ISSN 0351-6407 lili Človekova pomlad pride le enkrat. Murska Sobota, 4. marca 1999, leto Ll, št. 9, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT S . '»Verjamem, da ste vsi dvignili roke, ampak se opravičujem, če ste v tako slabi fizični kondiciji.« Župan radgonske občine Miha Vodenik potem, ko ni mogel natančno prešteti (ne)dvignjenih ro 24,5 kilometra nove proge na slovenski strani od Puconec do Hodoša oziroma do državne meje med Slovenijo in Madžarsko bo gradil konzorcij podjetij aCT, d. d., Primorje, d. d in GIZ Gradis, z deli pa naj bi zaceli že ta mesec. Prva prizadevanja za ponovno zgraditev železniške proge ki je bila ukinjena 1968. leta, so se pričela že konec osemdesetih let; spremembe v družbenem, političnem in gospodarskem okolju so ta prizadevanja za nekaj let zavrla. Po zaslugi velike zainteresiranosti lokalnega prebivalstva, Luke Koper, Slovenskih železnic in gospodarstva so se priprave in pogovori z Madžarsko vendarle nadaljevali, čeprav počasneje kot bi bilo pc> trebno. Razlog je znan - v Sloveniji so bile vse sile (politične, finančne in gradbene) usmerjene v gradnjo avtocest. Proga je začela dobivati realnejšo podobo 1997. leta s podpisom in ratifikacijo sporazuma med slovensko in madžarsko vlado o vzpostavitvi neposredne železniške povezave. Istega leta je Vlada R Slovenije potrdila lokacijski načrt. Ministrstvo za promet in zveze je aprila lani potrdilo investicijski program in njegovo dopolnitev, do konca oktobra pa so končno pridobili tudi vsa potrebna zemljišča (tisti, ki so vztrajali, pa ceno, kakršno so želeli). Junija lani je bil sprejet tudi pomemben zakon o poroštvu R Slovenije za gradnjo nove proge, saj le na ta način lahko Slovenske železnice pridobijo ustrezna finančna sredstva. Lani je bil tudi izbran izvajalec del, decembra pa izdano gradbeno dovoljenje. Torej naj ne bi bilo več nobenih zadržkov, fla ta mesec ne bi začeli graditi železniške proge. Prekmurci bodo torej spet dobili svojo »Goričko mariško«, ki so jim jo vzeli zaradi »neren-tabilnosti« 31. maja 1968. leta. Zadnjič je popeljala potnike na silvestrski večer 1968. leta. Po tridesetih letih JOŽE GRAJ v Potrošniku (Nadaljevanje na 2. strani) Vse poti vodijo v * ' iM... V ./'4 ponedeljek, 1. marca 1999, so na sedežu Slovenskih železnic podpisali pogodbo za gradnjo železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Slovesnost, kije zahtevala dolgotrajne priprave, je ve- likega pomena za Slovenijo, še posebej pa za Prekmurje, saj se bo na ta način ponovno odprlo v svet z železniško progo. Izvajalec je bil sicer izbran že lani jeseni, vendar seje zaradi pritožbe neizbranega Rudisa podpis pogodbe prestavil za čas, dokler niso ugotovili neupravičenosti pritožbe. ELIVEN 500 ml Fructalov sok NEKTAR Pralni Go rtS "Vi' "S železniška proga Napis in nič več? V letih, ko sem dokaj pogosto zahajal v Porabje, se je tamkaj marsikaj spreminjalo na bolje, pri čemer mislim predvsem na dogodke v narodnostni politiki. Tako sem ob °ncu sedemdesetih let dočakal postavitev dvojezičnih krajev- (nazivi vasi v madžarski in slovenski obliki) in uvedbo slovenskih radijskih oddaj na Radiu Gydr, sledilo je polurno uvajanje slovenščine v otroške vrtce, poskusni dvojezični pouk I Pn nekaterih predmetih na gornjeseniški osemletki, uvedba I akultativnega pouka na gimnaziji v Monoštru, odprtje mejne-ga Prehoda Martinje - Gornji Senik, ustanovitev Zveze Sloven-I c^na Madžarskem, izdajanje samostojnega časopisa Porabje I marsikaj bi lahko naštel. Med drugim sem bil povabljen I v ‘ na prvo dvojezično poroko. Vse to me je navdajalo z obču-I °m: da se bodo naši rojaki čez mejo sčasoma vsaj približali i rn^Pr‘ llPorabi materinščine, kakršno velja za pripadnike I no manjšine pri nas, da bodo torej slovenščino (vsaj I uporabljali učitelji in učenci ter nasploh ljudje v me-uv govorih, da jo bodo ohranjali pri verskih obredih, jo ^Qfi^otprvi na seslankib pripadnikov narodnosti itd. firvem,je v redkih primerih tako. tori* ak°r n' mogoče iti mimo tudi nedavnega zbora elek-sa^'naJ bi bili Slovenci - za izvolitev v državno slovensko ne^Upravo’ Je Potekal v Slovenskem kulturno-informativ-d2Centru v Monoštru. Pozdravni napis udeležencem je bil ij^n,za vse drugo pa je bila »primerna« le madžarščina, bi izSnbljali čas s prevajanjem, kot se je izjasnil organizatorjev zbora. Kaj pa zavest... ? !