska 101 (Hotel Park)
Nikola JAKŠA
Radio Murska Sobota
Program od 12. do 18. U. 1959 Četrtek, 17.00 — Oddaja v madžarskem jeziku;
Nedelja, 12.00 — Pogovor z volivci; 12.15 — Oddaja v madžarskem jezikn;
Torek, 17.00 — Lokalna poročila in obvestila;
17.10 — Oddaja v madžarskem jeziku.
Radio Murska Sobota prenaša osrednji program RTV Ljubljana dnevno od 5. do 8. ure in od 15. do 23. ure.
*
OBVESTILO! Radio Murska Sobota bo začel v prihodnjih dneh tudi z emisijo »Pesmi in glasba po vaših željah«. Plošče po željah lahko naročite pismeno ali ustmeno v pisarni Radia Murska Sobota, Gasilski dom.
Uprava relejne* radijske postaje Je te dni razposlala nekaterim radijskim naročnikom anketne pole o kvaliteti sprejema in vsebini lokalnih oddaj. Anketirane tovariše in tovarišice prosimo, da nam izpolnjene pole čimprej vrnejo ter za stavljanje pripomb in predlogov zainteresirajo še ostale poslušalce z njihovega območju.
•
Hkrati s tem prosimo manjše pevske zbore, glasbene ansamble ter posameznike, ki bi se hoteli udeležiti javnega nastopa »Pokaži kaj znaš« v Murski Soboti, da se nemudoma prijavijo upravi Radia Murska Sobota ter navedejo točke, ki bi jih izvajali.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in dedeka
JOŽEFA POGLIČA
bivšega obč. tajnika v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Jakliču, ki mu je lajšal bolečine.
Turnišče 4. febr. 1959.
Žalujoči: žena Agata, otroci: Vili, Agnješka, Micka, Lojzka z dru0-132	žinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob nenadni izgubi dragega moža in brata
ŠTEFANA MATAJA
gostilničarja iz Kroga
se prav iskreno zahvaljujemo, dr. Amonu za njegov trud pri lajšanju bolezni, gostinskemu kolektivu za poslovilne besede, častiti duhovščini, pevcem in vsem ostalim, ki so darovali vence.
Žalujoči: žena Irena s sinom Štefanom, brata Jožef in Alojz O-120	z družinama ter ostalo sorodstvo
Delavski svet podjetja »POTROŠNIK« na veliko v Murski Soboti, Titova cesta t.
razpisuje delovna mesta: 1. SALDOKONTISTA-KE
2.	DVEH BLAGOVNIH KNJIGOVODIJ
3.	ADMINISTRATIVNE MOČI — vešče tudi blagajniških poslov in blagovne evidence
4.	SKLADIŠČNEGA KOMISIJONARJA — galanterijske stroke
Pogoj: pod št 1., 2. in 3. Srednja Strokovna izobrazba ali nepopolna srednja izobrazba s prakso v podjetju.
Pod št. 4. kvalificirani delavec za galanterijsko stroko.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe dostaviti na delavski svet podjetja do 23. II. 1959.
0-123
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri KMETIJSKEM GOSPODARSTVU JARENINA razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
DVEH KNJIGOVODIJ
s srednješolsko izobrazbo in dvoletno prakso v knjigovodstvu ali nepopolno srednješolsko izobrazbo z večletno prakso v knjigovodstvu.
SKLADIŠČNIKA
s srednješolsko izobrazbo ali z nepopolno srednješolsko izobrazbo s prakso v vodenju skladišča.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogovoru. — Ponudbe z navedbo dosedanjih službene mest pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Jarenina pri Mariboru, p. Jareninski dol do 20. t. m.
0-122
POMURSKI VESTNIK, 12. febr. 1959
3
Družbena prehrana - najakutnejši problem
(Nadaljevanje s 1. strani)
prečili pri učencih razna obolenja, pa tudi učni uspehi bodo mnogo boljši, če bomo otroke primerno nahranili ob pravem časa.
