p Razprave 
c;DI( gOl • ) 1 
rntrinsična vrednost in vrednotenje gozda 
lntriStic Value and Valuanon of Forest 
t.11an Ml-<0 · 
tzWW<~ s 111. INtfndna lltld-' "'...,noe_ ooz<lt Gozo~r&kl vearnilo, &1 411996 V ll<Won&e;n. • povz~m v 
Jl1ll!!t • "' 111. 9 ,.učne·~ markoisllllla ~,._,sla vplhraR M naSlonek 1eo<fe ln(fir>sotne "ad-W nat ave, kol 0"90"'>J• 
~~ • 1,.,.11coY Ntantr~nbltno ~ vrednosn. ProdstQvijen je po;.m ln~Moiene .rodno•ll in "((IY<>ri oroll 
"" so.Wwll eko-kle!IJ"'""'"-a \K8dtloslobs11>)a kot tuna0)1 ~inl""sltne - · El<onomoko vredOOienje 
irili ~Mvrodnosll gozdP je poSeben P<_" 
~-- beside: okolje, Vtodf\Oienje, gozd ololnomi<l, lnlrinsllno lll'odnQII. 
AbSu.<l· 
$~. M...lntri.OC Vakie end V~IUJ!Uon ol ~OtMI.~~ vutn\1<1 NO. 411998 1n s--. WOII1 o eumrrw) ln EnQ-
Ish. 'lU(Il 9 
eon """'"'1" and men<lsl lho<>ry ol valiM lnlll.eneed N on>OrQt1100 of rna fltol) ol llllti'IIC ·-d ntkilt The 
[OIIOfl' .mri""'mentaliSI$' to$pon•o ln An fOI1opoe.no1c; ~Dl Veluo ln ll>t,.... 1>1'1 ol"' - · ... cor-.c.eoo ol 
lnuiil ,_o& lnuoduead, whllo tho •ooond poti P<O•- som& Cnllcal -- -.c "'.."_,. lo4odofT>...,. 
no<!'i "*"Y-. <he ox~Siei>Ce volve as •• e<lomalltldQ!oo olln(rlnci~ ValJa E""'""'"' .. ,...._ ol ll>t 1"""" 
valuo vi ""*'1 CQml>nios a '""""''" ptobl6m. 
Kty words: onwDmlOOl voluatron, l'oresl ti<OtiOtfiQ ..,.,_ vWe. 
1 ZGODOVINSKE KORENINE INTRINSICNE VREDNOSTI 
NARAVE 
t-IISTORICAL ROOTS OF NAR\JRE S I~HRISTIC VALUE 
E ·.onomsb l&ari,a -.edr>c>S~ okolra se ""'-a'l" z ...goea"'l4,.,..... ~al us 
1va1• vredna5lln konsli ter kako JO mefib Vrednosl,e ~a ~
ka1r9or~a. ~' i• o<MSI'a od subjekla vrednole<>f8 v ltva,661em $101eti<J m 
l'lfllviAdovalo ,neof .la.tnt) kal)llab$učn• rn nwU61tnt ~on<:ept OtMI IJ&-
menr"', pre<I\'Sem pa rn.vi<S<s~tn' konc.eot. sla ney<Wedno YpiOYall tuct,na 
rn:vo1•~• vrednolen,a okolra "' gozdd v s-." 