*WA412 Šampon za lase JABOLKO 1/1 105,40 SIT 229,90 SIT v Potrošniku Be'bnc?h P°hištva v Murski Soboti in Les P°hištv0 v iz poljsk ponuiaj° uv°ženo pohištvo in preproge ^likaizK 'n ^džarske po izredno ugodnih cenah. p°sebn r°Čno be'an'b PrePro9 >z Indijo in Perzije, daja na$ Rodnost: 15-20 % gotovinski popust, pro-brez obres1k potrošniška posojila na 12 ’ rezPlačna dostava in montaža pohištva. V Potr°šn'ku $°k>vih za?0^6 V burski Soboti, akcijska prodaja Veiet^.vi eS S 3°°/o Popustom, od 1. do 5. marca. ?Snik’ d- d'. ul. arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota anJOSti . ^a^Op|$Q & >o R E o k. N O O JZ R £ 0) O Do oktobra lani so pridobili vsa zemljišča, decembra pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje Pri Firbasovih je zagorelo ■ IT 'traHMHNMKUlE i» K SAXOMANI so ljudje, ki ljubijo saxo V torek, 2. marca, okrog 17. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju na turistični kmetiji Marijane in Alojza Firbasa v Cogetincih. Ogenj je popolnoma uničil ostrešje 30 metrov dolge in 15 metrov široke gospodarske zgradbe, sezidane v obliki črke L. Zgorela je tudi krma, pioškodovana pa je kmetijska mehanizacija. Zaradi ognja in dima seje zadušilo 19 svinj, gasilci in drugi reševalci pa so rešili govejo živino in preostale prašiče. Po nestrokovni oceni je škode za več kot 6.000.000 tolarjev. Požar so pogasili gasilci iz Cogetinec, Spodnjih Ivanjec, Negove, Gornje Radgone, Svetega Jurija ob Ščavnici in od drugod. Preprečili so tudi, da se ogenj ni razširil še na stanovanjski in turistični del kmetije.Vzrok požara še ugotavljajo. - Foto: Oste Bakal AKTUALNO OKOLI NAS 4. marec 1999, HSl m Bill Clinton nima in nima Š o miru pred spolnimi škandali N Le nekaj tednov potem ko se je v ameriškem senatu z oprostilno sodbo končal šele drugi proces impeachmenta v zgodovini ZDA in si je večina državljanov obetala mir pred spolnimi škandali predsednika Billa Clintona, se je pojavila nova domnevna žrtev predsednikove razuzdanosti uanita Broaddrick trdi, da ji je Clinton pred 21 leti ne le ponudil »spolne radoživosti«, kot naj bi to storil z vsaj dvema ženskama, ki sta ga javno obtožili (Paula Jones in Kathleen Willey), ampak jo kar naravnost posilil. Zgodbo o tem je objavila te- levizijska družba NBC, ki je pretekli teden objavila intervju z Juani-to Broaddrick. Razkritje nove afere je popolnoma presenetilo večino ameriških medijev, ki so televizijske in radijske minute ter časopisne strani počasi že preurejali za obdobje po imepach-mentu, v pričakovanju, da bo treba poročati o čem drugem kot predsednikovih spolnih dogodivščinah. Pa jim »hudič« tega ni dovolil, zaradi česar so se znašli pred veliko dilemo. Brez posebnega odziva je izbruh morebitne nove afere za zdaj ostal tudi pri Clintonovih »naravnih« sovražnikih, skrajno konservativnih članih republikanske stranke, ki prav tako ne vedo, kaj bi z vročim kostanjem, ki se imenuje Juanita. Naskočil jo je Zaenkrat so le zagnali vik in krik proti novinarjem NBC-ja, ki so o trditvah Juanite Broad-drick vedeli že med impeach-mentom, pa niso nič objavili. Pri NBC-ju se branijo, da nepreverjene in nedokončane zgodbe niso mogli objaviti, še posebej, ker so se zavedali, da bi med impeachmentom počila kot atomska bomba. Juanita Broaddrick trdi, da jo je Clinton, ko je bil še mlad postaven državni tožilec iz Ar-kansasa, med neko konferenco o domovih za ostarele v Little Rocku povabil v hotelsko sobo in jo kar takoj po domače povedano naskočil. Skušala naj bi ga odriniti, vendar se Clinton ni dal in je brezobzirno končal zadevo. Tako pravi Juanita, Clinton pa o tej najnovejši aferi noče črhniti niti besedice. Z mediji se o tem pogovarja le preko odvetnikov, ki so dali le kratko izjavo, da so trditve Broaddri-ckove neresnične. Slednja se ne spominja točno datuma, kdaj naj bi do domnevnega kriminalnega dejanja prišlo, vendar so zračunali, daje bila konferenca o domovih za ostarele v glavnem mestu Arkansasa 25. aprila 1978. Clintonova redkobesednost je po eni strani razumljiva, saj se je že opekel z zanikanjem afere z Monico Lewinsky, cel svet pa lahko še vedno gleda njegov žugajoč prst in lažnivo zanikanje razmerja. Tudi zdaj več kot zanikati ne mofe in lahko le čaka, da bo morda vse skupaj šlo mimo. Glede na njegovo živahno preteklost pa verjetno več nikoli ne bo imel