Takih primerov pa ni nič manj na vajeniških šolah v občini. Tudi vajenci so pretežno brez toplega dopoldanskega obroka hrane.
Upravnik zdravstvenega doma Kaukler dr. Ivan je v razpravi omenil, da je še premalo zdravstvenega
kadra in da se mlajši kader, ko se izšola, noče odločiti za deželo, ker želi vsak ostati v večjih mestih, kar pa ni pravilno. Opozoril je tudi na obolenja, ki nastajajo pri delavcih v podjetjih, predvsem so to želodčna obolenja. Delavci prihajajo v »Žico«, »Konfekcijo«, tovarno usnja in nekatera druga podjetja tudi po več kot 10 km daleč in so brez tople hrane. Mnogi so šele takrat spoznali, kako nujno je potrebno poskrbeti za toplo hrano, ko so že morali
plačati precejšnje zneske za zdravljenje v bolnišnicah. Poklicani pa smo, da s preventivo omejujemo takšna obolenja, je dejal. Med drugim se je zavzel tudi za razširitev otroškega vrtca, ker so sedanji prostori za potrebe vsega mesta že premajhni in tudi preveč oddaljeni od nekaterih domov.
Na posvetovanju so zelo kritično omenjali tudi zastoj pri gradnji zimskega kopališča v Ljutomeru. Občina si sicer že več leta prizadeva
za zgraditev tega kopališča, a so vedno nove preglavice na projektivnem biroju, ker da so načrti enkrat preširokopotezni, drugič pa zopet preveč ozki.
Kar zadeva delavske kuhinje, so ugotovili, da jih je sedaj v občini že pet. Prisotni so predlagali, naj bi v Ljutomeru ustanovili tudi večjo delavsko menzo, ki bi lahko oskrbovala vse člane del. kolektivov s toplo hrano — vsaj z malico. Nekaj sredstev bi v ta namen lahko prispeval tudi okrajni zavod za socialno zavarovanje iz preventivnega sklada, največ pa seveda gospodarske organizacije, saj gre vendar za njihove delavce in uslužbence.
Seznanili so se tudi z delovanjem novoustanovljenega zavoda za zaposlovanje invalidov, ki bo v bodoče tesno povezan s stanovanjsko skupnostjo.
Tov. Sida Podleskova in tov. Jože Velnar sta prisotne seznanila z nekaterimi izkušnjami in ustanovitvijo stanovanjske skupnosti v Soboti. Opisala sta več konkretnih primerov, ki jih bo moč presaditi tudi v ljutomersko prakso.
Izvolili so l3-članski iniciativni odbor, za njegovega predsednika pa Toneta Trudna. Iniciativni odbor bo v najkrajšem času sestavi1 delovni program za novo stanovanjsko skupnost, pri tem pa upošteval, kaj je moč in najbolj potrebno urediti v Ljutomeru v okviru stanovanjske skupnosti, ki jo bodo ustanovili v kratkem.
-slav
Občni zbor KK „Sobota“
Pričakovanja izpolnjena
VSESTRANSKO VARČEVANJE - PODPORNIKI IZ VSE JUGOSLAVIJE - I. MOŠTVO IZPOLNILO PRIČAKOVANJE IN PUSTILO ZELO UGODEN VTIS PRI OBČINSTVU NA TUJIH IGRIŠČIH - VZORNA DISCIPLINA - DOSLEJ NAJVEČ GOLOV V SCL - POBUDA ZA OŽIVITEV PNL.
Na občnem zboru NK »Sobota« — bil je preteklo nedeljo — so med drugim ugotovili, da je bilo delovanje kluba lani uspešno na vseh področjih.