z~ rn.vl<srstltnegJ oz soe&allsllalega ekonon>oS~a.te p<ed f'IJ'"'' pa tuGI 
~· kras~a elo.onomsla O Rrcatda rn A. SIYlrU>a je OSI'OYO• "" vredr>OSll 
N<....Uod~. ~•!"bio llQIIOšenovorolzvOOf'IJ•P'~ <*st<rneY Tudo 
Ct~if'41o vr~ 11 ~oriSII\ll> funlcCIJgozdO\I J'll~rlo na met· 
lfl'1~  drlolbero ~- (pr:mane) knl.:rn• <l!!la z:a "lhovn delr>-
•""1• PrOoiVOOI"" ~lOm'"' o.>j bo bli IO<OJ tot•o ve< vred~. kolO. or ·..C Oela 
1• :JOCool,eno o:a "fii':M> ;liCliZW>dfljO Snoalosbcru okonomsb podce01jUJeln 
P'O«o$ n>enJ<I·-e ~""' oe,..~ po njil'lOVem mneo,u ne P'*!staVItafO 
~-w~ av~enlltneqa ., ur.lv"'J'llr\ega #.koroom$kl!9" NOrca v proe&su 
•o$1oja"la vf,..h "'"-' bl«<g3 (J<li/ASEVIC 19871 Ekooomskl vpliv 
'"'avnth d•pmii<O'Y ,_...., zar•<ll mQI'O!lOine tzas.obne)lastnone. kr omo-
~ ltslr>okom ".,..., .. h 11-le- za proi%\lodnjo, da 51 pnsva~o elemente 
c .Jbetlego dohOd !ut Ol d.l uoiYNJiir<t ekolra dolličel< 
V soc:.alamu upos:a-v~ menJAV~ flrg) je osrova za kapot.alt511Č:>O 
•toklaSIČNI teor.,a) obta'IT\ifVar'lte nednosU, kJ je pravLayrav men~rna 
vredno&~ Honon'llll>u10ooalUI8JO oocrotn•ke. tomed menja·..,proizvooov 
4dlor~U~ot na llgu -.la,os•q1ultl~eln ;>osrednC> (aena'noi\Te<Xlo51 bfa9a. 
'Mag M. $ (lipi m1 Q0/0. 
SiotettniSoU~ fakuttera OrddeiM: u 
go2t:1 au~:V<Jifl ob~ ooz~c 
... ue, Vetna P<"1 P ... 1. ~ul)l ana 
SLO 
22l 
224 
Šinko, M.: lntnnsična vrednost in vrednotenje gozda 
Vrednost nastane zaradi vzajemnega odnosa med subjektom in objektorn 
(PEARCE 1990) vrednotenja. Objekti vrednotenja imajo lahko različne 
vrednosti, kar je odvisno od različnih vrednostnih sistemov ljudi (subjektov) 
in tudi okoliščin, v katerih je bilo vrednotenje opravljeno. Tisto, kar zadovolji 
želje največ ljudi, ima po tej teoriji največjo vrednost. Pojavna oblika vred, 
nosti je cena, s katero merimo, kaj je bolj oziroma manj zaželeno. Cena se 
oblikuje na trgu, zato sodelujejo pri njenem oblikovanju seveda samo tisti 
ki jim dohodek to tudi omogoča (efektivne povpraševanje). Šele tako s~ 
uresniči definicija vrednosti, kot izraz izbire ljudi za eno stvar, ne pa za neko 
drugo (PETERSON 1 BROWN 1996). Ekonomski izraz vrednosti, ki se 
uporablja za vrednotenje ne tržnih koristi narave (gozda} je tudi pripravljenost 
plačali in pripravljenost sprejeti odškodnino za rabo doloeenega naravnega vira. 
Iz arisa dveh osnovnih teorij vrednosti je mogoče ugotoviti, da sta obe 
usmerjeni k človeku tako skozi opazovanja porabe njegovega dela, kot 2. 
njegovimi željami in odločitvami na trgu. Obe teoriji izhajata iz antropocentrič­
nega humanizma, ki se je razvijal v zahodni Evropi od srednjega veka naprej. 
2 OPREDELITEV INTRINSIČNE VREDNOSTI NARAVE 
2 DEFINITION OF NATURE'S INTRISTIC VALUE 
Po mnenju okoljevarstvenikov niti marksistična niti neoklasična ekonom-
ska teorija vrednotenja z ustrezno izpeljanimi kriteriji odločanja, nista za-
dovoljivo reševali problemov povezanih z rabo naravnih virov. Zato se je s 
pojavom okoljevarstvenih gibanj oblikovala teorija vrednosti, ki naj bi opustila 
njeno antropocentrično obravnavanje in izhajala iz predpostavke, da vsa 
vrednost izhaja iz narave. Tako je vrednost blaga ali storitev in tudi stvari, 
ki niso blago ali storitve, predvsem funkcija v njih utelešen ih naravnih virov. 
