Lev KREIT TRETJA POT ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Okrogla ini/;i v Ljubljani, 21. junija 2000 Delitev življenja na tri obdobja, nilatlo.si, zrelo.st in .staro.st, po.stavlja prijateljice in prijatelje heglovske dialektike v teža\vn položaj, .saj bi bilo težko reči, ila pred.stavlja .staro.st ustvarjalno sintez«) mladosti in zrelosti. Težave, s katerimi se srečuje sam(K)pre-clelitev nove politične usmeritve kot "tretje poti", .so morebiti tej zalomljeni dialektiki življenja precej sorodne, in zato .se "tretja pot" raje .samoopredeljuje v odnosu do trenutne razporeditve političnih sil v prostoru, medlem ko je njeno razmerje do ča.sovne raz.sežnosii nejasno, ali pa vsaj potisnjeno v pozabo (saj vseeno raje govorimo o podzavestni prisilni pozabi, kakor o senilnosti). Kljub temu bi si drznil postaviti te/o, da izhaja motivacija za "tretjo [lot" mnogo bolj i/ posledic preteklih sprememb, kot pa i/ opredeljevanja do .sodobnih drugih dveh poti, za kateri ni niti jasno, ali spk)h obstajala, oziroma ali gre res le za tri poti, in kateri .sta i^oiem drugi dve, v odnosu do katerih se tretja opredeljuje. Tretja |)ot je opredeljena predvsem v (ainosu do mladosti in zrelosti .socialne demokracije, kapitalizma in ilelavskega razreda. .Socialna denjokracija je (iri.iila v svoje tretje življenjsko obdobje. Njeno prvo obdobje je zaznamovala mednarodna organizacija političnega gibanja z nastankom Prve in nato iSe Druge internacionale. Njena mlado.st je bila torej pod znakom nastanka in okrepitve enotnega mednarodnega delavskega gibanja. Njeno zrelo obdobje pa je nastopik) po prvi .svetovni vojni, s prvo uspe.šno (?) izvedeno proletarsko revolucijo v eni deželi, kar je povzročilo delitev gibanja na dve poglavitni struji: revolucionarno komunistično in relbrmistično .st>cialdemokratsko. OIk- sta .^e vedno govorili o [Preseganju kapitalizma v smeri .socializnja in komunizma kot novih ilružbenih formacij, vendar se je komunistična spremenila v mednarodni dfKiatek nacionalni politiki .Sovjet.ske zveze, .sociaklemokratska pa v sprejemanje kapitalizma kot nespremenljivega okvirja, v kate- rem je izpeljala /.la.sti v evropskih razvitih deželah pomembne reforme v demokraciji in ekonomiji. Tretje življenjsko obdobje z;i-znamuje dejstvo, da je komuni.stična oz. revolucionarna smer dokončno (iropadla. medtem ko .se je nekdanja relbrmistična .socialna demokracija odpoveilala vsakršni omembi spremembe ilružbenega reda in preiLstavlja politično stranko, utpoljeno v pozni kapitalizem. V tretjem življenjskem obdobju je tudi kapitalizem, ki ga je v svoji mladosti pokopavala in v svoji zrek).sti bistveno spremenila .socialna demokracija. Mlado.st kapitalizma, če pustimo prvotno akumulacijo ob strani, je .seveda indu.strijski kapitalizem, kot ga je analiziral Kari .Marx. Obdobje zrelo.sti označujemo običajno kot imperializem, izraz, ki si ga je i/iiosodil in iz njega naredil marksistično kategorijo prav Vladimir iljič Lenin. Tretje obtlobje je pozni kapitalizem, ki mu je ime utrdil l-rnest .Mandel s .svojo kritično .