Največ govora je bilo kajpak o I. moštva, ki zastopa Pomurje v slovenski conski ligi. Po uspešni osvojitvi I. mesla v ligi MNP in s kvalifikacijsko zmago nad moštvom NK »Brežice« (12:2) je izpolnilo vsa pričakovanja z zadnjega občnega zbora in tudi pozneje v bitkah na zelenem polju: vstop v SCL, tekmovanje v tej ligi in 9. mesto z 9. tekmovalnimi (očkami v jesenskem delu tega tekmovanja. Cimboljše mesto in obstanek v tej ligi pa je bil tudi na letošnjem zboru večkrat omenjan glavni smoter!
Toda to Še ni vse o uspehih prvega moštva v tekmovanja s kakovostnimi moštvi pod okriljem te lige. Bilanca pove še več: da so med slovenskimi tekmovalnimi moštvi v lej ligi našteli največ golov, da so tudi na tujih igriščih, pa čeprav so tekmo izgubili, prikazali boljšo in lepšo igro, zato pa pustili zelo ugodne vtise o fair športnikih pri tamkajšnjem občinstvu, da ni bil na jesenskih tekmah opominjan niti eden igralec, da disciplinski odbor klub ni imel prav nobenega posla, da se odlikuje vso prvo moštvo po vzorni disciplini . . .
Več ali manj uspešno so tekmovala tudi ostala moštva: drugo, mladinsko in pionirsko. Za redno kondicijo in kakovostno rast dragega moštva pa bi bilo zelo važno, če bi ponovno oživeli Pomursko nogometno ligo in tekmovanja med pomurskimi nogometnimi enajstoricami pod njenim okriljem. Sicer pa je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, da bo treba letos za ostala moštva enako skrbeti kot za prvo, kajti samo z
nepretrgano skrbjo za mladi naraščaj je možno pomlajevanje prvega moštva, ko bodo to zahtevale potrebe. Govorili so tudi o zimskem telesno-vzgojnem delovanju aktivnih nogometašev v prihodnosti.
Klub šteje 380 članov, od tega je 72 aktivnih. Njegovo vodstvo je lani pokazalo mnogo iznajdljivosti pri zagotavljanju gmotnih sredstev, ki so jih zahtevala predvsem tekmovanja v ligi. Zanimivo je, da so za uspešno prirejeno tombolo prispevali poleg domačih podjetij in ustanov dobitke (udi podporniki kluba iz vse Jugoslavije. Klub je dob i podporo tudi v obliki dodacij in reklamnih
oglasov. Na zboru so vsem, ki so kakorkoli pomagali klubu, izrekli toplo zahvalo. Iznajdljivosti in tudi varčnemu trošenju pridobljenih denarnih sredstev je pripisali, da klub n so resno ogrožale finančne težave. V bodoče ostaja m mo tega še zelo aktualna naloga: obnova igrišča, za kar bo klub potreboval še izdatnejšo pomoč.
Poleg zasluženega priznanja aktivnim igralcem. ki so uspešno zastopali barve Pomurja v SCL, so ponovno izrekli zaupanje dosedanjemu klubskemu vodstvu in tudi s tem potrdili uspešnost njegovega lanskega delovanja.	S. K.
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
PESTER SPORED
Ce drugega ne, nas te dni, ko vladata na soboških ulicah zima in mraz, izvablja izza zapečkov pester spored soboškega kinematografa. Tokrat ni mogoče očitati repertoarju nobene poplave ameriške filmske proizvodnje, razen če izvzamemo barvni western v kinemaskopu »V senci vešal« z Jamesom Cagneyem in Viveco Lindfors v glavni vlogi (v eni izmed stranskih vlog smo videli v tem filmu tudi Ernesta Borgnine, glavnega junaka v filmu »Marty). Film ni bil najslabši svoje zvrsti, vendar o njem ne kaže mnogo besedičiti, ker je že za nami.
Za nami pa je tudi že sovjetski barvni kinemaskopski film »Sestri« režiserja Crigorija Rošala. Le-ta je s pomočjo scenarista B. Cirskova, snemalca Kosmatova, skladatelja Kabalevskega in drugih posnel v treh delih (upajmo, da bomo videli tudi drugi in tretji del filma) trilogijo znanega sovjetskega romanopisca A.