Po mnenju okoljevarstvenikov vrednost ni opredeljena zgolj s količino za 
blago ali storitve porabljenih virov kot eno komponento vrednosti, pač pa 
tudi s stopnjo naravnosti, s katero so bili proizvedeni. Kar je bilo pro izvedeno 
bolj naravno ima večjo vrednost, zato so najbolj vredni naravni pojavi, ki jih 
ljudje niso nikoli umetno preoblikovali. Vrednost, ki je opredeljena na sub-
jektivnih pogledih ljudi in je odvisna od spremenljivosti okoliščin, v katerih 
vrednotenje poteka, po mnenju okoljevarstvenikov, ne more biti edina osno-
va za odločitve o prerazporeditvi naravnih virov. Pojavljati se je pričela ideja 
o vrednosti, ki ni povezana s človekom in obstaja neodvisno od koristnosti 
naravnih virov za ljudi. Opredeljena je kot bistvena, objektivna, notranja 
(intrinsična) vrednost, ki je neodvisna od zavesti, interesov ali ocenjevanja 
zavedajočih se bitij (PEPPER 1996). Vrednost narave se tako ne pojavlja 
skozi oči in zavest opazovalca, ampak naj bi bila objektivna. Za okolje-
varstvenike ljudje niso zunaj narave ali nad njo, pač pa njen sestavni deL 
Zato se ne morejo postaviti za razsodnika vrednosti ostale narave. Pasto· 
pa mo se je oblikovala opredelitev intrinsične vrednosti žive in mrtve narave, 
v katero mora ve~eti tisti, ki se hoče ravnati v skladu z okoljsko etiko. 
lntrinsična vrednost ima po skrajnih okoljevarstvenikih tri pomene 
(O'NEILL 1993): 
1. Je sinonim za neinstrumentalno (ne uporabno) vrednost, tako da narava 
ni sredstvo (instrument} za doseganje ciljev, pač pa cilj sam po sebi. 
2. Vrednost narave ali njenega dela je izražena zaradi njej lastnih lastnosti, 
ne pa zaradi odnosa do drugih bivanjskih oblik (npr. gozdovi imajo vred-
nost, ne glede na to, ali so edini svoje vrste ali ne). 
3. Je sinonim za objektivno vrednost narave, ki bi obstajala ne glede na to, kdo 
bi jo vrednotil (npr. tudi, če bi človek izginil, bi ostali deli narave imeli vrednost). 
GozdV 56 (1998) 4 
- _ Sri<>. M lrunnsoenn """"""' 1n ·~• gozd:::• ___ _ 
3 
UGOVORI PROTI INTRINSICNI VREDNOSTI NARAVE 
3 
OSJE( p(>NS AGAINST NATI:JRE'S INTRISTIC VALUE 
Ule-n'IC~ov&n.Je •nlnnsičn,evrMnostl Je naletelo mt vohko koučne ?OZor· 
"..s~ (PfPPER 1996). Omenjena tre~a opredelotev •ntrlnsično voednosli. 
kot vre-::k"-'~11. kJ n• odvisna od CIOvekovega vrednot~mll\, post edno nakazu}e 
f<)leno$t r loveka od nara~e. kar pa je ., nasprOljV 1 konceptOm ol<olre· 
varscve• ··~ov. k1 obr&vnava (:loveka h namvo kot celoto. 
Ugov<\'0~ je dftležna tudi lrdolev, da bi objekti·, na V'&CIIl06l narave lahkO 
oostaj.l41\l !t:d• b•&z po•Jezav s člo\lekom 1n bt ostaJa čiti ud' 0t človek 1zgwt 
Pri tem •• polabtra. da &o poJmi kol so vrednoS<. pomemb<>o61. praVICe on 
p()dOOM . CIOV&~k• pris!Q;; odnosov do narave Res JI' <lokar lahko pr znat, 
da lm8jC dniQI delo na•ave Objek~vno VTednDSt. \'ef'ldar J6 6j)el tJovek bsb. 
~se (><liCU~ tem Sploh pa se IB mogore \'Pfa!all, il~ ~Xli"'" Yfftdnost• 
obslaJ<I •!dl v drug li\ b'lllil Ol<ol,re•ars.own• lde<>lo9leopold ~ Irca. da,., 
neka) prav 1<aoar ohrllnja onl!!gniRlD, lepoto Il stabilnost boO~ ko skupnosti 
., ""~'"" bo s.o ~drugačne Vsi pojm. ~1 ~h je Loopold uporabil. 