miru. Morda je le vprašanje časa, kdaj bo na površje prišlo še več žensk, takih, ki bodo lagale ali govorile resnico. Med procesom impeachmenta so tožilci zatrjevali, da imajo spisek večje skupine žensk, ki naj bi doživele podobno usodo kot Paula Jones. Končno podpis pogodbe Po tridesetih letih spet železniška proga Do oktobra lani so pridobili vsa zemljišča, decembra pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje Nadaljevanje s 1. strani Čeprav je bila proga med Mursko Soboto in Hodošem zaradi povezave takratne Slovenske krajine z Budimpešto zgrajena že 26. junija 1907. leta, sta danes Slovenija in Madžarska edini sosednji evropski državi, ki nimata neposredne železniške povezave. Ta proga, ki je v zavesti ljudi kot njihova edina “sodobna in hitra” komunikacija s svetom, pa bo le malo podobna nekdanji “Gorički ma-riški”; poslej bo rabila predvsem za mednarodno transportno povezavo, hkrati pa tudi gospodarsko okrepila kraje ob progi. Zgrajena mora biti tako, da bo čim manj moteča, da pa je železniške proga ekološko sprejemljivejša kot transport tovora po cestah, pa je že vsem znano. V prvi fazi naj bi po progi vozilo 26 vlakov na dan s hitrostjo 160 kilometrov na uro: po letu 2010 pa naj bi začeli graditi drugi tir. Nova proga bo najsodobnejša v Sloveniji, napovedujejo v Slovenskih železnicah, in bo omogočila zaposlitev mnogim ljudem. Z deli bodo začeli konec marca v Sta-njevcih s prestavitvijo elektroenergetskih vodov in pripravljalnimi deli na vseku proge. Carinsko postajo v Hodošu bodo začeli graditi po terminskem planu jeseni letos, 520 metrov dolgi predor v Stanj evcih pa že avgusta letos in sicer na mačkovski strani. Tračnice bodo začeli polagati v začetku leta 2000; ko bo proga zgrajena, bo na njej zaposlenih 150 delavcev. BERNARDA B. PEČEK« S trianonsko mirovno pogodbo 1919 in priključitvijo Slovenske krajine oziroma Prekmurja Sloveniji (Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev) je ostala železniška proga odrezana od preostalega železniškega omrežja; najbližja proga je segala do Ormoža. V letih od 1919 do 23. 11. 1924 je imelo Prekmurje svojevrstno železniško progo z vsemi vmesnimi postajališči med Mursko Soboto in Hodošem, vlak pa je vozil trikrat na teden. Šele 1924 je bila zgrajena proga med Ormožem, Ljutomerom in Mursko Soboto. Čeprav je Zagrebška direkcija pričela 1920. leta progo demontirati in material voziti na progo Gospič- Gračač, tega domačini niso dovolili in so s svojim denarjem ponovno usposobili progo. IZHAJA V ČETRTEK. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 Č15, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1999 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Na_pomoč...! Večina Američanov, ki si še ni opomogla od medijskega bombardiranja z Monico Le-winsky, Kenom Starrom, Paulo Jones, Lindo Tripp in množico drugih zvezdnikov »soap opere« o oralnih uslugah mlade pripravnice in poskusih prikrivanja afere, je-zdaj še bolj zmedena kot prej. Tisti, ki so podpirali Clintona, a vseeno mislili, da so bile vse obtožbe v zvezi z Monico Lewinsky resnične, so zdaj v globokih dvomih, saj je posilstvo nekaj čisto drugega kot prostovoljni seks s ponujajočo se mladenko. Republikanski nasprotniki imajo topove še pokrite, ker še vedno ližejo rane zaradi propadlega impeachmenta, ki jim je dodobra sesul javno podobo pred volitvami leta 2000, čeprav tisti najbolj zadrti tega nikoli ne bodo priznali. Hvala, dragi verniki! Predsednikovi »verniki« to ostajajo še naprej in še najmanj jih bo v njihovem prepričanju omajala izpoved neke ženske o dogodku, ki se je zgodil pred 21 leti. Prevladujoče mnenje večine pa je nekje vmes med presene-čenostjo in znaveličanostjo v smislu: »Kar je preveč je preveč, dajte človeku že mir.