N. Tolstoja »Trnova pot«. Tudi po prvem delu filma smo videli, da je to res trnova pot rnske inteligence skozi revolucijo do kasnejšega združenja z ljudstvom. Mimogrede rečeno so že vsi trije deli filma posneti in sicer so končali zadnjega lani februarja. Režiserju lahko štejemo v dobro, da je posvetil poglavitno skrb izboru igralcev, saj tudi tisti, ki smo brali to trilogijo, nismo razočarani. Kakor kaže, nas drugi in tretji del filma ne bosta razočarala, v kolikor ju bomo dočakali.
Tudi ljubitelji čeških filmskih burk so prišli te dni do svojega zadovoljstva, čeprav zahtevnejšega gledalca »Glasba z Marsa«, ki ji ne moremo očitati pomanjkanja duhovitosti, ni povsem zadovoljila. Situacijske in druge komike v filmu ne primanjkuje, ne prinaša pa nič novega in na koncu koncev izpade vse skupaj dokaj šablonsko. Vrh vsega pogrešamo v filmu morda tudi več izvirne češke
glasbe — če drugače ne, v obliki spremljave — glasbe, ki še danes ni zapadla pozabi.
Po filmu »Sestri« nam tudi barvni sovjetski film »Enainštirideseti« priča o »novi« poti sovjetske kinematografije. Kot nekateri drugi, si je tudi film »Enainštirideseti« pridobil mednarodno priznanje. Sicer pa je film iz ciklusa, ki nosi pečat štiridesete obletnice oktobrske revolucije, bodisi posredno ali neposredno. Vsekakor je film vreden, da si ga ogledamo.
Za konec tega tedna si bomo lahko ogledali še italijanski kinemaskopski film »Izgubljeni kontinent«, ki je dobil na festivalu v Cannesu posebno nagrado. Gre za celovečerni dokumentarni film, ki mu gledalci z zanimanjem sledijo od začetka do konca, hkrati pa je film tudi poučen tako za mladino kot odrasle.
-bš-
NA POTI DO LUNE
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
K sreči je bil konec vojne prehitro, da bi Nemci lahko še bolj izpopolnili svoje vodne izstrelke, od katerih so nekatere že preizkušali, za druge pa so imeli že gotove načrte. Eden izmed njih, ki so ga imeli že v načrta, je tehtal 85.000 kg in bi preletel razdaljo 5000 km. Ta je bil namenjen — v serijski izdelavi — Ameriki. Toda Nemci so pripravljali proizvodnjo vodnih izstrelkov že takrat tudi za protiletalsko obrambo. Tak je bil izstrelek »Reintochter«, s katerim so nameravali obraniti Ren, izstrelek »X-4« in »R« ter «Fenerlilie« in »Waserfall«, za katere manijo, da bi povzročili revolucijo v protiletalski obrambi.
In če se spomnimo Werhnerja von Brauna . . .
Čeprav je leta 1940, opit od svojih prvih zmag na vseh frontah Hitler nenadoma ustavil von Brannu vse kredite, da so raziskovalna dela na mah prenehala, to ni dolgo trajalo. Ta presledek je privedel le do tega, da je von Braun obiskal Hitlerja in mu predložil načrte V-2, rakete, ki je bila dvakrat večja od prototipa, ki ga je von Braun naredil že pred petimi leti. Torej V-2, strašno orožje, ki lahko prenese tisoč kilogramov razstreliva 309 kilometrov daleč. V-2, ki ga ni mogoče sestreliti, niti odvrniti od njegove poti, ko je že enkrat v zraku, V-2, ki potrebuje komaj 10 kv. metrov za izstrelitev . . .