SD t~<M~!Ju potmi on •lhaf~/0 tZ tioV!I ških npredeiltev. Zato nel<• ton ugotav· 
l)aiO. da ff:!: v $Bin'len'l b•srvu ekocentflčne ~like na koncu koncev antro-
p<>eenlfo{n<! Uli!IN!lJrtev iPEPPER 19!16). 
Or""' pOtOla ob]Cl<trme Vl"ednosto narav-ete pravzaprav namenjen ljudem 
U" t!S1:• ""' ·Jant Vft~ameJo. ImaJO do tega vso legitimno pra'I!CO P•edstaviJa 
Cel rothovega !r;lrenra '' naj bl postalo k~kovostnejše. potem ko $0 6e 
odleȕ~ aa :.Odo svet Izven t toveka aora1:navali zaradi temu sva;u lastmh 
znai:•lnosti, ne pa zarado s•orih koristo. Tak prist~ zadovoljuje potrebe po 
'hurronozmu' (O'NEILL po PEPPER 1996). Naoavo oz. na!oonos do 'JI! 
upora";mo za zaao~oljevarue :x>trebe 't>oll oobe~ ka• pa J& tudf tClltna 
upo1abna vrednost tntnns16no vrednost pnpt!r.UjB !Ili utemel,ena raaonatno) 
oarav• ČlOve< na podlago Subjai<tlvne OOioC;itve lfl zaradi sebe zato la 'lfSI& 
"'edo·tosu temelp na zavesi> OCOOJOY>Iic.L Pri!SOJil alije lo~ 9.l8jnl 
antropocentnzem. pa ,e od'J!sn;~ od posamezn<l<a. 
l\OO!oSI:I egalllalt!em, ~~se ;>qa"'a v sodobno d<oljevarstveno miSli pon!Jll 
90S ed>ČOO tudi vpr&,..a, 81• """10 vol Wt narave res enako >ffednost Je 
.ntn."'c.i'.na vre:<mst pov!rob!·a~ malar•f! res enaka vrednosti Clove! .keqa 
.trii:OOfa? 
4 E KONOMISTI IN INTRINSIČNA VREDNOST NARAVE 
4 ECONOMISTS ~Np NATVRE'S INTRISnC VALUE 
Ekonomisti pn ugaravljanju '-'redl'lCISt* naravnih virov upoš!evaJO ~·udi 
uu~m~lj~van!a o-koljeVArstvenikov To pomeni. da ob razvrSGan1u razltčn!h 
ool:< ekonomskih vrednosll posku~&JO v so~lem vkf)učili tudi ontnnsocno 
voo<lnosl. kar pa neka len e~onomost l okolta spreJemaJO kar z zai:uden,em 
(PEARCE 1990) Ekonon1ska analiza Je namreč po"8zaoa s fJove~orn"' 
"l"Qovo bl8ginjo (GCX)OSrEIN HillS) Z el<onoms~epla~na, bl b<lunanM>O 
lil~~rovar.o zaradi ~o11s~ ljud<. no ~ urad• IZr&<t'O ebtnih ili• moratn"' 
=logov Vendar se lud• tv I>OIBY1JO &krajnOS~ Za ne:cal•.ce aknnomt<l<! 
obs1ot določene bioloi;ke wste blaz l><>'leUve liiU(li\'V ~oomsko """" 
P'lm('na. medrem kO ne~<;~ten SPrejmejo okOijsJ<o ellko kol del S'IOf4!9" 
troO<alnega ~ooelo.sa Verdar mo<IJO tudlliedl\j ;>n ekoncmsko anaflzi opusti!: 
m <l< momlnoso ~· r.emorainosll odfl0<\8 do narave. ker siCilr ne moreJO 
UX><abln ei\Oinega me<ila vtednosto ~' ga ., p:e~<etoo men upoyablja dn.Jiba 
Ob51o, ontnnsoč.ne we(lnosb ;ah ko pnme,.,..mo s PQ90Sio ozraienom lilo· 
>~om vpra~11fem. ali dr.,.JO ko pade v gozdu, ;xw2ročo zvok, če ni nikogar, 
226 
Šinko. M : lntrinsična vrednost in vrednotenje gozda 
ki bi ga slišal (PETERSON 1 BROWN 1 996). Če opredelimo zvok kot ener. 