« Juanita Broaddrick bo svoje obtežbe težko dokazala, zato se ljudje sprašujejo, kaj sploh hoče doseči z izpovedjo po tolikem času. Priznala je tudi, da ji nihče nikoli ni grozil, da naj bo tiho, niti ji nihče ni ponudil denarja, da umaže že tako umazano predsednikovo podobo. Juanita prepozna? In zakaj se je pojavila šele zdaj? Pravzaprav se ni, saj so jo odvetniki Paule Jones v njeni tožbi, kije rodila afero Lewin-sky, prav tako kot Monico, uvrstili na seznam prič, s katerimi so hoteli dokazati vzorec predsednikovega pohotnega obnašanja. Vendar je Broaddrickova v pisni izjavi zanikala, da bi kdajkoli imela kakšne neprijetnosti s Clintonom, zdaj pa pravi, da to ni res, ampak, da v tistem trenutku ni hotela povedati resnice. Premislila sije, ker »ni hotela, da bi jo vnukinje ali nečakinje v starih letih spraševale, zakaj je dopustila, da se človek, ki jo je posilil, nekaznovano izmaže«. Četudi so njene trditve, je verjetno prepozno, da bi lahko po tolikem času dosegla kaznovanje človeka, ki ga »sovraži«. Iz Monoštra piše Vroč kostanj ali o posilstvu Mediji z njeno zgodbo^ stopajo kot z vročim kostanj^ in o njej pišejo bolj na način f vzemanja drugih medijev. & slej sojo sicer objavili vsi,vc-dar v manjšem obsegu kotv/ meru Lewinsky, ko se je ja«5 morala prebijati skozi eh® komentarje, natolcevanja h ■ stva afere, preden je lahM šla do novice, da sta Indij’ Pakistan sprožili atomski^ bi. Vsaj za zdaj kaže, da 5°^ ameriški mediji, ki sona!? dbo z Monico Lewinskyph kot muhe na gnoj le naučil*' je pri objavi občutljivih potrebno malce potrpeti, niso znana dejstva. Škandali do konca mandata-’ Tokratne obtožbe so resnejše, saj je posilstvo, $ liko od laganja o prostovoljk seksu, resno kriminalno -nje. Vendar kdo se bo še^ spuščal v podrobnejšo ra21 vo? Morda neodvisni pfe*s: lec Ken Starr, ki je Clin^ 0609 630 898, 041630 898 tako zagrozil, da ga bo preganjal po koncu ma*1, Ob tem pa bo treba zbrati | ze, ki jih po 21 letih več so sploh kdaj bili. V primeru, da je nedd2 lahko predsednik tožil B1 drickovo, česar pa seveda storil, saj ima spolnih in h ■ in drugačnih škandalov ZW glavo in bi verjetno naM del, da ti zadnji dve leti, k’ mu je še ostalo v Beli hhil prej mine. J ROBI POR^ MARIJANA SUI^ Svobodna izbira identiteti Manjšinski zakon iz leta 1993 omogoča manjšinam na Madžarskem, da v naseljih, kjer živijo, izvolijo t. i. manjšinske samouprave. Na Madžarskem živi 13 zakonsko priznanih manjšin, njihov položaj pa se zelo razlikuje v vseh pogledih. Največja manjšina so Romi (od 600 do 800 tisoč), njihov položaj pa označujejo v prvi vrsti socialni problemi. Klasične manjšine (Nemci, Hrvati, Srbi, Slovaki, Slovenci, Romuni) se ubadajo s problematiko samoohranitve, z ohranitvijo'in prenašanjem jezikovnih in kulturnih vrednot. Tako imenovane nove manjšine (Ukrajinci, Armenci, Bolgari, Grki, Rusini, Poljaki) se ukvarjajo z oživitvijo manjšinskih vrednot, njihovi otroci se na novo učijo jezik svojih prednikov itd. Same osnovne značilnosti kažejo, kako pisana je slika manjšin na Madžarskem, in če temu še dodamo, da tudi zakona o manjšinah in o manjšinskih volitvah dovoljujeta precej svobode, se ne smemo čuditi, da je prišlo na zadnjih manjšinskih volitvah na dan nekaj nenavadnih stvari. Predhodno moramo razjasniti, da je v madžarskem manjšinskem zakonu člen, ki govori o svobodni izbiri identitete. Pravzaprav o svobodni izpovedi identitete, ki smo si jo manjšinci razlagali tako, da lahko mirne duše priznamo svojo pripadnost lastni manjšini in se nam ni treba bati nobenih posledic. Toda nekateri so si to razlagali drugače. Tako ■ namreč, da se lahko svobodno odločajo, kateri manjšini želijo pripadati. Enkrat eni, drugič drugi, kakor pač želijo interesi. Kako so lahko interesi povezani s pripadnostjo, ko pa zmeraj slišimo, da je slabo biti manjšinec? Da, prek t. i. manjšinskega mandata na lokalnih volitvah. Manjšinski kandidati so imeli namreč pri volitvah v lokalne samouprave (občinske svete) določene ugodnosti, potrebovali so le polovico glasov v primerjavi z njihovimi kolegi, pripadniki večinskega naroda, če so želeli priti v omenjeno telo. To so hitro ugotovili nekateri večinci in to tudi izkoristili. Tako so se v določenih krajih - predvsem v večjih mestih - nenadoma pojavili kandidati določenih manjšin, čeprav je bilo znano, da v tistem kraju omenjena manjšina nikoli ni živela v večjem številu. Ostanimo le pri slovenskem primeru. Vemo, da živijo porabski Slovenci v večjem številu zunaj Porabja v Budimpešti, Sombotelu, Mosonmag-yarbnavu, v Sopronu, za posameznike vemo v veliko krajih Madžarske. Nikoli pa nismo slišali, da bi naši F. , rojaki živeli tudi v Pomdzu (to je kraj blizu p A 1 šte, v katerem živi srbska manjšina). In ' zadnjih lokalnih volitvah se je v tem kraju 1 spod s priimkom Erdely (kakšen lep slo^^. 