Tako je von Brann osvojil Hitlerja. Dobil je nadaljnje milijarde. Pogoj: izvesti načrt. Toda šef gestapa, Himler, je obtožil von Brauna, da sanja le o medplanetarnh poletih, namesto da bi delal za interese maščevalne armade. Pod obtožbo, da je hotel pobegniti v Anglijo, ga je Himler aretiral. Hitler pa je posredoval in von Brann se je znova lotil dela. V-2 so začele nagoslo padati na angleška tla.
Takrat, ko je bila pripravljena prva V-2 za izstrelitev, to je bilo 6. septembra 1944. je Herr Werhner von Brann nemirno korakal v neki sobi v Wassenaru pri La Hayu, v spremstvu visokih nemških oficirjev je čakal obvestila, ki ga je prineslo opazovalno letalo iznad londonskega predmestja Chiswick. Obvestilo je glasilo: »Uspelo je!« Daljinski izstrelek V-2 je pričel sejati smrt. Od tistega dne je odletelo proti Angliji 3600 raket tipa V-2!
Po vsem tem je razumljivo, zakaj so se vojaki odločili za vodene izstrelke namesto topovskih in jim dali prednost tudi pred bombniki. Učinek! Marsikaj na svetu se ureja z učinkom. Zlasti če gre za učinek moči — učinek orožja. A dva bloka na svetu se tehtata. Tehtala se z vodenimi izstrelki, tehtata se s hitrostnimi rekordi, tehtata se v izstreljevanju umetnih satelitov, tehtata se v izstreljevanju raket v vesolje, na Luno in dalje, tehtata se v bistvu s težino raket, z njihovo učinkovitostjo. hitrostjo in zmogljivostjo, kajti gre jim za to, da bi v svetu učinkovali z vizijo premoči. Za-
to zapravljajo milijarde za orožje, milijarde, ki bi sicer koristile človeštva, če . . .
Z najnovejšimi izvedbami raket je človek dosegel hitrost, s katero se telo iztrga zemeljski težnosti. Ta hitrost se suče okrog 11 km v sekundi. S takšno hitrostjo je poletel »Lunik« v vesolje. Toda
ta hitrost ni listo, kar bi lahko človeka zadovoljilo. Človek si želi še večje hitrosti, še večjih daljav, kajli človek je osvajalec, a mnogo je še tega, kar ni osvojil. Naše osončje je samo prva stopnica v vesolje .Dandanes se že z gotovostjo govori, da je v vesolju še več takšn h Sonc, kakršno je to, ki nas vsak dan, ko je jasno, greje. In če je več Sonc, je tudi več takšnih Zemelj, kot je naša Zemlja, in na vsakem takšnem planeta, ki je povsem podobno naši Zemlji, so tudi vsi pogoji za življenje prav lakšn h (ali silno podobnih) bitij, kot je človek.
Da bi se človek o tem prepričal, mora prodreti izven našega osončja, prispeli na lak planet in se prepričati o resničnosti domnev. Za to pa potrebuje medplanetarne ladje, ki bodo drvele po vsemirju tako hitro kol drvi skozi prostor svetloba. Kakšno gorivo potrebujemo za takšen podvig? Na ta na brž še nihče z gotovostjo ni odgovoril. Vsekakor pa potrebujemo nekaj, kar nam bo posredovalo veliko večje hitrosti, kot jih pa dandanes v tehniki zmoremo. To je atomski pogon v raketnih motorjih — v raketni uporabi. O takem pogonu se že zelo dolgo govori, toda ne samo govori: tudi prvi načrti atomskih motorjev za rakete so že projektirani. Tudi zmesi za pogon takšnih strojev, katerim je osnova atomsko gorivo, so že znane. Gre za ogrevanje plinov do zelo visokih temperatur in na ta način do neverjetnosti povečan potisk raketnega mrka. Zmes vodiko in ozona bi ob 2500 stopinj Celzija dala pod določenim pritiskom curku, ki bi švignil iz raketne cevi, hitrost 4000 metrov v sekundi. Čisti tekoči vodik, segret do 1600 stopinj Celzija bi dal curek z najmanj 6000 metrov v sekundi ali 360 km na uro a pri 2500 stopinjah Celzija (na atomski način je to toploto mogoče doseči), bi se hitrost curka iz raketne cevi povečala na 8 do 10 tisoč metrov v sekundi!