gijski tok zraka, potem drevo povzroči zvok, če pa ga opredelimo kot za-
vestno interpretacijo energijskega toka na podlagi človekovih izkusenj 
potem zvoka ni. Ekonomisti opredeljujejo vrednost kot subjektivno človekov~ 
izkušnjo, saj jo le tako lahko vključijo v realen svet. Obstoj objektivne in 
absolutne vrednosfl prepuščajo filozofskim in teološkim razpravam' 
(PETERSON 1 BROWN 1996). 
Celotna vrednost narave je vsota vseh oblik uporabne vrednosti ("user 
value~ ali tudi "instrumental value"), ki nastane zaradi neposredne rabe na-
ravnih virov in potencialne vrednosti ("option value"). V nasprotju z uporabno 
vrednostjo, ki se nanaša na trenutno rabo, temelji potencialna vrednost na 
pričakovanih koristi v prihodnosti. 
Koncept intrinsične vrednosti poraja za ekonomsko vrednotenje vrsto 
težav, ki izhaja iz zmede tako pri opredelitvi kot merjenju (PRICE 1996). 
Opredelitev intrinsične vrednosti kot vrednosti, ki ni povezana s človekom, 
namreč hitro onemogoči nadaljno ekonomsko vrednotenje . Zato je za eko-
nom iste v rabi opredelitev, da je intrinsična vrednost vrednost naravnega 
vira, ki obstaja v nečem, vendar je zajeta s pomočjo izbire ljudi za nJegovo 
'ne uporabno' vrednost (PEARCE 1990). Ljudje se odločijo, da nekaterih 
virov ne bl rabili, ker jim priznavajo pravico do obstoja, so jim simpatični, 
jim priznavajo notranjo vrednost, jim priznavajo pravico do sreče, blaginje 
ipd. Z izražanjem izbire te vrste, pravzaprav vrednotijo obstoj določene vrste 
in jim določijo vrednost obstoja ("existence value"). Vrednost obstoja je 
zaradi značaja opredelitve nerazločna, meglena opredelitev vrednosti 
(PEARCE 1990). vendar v vsoti vseh vrednosti naravnih virov ekonomistom 
predstavlja intrinsično vrednost, čeprav nekateri med njimi opozarjajo 
(PRICE 1996), da bi se ne smeli varati s tem, da je to prava intrinsična 
vrednost. Vrednost obstoja ni povezana z nobeno sedanjo ali potencialno 
rabo dobrin, niti z verjetnostjo, da bi do rabe lahl<o prišlo. Prav tako je ne 
smemo zamenjavati z zapuščinsko vrednostjo ("bequest value"), ki je po-
vezana s posameznikovo pripravljenostjo plačati zate, da se naravni viri 
ohranijo naslednjim rodovom . Raziskave vrednosti obstoja so bile že oprav-
ljene (PEARCE 1990). Najkonkretneje se je vrednost obstoja do zdaj kazala 
kot prihodek organizacij za ohranitev narave, ki se preživljajo s prostovoljnimi 
prispevki članov (npr. WWF, Greenpeace) in opravljajo akcije za ohranitev 
ogroženih vrst. Predvidevamo. da so ljudje prostovoljno finančno podprli 
dejavnost teh organizacij za ohranitev narave brez namena in verjetnosti, 
da bi tiste naravne vire v prihodnosti kakorkoli uporabili. 
Ekonomisti se torej z intrinsično vrednostjo ukvarjajo samo tako, da 
opazujejo vedenje ljudi, ki izražajo svoje izbire. Tak pristop je pravzaprav 
popolnoma nasproten opredelitvam intnnsične vrednosti. kot jo utemeliu)ejo 
skrajni okoljevarstveni ki. Razlog za manj operativno ekonomsko analizo je 
tudi v nezadostni opredelitvi pravic narave kot posledice priznavanja njene 
intrinsične vrednosti s strani zagovornikov okoljske etike (TISDELL 1991 ). 
ki pa v mnogih primerih celo zavračajo modele racionalnega odločanja v 
javni politiki. pri čemer dajejo prednost romantičnim pogledom na svet in 
poudarjajo omejevanje racionalnosti. 