študijo, njegovo univerzalno potlobo pa je |X)ilčrtalo leto 19H9. po katerem naj ne bi več imel nikakršne alternative. Ciovx)rjenje o koncu zgodovine ima tu iiovsem heglovski prizvok. Ne gre za tt). da bi bil pozni kapitalizem na enak način prisoten v vseh delih sveta, gre za to, da botloča tlogajanja ne morejo več |X)nudiii ničesar drugega, kar bi bilo res novo in naprednejše od tega, kar že je. [»ozni kapitalizem hi lahko trajal dolgo ali kratko, toda bistvo je v tem. da za njim in po njem ni več ničesar takega, kar bi .se dalo iz njega samega misliti kot njegova alternativa, negacija ali preseganje. Socialna demokracija je v tretjem življenjskem olxiobju in gre |X) tretji |X)ti prav zato, ker je pozni kapitalizem končni domet njenih vizij in projektov V tretjem življenjskem olxk)bju pa je tudi delavski razred. V prvem obdobju je iz "razreda po sebi" postal "razred /j .sebe" -zavedel se je, da obstaja kot skupina, ki ima nekatere skupne poteze in s tem tudi skupne zahteve. Ta zavvsi je bila priborjena v s|X)padih. ki .so nujno izhajali iz njegovega socialnega položaja, in zato je Mar.vov nauk pravzaprav teorija (vpogled) iz tega položaja samega. Kot se običajno reče: delavski r;izred si bo to teorijo moral pridobiti iz k)-gike liLstnega p(>k)žaja. in ta |X)lož.:ij je t:ik. da ga ne sili .samo v s|X)pad z razredom kapita- li.siov, ampak mu narekuje program in vi/.ijo jxJpraw ra/.recine tlru/l)c .sploli. V drugem življenjskem ohdobju pomeni bistveno spre-men)bo prav l.eninov nauk o tem, da si delavsko r.i/.red po logiki svojega polož;ija Se /ilaleC ni sposoben pridobiti nadra/.red-no in občečloveško zavesi, ki bi terjala ckI-pravo kapitalizma. Da bi do Cesa takega pri.'llo. je i><>trehna po.sebej organizirana z;i-ve.st intelektualnega revolucionarnega sulv jekta - Partije, ki vnaSa zax'e.st v ilclavski razred (zlepa ali zgrda, bi lahko i/ i/.ku.šnje dodali). Delavski razred .se po tem pojmovanju lahko sam prebije samo ilo sindikalne z;i-vesti, torej do zahteve, ila nui pripade znotraj obstoječega družbenega retla več denarja in da si v njem ustvari bolj.ši socialni |M>lo/aj, ne ila bi ogn)žal njegove temelje. I'o tej drugi poti gre za razliko od komuni-.stičnih partij, ki vna.šajo revolucicmarno zave.st od /imaj, socialna demokracija, ki ustvarja družbo blagostanja. Tretje življenjsko obdobje ilelavskega razreda je 'zbogom proletariatu", ki se spremeni tudi v "zbogom delavskemu razredu". "Zbog«)m proletariatu" pomeni, da delavski razred ni (edini) nosilec radikalnih sprememb v poznem kapitalizmu, "zbogom delavskemu razredu" pa ix>nieni, da take družbene .skupine v bistvu sploh ni, ali pa je zaradi razvx)ja novih tehnologij. |».stindustrijske znaastvvne re-«ilucije in ustreznih sprememb v družbeni ekonomiji delav.ski razred postal manj pomemben element sodobnih družb. .S(Kialdemokrat.ska tretja [lot je torej vrsta [logledov in političnih programov, katerih izlnKii.šče je skupno: omejitev na reforme obstojetvga reda, ki ga i/.holj.