2 mek!) kot slovenski manjšinski kandidat iu1 3| 2 volj glasov, da je prišel v tamkajšnjo lokaln<> 1 11 pravo. S tem je prikrajšal za mandat * džara. Zanimivo, ne? Madžar ima Madžarom, ker se na osnovi narobe razlagi J . dne izbire identitete izjasni za Slovenca, JE muna... 41 Pri Slovencih smo imeli, hvala Bogu, le f mer. Več nevšečnosti so imele druge manjsl f pa tiste brez materinščine, tako se niti po Ji rinščine ni dalo ugotoviti, ali je kandidat? določene manjšine ali ne (Armenci, Bo/^aied Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obmejnem prometu in sodelovanju, temveč >di, da ga obmejna problematika zaradi visokih fhov slovenske zunanje politike (beri: ne komu-iciranja s predstavniki lokalnih oblasti, kar so m ne nazadnje očitali tudi svetniki lendavske bčine) ne bi odnesla s položaja zunanjega minira. a a /mAMc MAJ DA JOVtMo / M/ LA LM/mo Prav zato je prejšnji četrtek v rostorlh zunanjega ministrstva dical sestanek, nanj pa povabil ipane obmejnih občin, poslance ' seveda predstavnike oblasti tiroma posameznih ministrstev ' njihovih služb. Kot se je izka-do, o meji na Muri ni do na-djnjega bistveno nič novega v du »zaupajte nam«. In medtem 0 je na posvetu ob županu Prši, neonu in Ivanušiču vztrajala "danka Maria Pozsonec, so jo W izvoljeni predstavniki ijud-»zaradi sklepčnosti« v parla-'entupobrisali s posveta. Ja, ^nmje zakon o volilnih si-®®ihveč kot meja ali vsakdo '^ej mora poskrbetj »zase« in ^svoj^... M- “■ M««.Boris Frlec je za 71 župani zbobnaj vkup 0 svojega ministrstva e t notranjega ministrstva' za promet in zvezek MWCarine. Njegovo mne-le o obmejnem sporazumu J v®o: omogočilo naj bi »norma x Oljenje Ljudi ob meji, hkra' ^Prejudiciralo državne meje ^.Problem: v tone vetja-e vrlina partnerica: SLS, m ' sPotazum, podpisan med ex Wm ministrom Thalerjem GWem, vse do 1999. z nase aniše ni bil ratificiran, medtem je sabor ratificiral že leta -Verjetno se še spomnite, da ahat prišlo do »škandala«, saj Hrvatje ratificirali »različico* j°ge oziroma »napačno pril°" >h je vsebovala naselja - morje prav v tem iskati vzrok, da mhfikacijo tako hitro porinili 'Ti saborska vrata. Nato sta ' drani iskali mednarodnopra-tešitve in dosegli dogovor, da ^venska priloga labko popravno od vprašanj, obviselih v jn, je bilo postavljeno iz Bre-h' je 15 izpuščenih naselij v °gi zgolj tehnična napaka ah lem, da so vladni predstavi obljubljali ob sprejetju ma-mejnega sporazuma »med in za državljane v obmej-i Pasu, najbrž ni potrebno po-ej Poudarjati-, saj veste, inci-tQv naj ne bi več bilo, povečanj bi se gospodarsko sodelo-'e, pozitiven vpliv na turizem, migracije itd. pl-» cijo, prehajanje delavcev in šolarjev tudi tam, kjer meja ni določena. No, da ne pozabim, Frlečevo stališče je znano: mejo imamo, ta je definirana kot meja katastrskih občin. No, toda podpisati sporazum s partnerjem, ki se niti dogovorov ne morejo držati, čeprav zapisniških, in verjeti, da to v nobenem primeru ne bo vplivalo na prejudiciranje meje ... Je torej do incidenta ob petišo-vski oziroma trimlinski gramoznici prišlo zato, ker je hotel Tud-man pokazati, da si v predvolilnem letu HDZ želi predvsem profita, ki ga ima tudi z varaždinsko firmo, ki prek ptujske firme v Slovenijo izvaža gramoz, ali pa je šlo zgolj za poglavarjevo zamero ob izrečenih besedah Kučana v Strasbourgu na rovaš Hrvaške...?! Kako so se lotili Izhodišče za določanje meje so bile katastrske občine, ki so po mnenju g. Faturja vsebovale »vrsto nesmislov«, v primerjavi z arhivi pa je bilo kar 51 razhajanj, od tega mora mešana diplomatska komisija rešiti še 21 geografskih neusklajenosti. Kot je povedal, so si v Prekmurju prizadevali: da bi šla meja čim dlje od vasi in naselij, da bi se ne dotikala magistralne ceste med Lendavo in Mursko Soboto, hkrati pa so menda vsako leto proučevali, kaj pomeni nevzdrževanje nasipov, kjer bi lahko prišlo do katastrofe, predvsem ob znanih dogajanjih v Alpah. -emu torej sploh prihaja do dentov ob meji?'