5 DOLOČANJE INTRINSIČNE VREDNOSTI GOZDA 
5 ESTABUSHMENT OF INTRISTIC VALUE OF FOREST 
Malo je naravnih pojavov, ki zadovoljuje toliko interesov ljudi, kot jih gozd. 
Mogoče celo v nasprotju s pričakovanji, prav ta lastnost gozda ovira ugo-
GozdV 56 (1998) 4 
F ---· --
1 " '• '""'""ene vrednosll la ljudl1~ yozd pGSet>en Ol>)ekl vredroolo""' 
~ :Oai>T• c~ononrskih vredno$11 gozda JE !reba ~tl.redno61 konll>. Ir so 
jtv1)8iO"" ugu.n 115llh. kr ae ne po)bVIjapna vgu. ve~~oar so .se pnslec!re 
:::'os !)(ltd·• •rtnf kon,tl gozoe so •mele credno6l pri piVIh Gl<onomsJ<i> r& 
z)s).t"""· v.odar se Jo IZI<aLIJO, da le V eba za rac:oonal1'181~ od~ pozma 
tudi vred~~ nelr~h kon$.0 goldD Tre<Vne raz-SI<r;e Sil UIMW)ajo Cl<edVsem 
1 upci<llbl"'"' neb1nlh ko<lsll ll()ZOll. o kalerVI ~ p0$1!bei v Slowlnrp 
malO ver ·•o. $Il mb~ oo o pocen<:IIIW wednostl ~tro&:fllll nelrtnlh kot1sli 
goroa. ZalO iC ral!WMI~<edflOSD Clbsqa tele • povcph 
Poset\t'n problem pn VMdrolenJU izb<te ljo.ldi do pra~ gez da do njo· 
goyega C'1.61CIIll boP<ed$~6\~l~a~atočtltr• OlJ mo!oosli seoanle all pow>Cialllo 
uponlllll ~au zadovo4jevanje potreb ljll()j Tudi vpiN rde)e lrajn0$1r, kr 
. pr~"' anlrllp(>C@ncrično ul.emelfen Do onemogočal ;asl'\0 dohlev r'Mrl 
~"''co OOienc;ilrne vreonos1r fn vrednosb obsto1a gozda Vpliv na 
~pi<!IMOst onmei>O rmel" lud• vehkoslyozdov. traoler1a ROSpodarlenta z 
""" ,, s;><medoo oko~ske ln politična kultura 1udo v doloeen~ dt2avl 
vred>•'>St abslota gozaa 1• V!IOta 111ednosn posameznih ocenjev•tcov 
~ter061 določanja in merjenja vrednosti ObSIOJa naravnega vira lah~o 
opalliOO te p<1 povrlol ar>altzr problemov, ki bi nastali, u bl hoteli dotoe.u 
n izmerto ptednostno ~b•ro npt &troko·m)akcv g.,zda·s~e slroke. kol dela 
pot)UIJ!r~e. do vrodnosuobsloja golda alt kakega n;~ovega ~a P.edYio 
d8'1afN) 13~~o d~ i6 ločttev med uoor3bno '" oolenr....alno vr~p n.t 
Ml• stram 10 vrednoStJO ob$1.0~ nem09ota v trenutku. ko pnZI\afT10 otaa.&ol 
katere<cl• 11 splo~nokonslne furtkc.je gozda. ~ pndemo v naSj)'Oij& z 
iZ'-'IM opreaefoi'"'IO ln!nnsltne ffl!<!nosU Ilo! vrednos' lu JI! -..na Od 
za vu·• Interesov all ~"JIWllnja zaveda)o6h se btt• l.!..eda"f'l a• ZN"f'l 
ocenji"v8JC!I o n;u•vnem v.-u 1Cn:! nn..11~L11e lllO.Žnosn l8 YTe-df'lOCen;e 
wedrosll OOSIOJa Se oooarne t~ povzroe. 1LKI deJSI'IO. da ,e ~o 
gozdarsk.h s~ov :lohocllo..aYno. IID olt.s5li!OCroO ~aro s """"" 
pold' .. tm, kar tom~ oo oemogola soo~ pr _.ednolflllu vred 
110$11 ob$101a 9'JZd•. lu m llOYOIZM>'I z "ihown rnlereSI PnzadBYllll)<llil 
dooro gospod"""""' z gozclovt v "4n 1"9' ll~"'farlfe uopsluh goZdoV) atr 