Toda samo to nam ne govori o prednosti atomske rakete. Tu je treba primerjati. Če hočemo poslati na planet 25 ton koristnega tovora z »navadno« medplanetarno raketo, ki jo poganja kemično gorivo, če pri tem hočemo priti z isto raketo tudi nazaj, potem bi tehtala taka vsemirska raketa ob poletenju 50.000 ton. To je vsekakor teža. s katero ne moremo računati. Zato pa je zanimivo vedeti, da uporaba atomskega goriva v raketnem peronu zmanjša to osnovno težo za 100-krat in lahko tudi še večkrat. To je odvisno od raznih činiteljev, toda osnovno zmanšanje je najmanj za 100 krat. Američani so začeli grad:ti svojo atomsko raketo že 1955. leta in so jo poimeonavali »Rover«. Koliko so dosegli na istem področju, seveda ni znano, brez dvema pa ne zaostajajo.
Atomski pogoni, o katerih povsod zelo mnogo razpravljajo, bi naj dali raketam enkrat večjo hitrost, kot pa je z raketom kdajkoli doslej že dosežena torej hitrost okrog 20 km v sekundi.
Eden izmed projektov trietopenjske vsemirske rakete. Takrat, ko so to sliko prvič objavili, so mnogi nejeverno majali z glavo. Dandanes podobne rakete niso nekaj nenavadnega, le da so mani »dekorirane« z dolgimi krili, ki ne predstavljajo nič koristnega. S krili se bo ponaš^o le še medplanetarno letalo za polet na Mars, ki bo pred pribitkom na planetu z atomsko eksplozijo dvignilo prah s površine tega planeta, da bo na ta način zgostilo sicer zelo redko atmosfero in lahko uporabilo krila za pristanek. Tako torej s krili! Pripomniti je še treba, da bo raketa za na Mars izstreljena z umetnega satelita — torej se ne bo morala prebijati skozi ozračje Zemlje, kjer bi bila velika krila ogromna ovira
Bojan Sinko
Mrlič v avtu 18
»Ne! Predvidevamo, da se mu bo vrnila zavest šele čez nekaj ur.«
»Kdo ga je pripeljal v bolnišnico?,
»Reševalci, ki jih je poklical na mesto nesreče službujoči stražnik s križišča Apijske in neke podolžne ceste. Sporočili so nam, da so hoteli potegniti ponesrečenca iz studenca z navadno vrvjo. Žal pa ni bil pri zavesti, da bi si jo sam privezal okrog telesa. Zato so morali poklicati na pomoč neko gradbeno pod. jetje.«
»Gradbeno podjetje?« se je zavzela Syl. »Ali reševalci niso imeli nobene lestve?«
»Seveda so imeli lestev, toda z njo si niso mo-glo prav nič pomagati. Kot že rečeno, studenec ni bil kdo ve kaj širok. Iz leta v leto se je bolj ožil in čez nekaj let ga tako ne bo več. Zato so se že bali, da bodo morali s pomočjo gradbenega podjetja izkopati vzporeden navpičen rov, v globini desetih metrov pa vodoravnega in po njem priti do ponesrečenca. Zaradi tega je pripeljalo gradbeno podjetje na mesto nesreče žerjav, posebne jeklene cevi za kopanje rovov ter vse ostalo, kar je potrebno pri podobnih delih. Če bi se morali lotiti reševanja na ta način, bi ponesrečenec verjetno še sedaj tičal v zemlji.,
»In kako so ga slednjič potegnili iz studenca?, je izrazil naposled svojo radovednost še Onič. Še vedno so štab pred vrati bolniške sobe.