. Čuden način "nja pripravljenosti za uredi-ndrrosov med državama'. Leta 1 in 1991 so predstavniki norega ministrstva naše in hr-strani sprejeli dva zapi-ka dogovora, ki naj bi omo-da »normalno« dnevno migra- Prekmurski govorci Župan občine Lendava je podprl sporazum, saj naj bi tako rešili probleme, ki jih imajo dvolastniki, in opozoril, da kritike iz Lendave ne gredo samo na rovaš meje, ampak na rovaš napisa, saj je npr. na Hotizi in Kotu kar 77 m nasipa. Ob sanaciji nasipa so posneli 2000 metrov v višini 20 centimetrov, nato so jih Hrvatje ustavili. Še več, nasip na naši strani Mure je od 25 do 40 centimetrov nižji od najvišje točke na hrvaški strani. Kaj to pomeni, če Mura narase, je znano. Kocon je zbranim povedal, daje ministrstvo za okolje in prostor za sanacijo nasipa odkupilo glino, in se vprašal, kaj je 25 milijonov, vloženih v sanacijo, v primerjavi z nekaj milijardami škode, ki bi nastala ob poplavah!? Opozoril je, da so lokalni predstavniki vedno zahtevali mejo na osi reke Mure, če pa pogajalski skupini to ne bo uspelo, pa zahtevajo jurisdikcijo nad človeškimi viri, naselji, cesto, hišami in čim dlje od nasipa. Res so se plačevali katastrski davki na hrvaško, toda njegovo vprašanje, čemu se je policija umaknila z nasipa, je ostalo retorično. Župan občine Velika Polana je med drugim povedal, da je središče Velike Polane kar meter pod gladino reke Mure, in si tudi zato ne more predstavljati, da bi bil nasip v tuji državi in se spomnil tudi, kako je bilo ob poplavah pred 25 leti. Še eno dejstvo je, ki je zaskrbelo župana: ob kopanju poskusne petmetrske vrtine so ugotovili, da je na petih metrih kar 70 centimetrov neprepustnega sloja, kaj to pomeni za kmetije, če pride voda... Med poslanci s tega konca se je oglasila edino Maria Pozsonec in povedala, da je reka Mura »naša skupna bolečina«, in da, če kaj, potem je ravno Mura šolski primer naravne meje. In čeprav je prepričana, da so pogajanja resna, strokovna, je prosila, da vprašljive površine zamenjajo, saj imajo tudi naši prebivalci na drugi strani svoje površine. Odgovor Predstavnik MZZ je povedal, da so ob določanju meje v Prekmurju sledili trem-stvarem: katastrsko mejo čim bolj odmakniti od naselij, dobiti možnost vzdrževanja nasipov, ki jih je Slovenija gradila in vzdrževala, in mejo potegniti čim bolj po nasipu, da pa imajo Hrvatje na naši strani 800 hektarjev, mi pa na drugi samo 260 hektarjev. Toda kateri drugi del bi bila Slovenija pripravljena dati Hrvatom v zamenjavo? Menda te možnosti ni. Zakaj pred leti, ko so bili pripravljeni O n A KIA PE MURSK* sobot Cankarjeva ulica 25 tel.: 36 620, 36 621 ZELO UGODNE CENE KUHINJSKE NAPE -15 MODELOV 2 LETI GARANCIJE napa standard “ samo 7890 SIT napa novella napa qudrifoglio že od 12.829 SIT že od 25.737 TEHNIKA0inde$it 2 LETI GARANCIJE PRALNI STROJ W6421T ■ 49.900 SIT PRALNO-SUŠILNI STROJ ■ 89.900 SIT POMIVALNI STROJ - 65.900 SIT VGRADNE PEČICE ŽE OD - 37.900 SIT STEKLO - KER.PLOŠČE ŽE OD - 58.500 SIT NAJVEČJA IZBIRA KLJUK ZA OKNA IN VRATA samo samo samo samo 742 SIT/flrt 1144 SIT/J rl 1539 SIT/jrt 1670SIT/|rt VRATNA KRILA dlesna KUHINJSKI DELOVNI PULTI 2356 SIT/m. VELJA PRI NAKUPU CELE PLOŠČE (4.2 m). IZBIRATE LAHKO MED 20 VZORCI Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. g g s dokumentacija in soglasja s Hrvati, ni država takoj začela s popravljanjem nasipa, nato pa so si Hrvatje premislili?! Razkrižje Razkriški župan je opomnil, kako sta leta 1945 Štrigova in Razkrižje prišla pod Slovenijo, naslednje leto pod Hrvaško, nato pa so si Razkrižani izborili mesto v Sloveniji, Štngovo pa najbrž za vedno izgubili - tudi zato je to-' liko večja občutljivost prebivalcev. Podprl je maloobmejni sporazum in se vprašal, kdo ovira njegovo ratifikacijo. Svaril je, naj se ne ponovita leti 1945 in 1946, apeliral na mešano komisijo, naj povpraša za mnenje tudi župane pristojnih območij in se konkretno zavzel za tri družine: Mesarič, Banfi in Jurkovič. Kljub mirnemu še zimskemu hladu, ki ga v zadnjih letih nismo navajeni, so v ospredju kmečkih opravil še zmeraj koline. Kot kaže, pa se s kolin usmerja pozornost že k sladkorni pesi. Ne sicer k letošnji setvi, ampak k velikim količinam menda izginule pese, za katero nosilci agrarne revolucije še ne vedo, ali je dejansko blato ali »repa«. Ne nazadnje v ljudskih izrekih med blatom in repo v prenesenem pomenu besede ni velike razlike. Tako kažejo prašiči in produciranje problema sladkorne pese ob že poleti sproducirani žitni aferi na provokativno zapisano bedo nosilcev moči pretežno SLS-ovskih kmečkih veljakov. Očitno so se po opravljeni »terapiji« na sedežu SLS-a na Zarnikovi v Ljubljani, ko so jim njihovi veljaki natrosili nekaj zrnc kaše za nadaljnje pitanje prašičev, in po veče-rjici zadovoljni vrnili v domače kraje. Toda ob tem jih je že čakala