pnz~var.fl! 'oiT1!dnmll obslofa dlUgtl1 grw;XN J8 lahi!o v .. ~ko pnmenh 
poo.42AIIO S ~OVIlf\0 "_ P"f1'8'et' OCZI'I !10Zdarske pol<tl<e '\0 do<natem 
"....,. .. L2llo'" ,n""""" ~ ludr r< vr~ oddaiJI!"'!Jšrn gozdmn 
"'0' I.JgotOvlf'l\0 lahlco.da!) bolo naj•-.t prol:lle<llOV vrednore"a J)O"eza.rh 
liD<.e'fll""'" sedl!r1Jih 1111 mobW> oiJUit rabe gozda 
6 Z.I\KUUČKI 
~ CONCLUSIOHS 
11tnn50tna .redno5t narovetn posredno !udi gozda je pojem lo izl\;!ja •z 
okel eva•siVenega grbllllja predvsem v osemdesetih let.h, s ~.aterim nolj bl 
.",val! 1\3 ravf13nl~ lJudi pri rabi na111vnth ·o~~rov El(ortomiSII jo posku~p 
o·,orodno~b kol del celolfle denar ne vltdnoSii n&rave, ki se pojav~ ~.ot 
lfM,ll\05\ Ol>SIQ!a. vend&r 731'l1dri)OmanJ1<1JOVt oprede\tve, v nekaterih on-
"ffe<'oh pa !udi nasprotujOČega poJmovanra po,ma ""'dnoSIJ~.OIJo tazume,o 
ekl)l\()mrstl na $11• $1fal'ol "' skliljnt Qko4evln!\'011Jo na drugo """'* 1\3 .eltl<o 
li!Z..v Ekonomska :ztliii\Oll ne :.an'-" mo!tm~ obstqa ~ 1o ne ema,a,:. 
Il fllediiOSlriil\ lzblrl)ucll venc:!Jr je ll'(lnW\0 u vld~ II\11Yl5C'e \<'ednosll 
• !\OStem ekMOmSklh vrlldno&ll ptllmo1llo )IISlW1 OpredeidBv S!oven1J3 Jfl na 
~\kU poll ral\'Oja ei<OnOfnskt "".., lo ga narelruJO.fo d~~Jbeoe oi<ol&lr'le 
11<il::>llallzern) ln lo Cil)feolllfUIOIO )(Ol <lrb'IO ,. prl!hOdu PObude za verovan.re v 
227 
~nl~. LA 1" "-Hel'.M ~ln \'rwl~ gnzdJI 
ontmsltno .... -. bQcjo llhilo \'~)~IVala na ra""'! fll<onomsk- "ednot"nla 
konsl gozda k 10 prl\'lAj)riiV ~ tele net&ZislrMO S~ Pi ~ boao s 
poselltWN.-.-ob~"'ll'ns.tne \1lldnc&l>lllltiofe1Uet~""<<e 
Sll'cl<e ko ~ lll  nara-'""' " ~ l)r'I)CeSO,o <lr"!)a 
Merla., ... o-M loCI '* ~
y,., prooe>ra .".....er.~ na kak<M>Sl ~t>ooa..sa,<td 
po10latae~oh~'<11:eo,ev 'P'Q<OW~ ~ 
vrl!dnost inlnnsb>to Yl1!dnOSII se ka!e predYum v polo~kt rabo nara-,..., 
wov Zaraol ~l.lh&t ok()lle•arstve,.kov. la"ll<o ilii•IIO•sene e~.q 
vrednosb (pa"" W~mo loJ IZ raoonatnega p<ocesa odloča'"4a Tob< ne bilo 
seveda pr3v ·'~ 1\l!r®e. če bi (političnaj resnitnosl ~vala inle•es 110 
!~kem pristopu. lu pa ga po na~i ocem še ne 
INTRlNSIC VALUE AND VALUATlON OF FORESl 
Summary 
The 111-v ol ontmslcv3lo4 ol nature "'JIS da\lelopecl as an~ response lo 111e ~ 
poc:enlrk: ~ C>l ~ promoled 171 l;;olh capilills\ and rnandst lbeoryol vaiUo> This OOIICepl ... asdaimed 
1o be lnadaqua1e lor rnaklt>g ded$100$ aboul ~llon or na~ura~-. lnlrinsoc: vaile is aeflned as 
an essenlial, Objectlve, lnl\erenl vafue, Independent from awareness, lnletest.a or jlldgrnent.a of conscaou, 
belngs. Graduany !he lnterprellltlon of 'intrlnslc vsklo' or bOotic and abiottc na Iure emergod, which Is obllga. 