»To je pravzaprav dolga zgodba. Povedal vam jo bom čim krajše. Že ko so ga reševalci skušali sami potegniti iz zemlje, so najprej ugotovili, če še živi. Takoj namreč niso vedeli, da je studenec brez vode in da ponesrečenec ni utonil. Na njihove klice pa ni bilo iz globine nobenega odziva. Zato so spustili v studenec mikrofon in z njegovo pomočjo ugotovili, da Fermente ali kako se že nesrečnež piše, še diha. Tudi rahlo stokanje je zaznal mikrofon, No, in pozneje, ko je bilo na mestu tudi že gradbeno podjetje in je inženir že dajal navodila za kopanje vzporednega navpičnega rova, se je oglasil neki bivši rudar in se ponudil, da se bo spustil z glavo navpik v studenec in si prej še ogledal položaj v globini. Ker je bil izredno vitke in majhne rasti, človeček, kot pravimo, je inženir sprejel njegovo ponudbo. Rudar si je nadel na glavo šlem s pritrjeno električno svetilke, privezal okrog obeh gležnjev vrv in žerjav ga je jel polagoma spuščati v globino. Ko je prispel do ponesrečenca, je takoj zahteval novo vrv, ki mu jo je privezal okrog prsi in nato so potegnili iz zemlje najprej rudarja, nato pa živega gospoda Fermente, ki so ga globoko onesveščenega pripeljali v našo bolnišnico.,
»Torej je njegovo reševanje poteklo brez večjih težav?, je vprašal Padovani.
»Tako je,« je pritrdil zdravnik, »vendar je rudar po vrnitvi izjavil, da bi se pri kopanju vodoravnega rova prav gotovo vdrla zemlja, ker je ugotovil izrazite znake mehkih zemeljskih plasti.,
»To je zelo nevarno,« se je vmešal Onič. »V moji domovini se je pred vojno pripetila v večjem industrijskem mestu nekemu studenčnemu delavcu podobna nesreča. V globini ga je zasulo in kljub temu, da so prihitela na pomoč vsa gradbena podjetja z vsemi svojimi inženirji in delovodji, ga po treh dneh in treh nočeh napornega dela niso mogli rešiti živega. Izdihnil je prav pred rešitvijo pod pritiskom zemeljskih plasti.,
»Torej je imel naš lažni gospod Fermente več sreče kot pameti,, je s poudarkom dejal inšpektor. »Seveda, kopriva nikoli ne pozebe. In sedaj si ga oglejmo, tega zloveščega junaka zemeljskih globin..
Zdravnik jih je peljal v zatemnjeno sobo. Ko so vstopili, se je strežnik ob bolniški postelji dvignil. »Se vedno je brez zavesti,« je dejal in se ponižno umaknil v nasprotni kot sobe.
»Ali lahko ugotovite istovetnost z Ugom Fermente oziroma lažnim detektivom istega imena?, je vprašal Padovani Syl.
Američanka je stopila v ospredje. Ta človek v bolniški postelji jim bo moral povedati, kje je prijatelj njenega poslovnega tajnika. Toda Onič jo je prehitel. »Benedikt, dragi! Si mar postal iskalec novčičev v fontani?« je vzkliknil. Nato se je sunkoma okrenil k Syl.
»Ali še ne vidite, kdo je? To je vendar naš dobri bernski odvetnik dr. Benedikt Krauss osebno. Inšpektor Padovani ga je primerjal s koprivo, ki ne pozebe in ga imenoval zloveščega junaka zemeljskih globin. Kako to, da se nisem že prej spomnil nanj, ko nam je gospod doktor pripovedoval o močnem in širokem telesu ponesrečenca, saj je le-to omililo njegov padec v globino in ga obvarovalo najmanj zloma obeh nog.«
Syl se je sklonila nad obličjem ponesrečenca, ki je bilo do polovice pokrito z obvezami. »O, ves!« je polglasno vzkliknila. »Zares je on — naš ljubi prijatelj iz Švice!«
Zdravnik je potipal dr. Kraussu žilo, nekaj šepnil strežniku in odpeljal vse tri obiskovalce iz sobe.