šujejo, ne nu>re-jo pa meriti n:i spremembo jioznega kaplta-lizm;i v kako alternativno družbeno obliko, na delavski razred kol tradicionalno družbeno bazo in jedro svoje politike pa ne morejo več računati. Ločnice od drugih političnih pozicij na sredini in desnici postanejo s tem poljubne in relativne, kt« bi lahko rekli z l.yotardom: za tretjo pot .se odločamo brez vsiikih kriterijev. Marx Weber je med zn:ičilno.simi kapitalizma n;i vidno mesto post:ivil racionalizacijo kot neprestano preurejanje v skladu s preračunanimi in zato razumsko pridobljenimi smernicami. Ko bi .se ricionalizacija lotili po drugi plati, denimo s jiomočjo po.st.siruktu-ralističnih teorij, bi v njej viileli kombinacijo tehnik gospo.stva kulture nad nar:ivo in tehnik .stjcialnega nadzori. Še l'ukuyama je modificiral svojo n;ipovecl. konca zgotlovine. če.š, res je, d;i za pozni kajiiializem ni več nikakršne altern;ilive in je v tem smislu /.gnalizeni .st>cialne demokracije v preteklosti!" Nauk o odmiranju državv, nauk o nujnem n:istopu hre/nizredne tiružbe oz. l>otlružbIjenega človeštve, in Ziihteva po otl-pravi v.seh odno.sov, v katerih je človek ponižano in zasužnjeno bitje. O odmiranju države .se danes gt>vori mnogo bolj kot v neposretini preteklosti, toda ne v kontekstu marksi.stičnih in lentni-.stičnih naukov, ki .so botrovali tudi karde-Ijanskemu samoupravljanju. Govori .se o tem. da je z globaliz;tcijo tiržava kot oblika neizpodbitne in suverene politične organizacije priSLi do s\x)jega konca. O brezrazredni družbi .se danes ne govori več kol o nekakšni utopiji, ki čaka človeštvo za vogalom, kamor se ne tl;i neposretino vreči pogleda. Pozni kapitalizem sam naj hi bil pravzaprav - brezrazredna družba. Glo-balizacij:! že napo\x'tluje. da lx) v kratkem času možno govoriti tiuli o |xitlružbljenem člove.štvu. Razredne družlK-. ki je bila morebiti značilna za prvo življenjsko dobo kapitalizma. pa zagotovo ni nikjer več. Kar preostane, je otliirava gos|X)stva in izkoriščanja, ki pa nima več nik:ikr5ne teoretske opore in se lahko sklicuje le na "dobro tlušo" na eni in na "ztlrav razum" na drugi strani. V tem okolju na.stajajo ix)gledi, zn:ičil- no M tretjo |x>i, ki skuš:ijo doka/aii. da sc da ob s|M>šiovanju pravil zastopniške demokracije in tržne teknu)valnosti ra/.viti ljudem primernejše in ljubše oblike družbenega skupnega življenja. 1'roti izkoriščanju in gospostvu .se sodobna socialna demokracija bojuje torej v imenu - racionaliz.;icije poznega kapitalizma. Težava tretje poti pa jc v tem, da tisti, ki podlegajo gospostvu in izkori.^-čanju danes, v racionalno.st in r.icionalizacijo ne verjamejo (veC). In .sewda ne morejo verjeli niti v korenito odpravo kapitalističnega reda. Zato je bližje njihovemu položaju, da se lotevajo obupnih, ne pa racionalno utemeljenih dejanj. .Staro geslo *Bili .smo niC, bodimo v.se" .^ele zdaj dobiva z^iresne raz-.sežno.sti, saj tisti, ki podlegajo gospostvu in izkoriščanju, niso veC niti proletariat niti razred. To pomeni, da se i/, njihovega položaja ne da sklepati niti na njihovo odrešilno moC niti na njihovo nujno zavzetost za spremembo razmer. .Sklepati se da le, da se v poznem kapitalizmu ne poCutijo dt>bro. pa tudi, da jim b<> racu>nalizacijska z.;isn<>vj tretje iX)ti tlokaj tuj in netlostopen način razmišljanja. če tretja pot ne bo us|K'la po.siaviti na dnevni red poznega kapitalizma tudi ugotovitve, da .se da .še vedno racionalno zahtevati, kar .se zili nemogoče, ho postala utopiCn;L