tory for those who v.1sh to perfofl!l in accordance with environmenllllethtcs Tl\e cončepl ollrolnnslC value 
aroused a great deal oforitical actenlion. espetlally11mong economists and pOhtleal sclenrJats Economlats 
conside< lhls conoept only, when they obser.te th& behevlour or people, who make eholefs -on which lh&y 
have based it>elr coneepl of the e>dstanee value O nt or lilo (88$00$ why wel<ack • mona prec.lse eC0001\Ic 
~is oLI he value ol narure Is also tnadequat• denMlon or nawre rights. Thaa rights are aloglcal can-
seque<>ee ol tM recog!lltio<l or nature'sinlrlnsie va O.. by llle•upoortersor OIW•ron"1entat e\lllcl. They. ,_. 
ever, often reJIM:IIIatlou& modefs ol raiiOnal dedllon me king ln Pllbic policy. F«ea4 ol! era &pOdflc !Woblemt. 
when lliewed OS 111\ OOjed oflfiQ'II'ISIC value evaluation. because ol Q \'llflOtiS QU8Ib8S, wflio;h people Ubl•te 
10 satisfy tttelr needa. These quaiues ma~e the asseasmont of vek;o wlllc:h is not uaaclated .. 1111 the preset~ 
or potentlal use, lrilry dfft>eult. A direct lnli(llvelnet'll ln lhe loresJ managemont end llle knOwledge wl!lcn 
forest professiOnal& have, diminish to a greet exttnt tho poulbll~y ol es~mallon of IM oxlstonce value•wi&tie 
this social group. 
VIRI 1 REFERENCES 
oooosre .. E ~ 1991. E<~ •-< u.. .......,_ •- Jw ... ,. Prtr«:t "•" ~75 • 
JCNA&vle . v 11111 • -· • ><nh _,.. "_,.,.., lieogtad. PrM..;n f.ftg'tld J.oa • 
MC'<ElLY J .. 1')68 r-.. , .... ..,.s_.o......l\ Glond.O..O<.l32s 
O'NEILL . J tli';!) f t ol()Q\ ooll(.) ono ooiOoC.. 1 O"OOh Ro~ ~~7• 
PčARCC. O W r TU~NER. R K 199<1 čconama ol Mlunol ro>OU«M a'ld lhll """'""""""' ·New Vorlr. Har-os"' 
w"~althell~, 3111 • 
Pr:;PPER O egq(). Modlffl enw(ll'lnalnl3l•t.m . L.on.;;.,n, noultedQ• 376 c. 
PE:1EUSON. C L 1 8HOWN r V, 1996 Trc11ns at• I'JI'ftll',' oood bu1 1hty tsn'l Utlt:e you to A..ustr .. hM YtH - V l.b:::rnlk 
IIJFRO tlfY'·OOl•IA /'tlot" mAttel 6trl&flt1 of ForoatJ tPttk A 1 Rtipet, C. S edi ~ . • [rftnbl.tQtl, r.rown 
PR.CE C tHe Cort~ v'aluat•on .1nd R~troorade tnforlr\AtJOn Bias · V Zbc·m.k IU~RO I.Mpo,t•j.a Noo IJ"'arket ~ 
.,,, ol F....,ta IPo<lt " • ~090'. C S od• 1 Ed.,t>vrg~. c;. .,..., 
TISOEll C. 1~1 E~olf.....,_C<lnoaM\IoM · AnL<Ierd.!n\ EL......,r, lUa