»Ali slabo kaže?« sta vprašala Onič in inšpektor hkrati.
Zdravnik se je razumevajoče nasmehnil, ker je bil vešč psihologije. Onič je bil v strahu za prijateljevo življenje, inšpektorja pa je morila službena skrb za zdravstveno stanje poškodovanca v bolnišnici usmiljenih bratov. Z gotovostjo je pričakoval, da bo odkril dr. Krauss marsikatero skrivnost te zagonetne zadeve, ki se je začela s preoblečenim mrličem v Onicevem avtu v Trstu, izginotjem Isaaca Parkerja in Oničevo aretacijo. Bil je že skrajni čas. Za Parkerjem še ni bilo nobene sledi.
»Ozdravel bo,« ju je pomiril zdravnik, »toda šele čas zaceli vse rane. Ce bi bil pretres možgan... Sodim pa, da gre le za posledice oslabelosti in strahu, kar bo v kratkem minilo.«
»Čim prej, tem bolje,« je pripomnil Padovani. Njegov glas je izdajal nestrpnost. »Temeljito ga bomo moral izprašati.«
»Razumem,« se je nasmehnil zdravnik in poklical usmiljenega brata, ki je hranil obleko in dragocenosti bolnikov. Ta je povedal, da so našli v poškodovančevih žepih razen listnice z denarjem in dokumenti nekaj pisem brez zalepk, dve zlati nalivni peresi, zlat patentni svinčnik, posetnice gospoda Uga Fermente iz detektivskega urada »Fenix«, precej dolgo brzojavko na ime Nina Berger, poštno ležeče Rim III, in zalepko z osebno poslanico nekega Isaaca Parkerja vsemu človeštvu. Usmilieni brat je bil preveč obziren in premalo bistroumen, da bi pobrskal po poškodovančevi listnici in pregledal dokumente. Ce bi to storil, bi Padovani takoj zvedel, kdo je poškodovanec in ne bi zaman upal, da bo dobil v pest enega izmed članov toliko iskane mednarodne zlikovske tolpe. Živel ie namreč v lažni utvari, da bodo po njegovi zaslugi prišli na dan tudi ostali členi v verigi.
K sreči je bil dr. Krauss živ. Tildi od njega si ie veliko obetal. Največjo pozornost mu je vzbudila seveda osebna poslanica Isaaca Parkerja. Vedel je, da so se ie gotovo polastili ugrabitelji amerškega znanstvenika. Ali se je šel dr. Krauss detektiva-smaterja? Če je bilo tako ali drugače, pripomogel mu je do dragocenega odkritja.
Syl je z žalostjo v očeh opazovala, kako je očetova osebna poslanica izginila v žepu inšpektorja Padovanija.
»Brzojavka je verjetno za gospoda Oniča,« je pripomnita, da bi se pokazala brezbrižno. Brzojavka je bila namreč oddana na Bledu pred manj kot dvanajstimi urami.
Padovani je pokazal s kazalcem desnice na naslov. S šolskim Hasom je rekel: »Zakaj potem Nina Berger, poštno ležeče. Rim III? Stavim sto proti ena, da jo je dr. Krauss vzel s seboj prav tako kot osebno poslanico in posetnico. Ali je kdo že slišal ime Nina Berger, lahko tudi Nino Berger, ker je tudi pošta zmogljiva? potem podpis ,Calypso‘ — zelo zanimivo. Nina je lahko tudi rusko ime...«
Brzojavka se je sestojala iz številk, med katere so bile nosejane nekatere črke. »Upam, da bo naš strokovnjak za dešifriran-p tej šifri kos. Pozanimali se bomo tudi na Bledu, kdo jo je oddal«.
Skrbno je zložil brzojavko in poklical policista, ki jih je v avtomobilu spremljal.
POMURSKI VESTNIK, 12.febr. 1959
4