uredba o ukinitvi premij za rejo krav molznic na hribovitejšem ob- Kmečke drobtinice Odgovor Z njegovim predhodnikom (beri: prejšnjim ljutomerskim županofn Bratušo, pred njim pa s Prelogom) so se pogovarjali o problematiki, ugotovitve pa upoštevali pri svojem delu!? Kdaj konkretno? Dokler mešana komisija ne bo predloga poteka meddržavne meje predložila vladi, nato pa ta parlamentu, seveda o meji konkretno ne bo mogoče izvedeti nebistvenega. Diplomacijo zavezuje molčečnost, prebivalce pa...?! K. POTOČNIK« PE MURSKA SOBOTA Vsak delovnik od 7.30 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 tako je bilo in tako je zmeraj. Čeprav se štejem med tiste, ki so zagovorniki razvoja kmetijstva, resda ne v silicijski obliki, domači pristop do reševanja kmetijstva vseeno nima nobene logike. In če k temu dodamo še sladkorno afero, je mera polna. Prepričan sem namreč, da se s sprehodi do ministra in zagroženimi »štrajki« problema ne bo dalo dolgo gasiti, kaj šele sistemsko rešiti. Kajti problem postaja kontraproduktiven v odnosu do potrošnika in davkoplačevalca, ki ob svoji sedanji ekonomski in s tem tudi socialni kondiciji preprosto ne bo več dolgo pripravljen na dvojno pokrivanje stroškov svojega preživetja, na eni strani s cenami na policah in na drugi s subvencijami prek davkov, in to za nekaj več kot 10 odstotkov populacije. Tudi za ceno ohranjanja kulturne krajine ne. Dokler se bo k reševanju problema pristopalo tako, dotlej tudi ne bo problema za »prizadete voditelje«, da se med sabo skregajo, preden gredo na sestanek parlamentarnega odbora, kjer naj bi našli sistemske rešitve problema. Direktor ihanske farme je dokazal, da trditve, da se prašičjega problema ne da rešiti, niso resnične in z uradnimi številkami dokazal, da se domača prireja da zaščititi, ter opozoril, da so razlike cen znotraj EU tudi 83-odstotne. Toda na tej ravnice pomurski kmetje niso sposobni pogovarjati in s tem pač podlegajo diktatu predelovalne industrije, ki ta kaos spretno izko- rišča. Kot kaže, pa se s svojim gromaštvom že pripravljajo na pohod proti edini poljščini, kjer zadeva funkcionira in kjer so dejansko najbližje Evropi in kjer se kaže, da se da tudi solidno preživeti, sladkorni pesi. Z napihnjenim izginotjem nekaj tisoč ton sladkorne pese je odprta »iz trdega ideološkega jedra« kmečkih puntarjev fronta proti Tovarni sladkorja, ki je edina tovarna, locirana v širšem regionalnem prostoru in s pomočjo katere so pogoji pridelave in plačila pese tako ugodni, kot so. Drži sicer, da tovarna mora biti aktivna pri zagotavljanju čim boljših pridelovalnih razmer za kmeta, in sicer zaradi svoje ekonomije obsega in specifične kulture, ki jo predeluje, saj ga ni kapitalista, ki bi mu padlo na pamet, da bi vozil peso ne vem kako daleč, ker za to nima pozitivnega izračuna. Po treh letih se je tudi pokazalo, da ima večinski nizozemski lastnik v tej tovarni proizvodne interese. Toda z revolucijo zoper tovarno se kaj hitro lahko zgodi, da bo to svojo lastnino prodal in z no tudi nekaj zaslužil, saj jo je ne nazadnje od kmetov (zadrug) poceni kupil, in tu so Avstrijci že na preži, kajti njim bi že ustrezala zaprtje tovarne in oskrba Slovencev s svojimi presežki sladkorja. Pri tem je tovarna še najmanj pomembna, kaj bi to pomenilo za aktivne kmete na kmetijah in ne v politiki, pa jih kmetje politiki ne bodo vprašali. Ob tem seveda ponovno niso sposobni zaznati, da največji porabniki sladkorja niso locirani v širši regiji, ampak v centru in pretežno na nekmetijskih območjih, kjer je možnost vpliva na ustvarjanje kmetijske politike in pritiska na kmeta bistveno večja. Tudi tu, kot pravi direktor Tovarne sladkorja, ni sistemske logike. Namesto napadov na tovarno bi jim bilo racionalneje zahtevati ureditev uvoza izdelkov na sladkorni osnovi, kot to delajo Evropejci. Toda ta dva primera spet potrjujeta, da dalj kot do prvega plota »ožarjeni« ne vidijo. LOKALNA SCENA 4. marec 1999, M® Javnost - dobrodošla?! Ljutomerski pomladniki Če bi po ljutomerskih odnosih med t. i. opozicijskima pomladnikoma - SDS in SKD -, sodili strankarske odnose, potem bi morali reči: čas je za spremembe edtem ko se je občinska SDS z Maksimiljanom Go-šnjakom zavzela za transparentnost svojega delovanja in speljala občinsko konferenco ob navzočnosti novinarjev, se je SKD pred ljudstvom skrila v župnijski »Moj dom«. Nič novega, bi lahko rekli, saj so se že v preteklosti vedli kot loža, katere dejanja morajo ostati skrita. Seveda, le kaj počnejo? Šele po volitvah so izbruhnile govorice, da so kršili statut: namreč, na volilno listo so uvrstili »novopečenega« člana (ki ga je zaradi nepravilnosti Gošnjakova stranka izključila iz svojih vrst). Še več, na svoji letni konferenci so svojega novega svetnika uvrstili celo v občinski odbor, čeprav naj bi po statutu ne izpolnjeval pogojev: član stranke bi namreč moral biti vsaj eno leto! Kako so si to dovolili?! Bojda naj bi jim dala blagoslov Peterletova tajnica Hilda Tovšak! Torej, sam vrh stranke SKD je požegnal kršitev predpisov, ki so si jih spisali sami! Če kršijo svoje zakone, kaj počnejo šele z drugimi?? In čemu so to storili? Zasluge za dober volilni rezultat ... SDS-ova konferenca V preteklem letu je nadzorna komisija izključila bivšega predsednika Vilka Vajdo in tajnika Martina Mlinariča, in sicer zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Torej, počistili so svoje vrste, ne glede na to, da je bilo volilno leto. Politično morda ne preveč modra poteza, toda kaj, ko odbor prisega na »poštenost«. Konferenca, na kateri je bilo slišati samo pohvalne besede o delovanju odbora - od dobrem gospodarjenju (županski kandidat si je npr. plačal svojo volilno kampanjo sam, za državne sestanke si ni zaračunaval dnevnic in potnih stroškov ...), pa tudi veselja nad priključitvijo k Ptujski regiji niso hoteli skrivati. Beseda je nanesla tudi na politična razmerja med svetniki v sedanjem občinskem svetu in borbo za posamezne odbore. Gošnjak je tako npr. izvolitev NO komentiral s spletkami znotraj druge občinske opozicijske stranke (SKD), kije po dveh dogovornih sestankih ugotovila, da njihova članica Dragica Pušenjak (SKD) ni primerna za to funkcijo!? Nič čudnega potlej, da so na OS glasovali proti NO in proti SDS-ovemu predsedniku Stanislavu Rajhu, ki je bil tako izvoljen tudi s pomočjo nekaterih LDS-ovih svetnikov. In s čim se bo ljutomerski občinski odbor ukvarjal v prihodnje? Svoje članstvo bodo razdelili v tri starostne sekcije: mladina, aktivno prebivalstvo in seniorji. Zavzemali se bodo za Prlekijo, za načelno in javno delovanje, v občinskem svetu pa bodo morali »vzeti v zakup«, da bodo »štiri leta v opoziciji«, sicer pa od koalicije »formirane po starih linijah«, predsednik 00 SDS tako ne pričakuje dosti. Ker je bil v času tabora (zimske počitnice) dokaj visok sneg, so morali iskati izbljuvke sov pod njim. Največ so jih našli na Srednji Bistrici na tem mestu - pod smrekami Stanislava Bohneca. (Foto: JG) Ljutomer Gasilska zveza Ljutomer izvaja ta čas dva tečaja: tečaj za vodjo enot (za gasilske častnike) in tečaj za vodje enot (za nižje gasilske častnike). Dobra udeležba (čez 60 slušateljev) je porok, da kakovostnega kadra ne bo manjkalo. Hkrati pa potekajo tudi osnovni tečaji za gasilce. V PGD Greso-vščak je 20 slušateljev, v PGD Spodnje Krapje 15, v celotnem sektorju PGD Cezanjevci 30, v sektorju Mala Nedelja 45 in v sektorju Kokoriči 30 slušateljev. Tečaj bo tudi v Stročji vasi. Tudi tečajev v Centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani se udeležujemo. Trenutno so tam trije slušatelji, in sicer na tečaju za poveljnike društev. V prvi polovici leta se bodo tam izobraževali še trije za poveljnike društev in eden na tečaju za predavatelje. (D. Kosi) API Še enkrat: Jih skrbi potok ali »srbi« denar? Naj moj članek s tem naslovom, ki je bil objavljen v 6. številki Vestnika, se je oglasila Jolanda Klemenčič iz Kota in me skušala »raztrgati«, češ da sem se »velikopotezno postavil v vlogo razsodnika«. Navedla je tudi več drugih očitkov na moj račun in mi postavila nekaj vprašanj, s čimer me je izzvala, da se še enkrat oglasim. Čeprav res nisem bil na vašem protestnem zboru (iz zdravstvenih razlogov se ga nisem mogel udeležiti), sem skušal iz peticije, ki ste jo sprejeli, povzeti vse vaše bistvene pomisleke in opozorila, kaj naj bi se zgodilo (dogajalo) v primeru, če bo KS Hotiza res zgradila svojo čistilno napravo in iztok vode usmerila v potok Mala Mura. Ne vem, zakaj mi torej to sploh očitate in pojasnjujete še enkrat sami, kar sem že sam zapisal (povzel iz vaše peticije) -da naj bi to. ogrozilo podtalnico in s tem zajetje pitne vode, da naj bi bila večja nevarnost pred poplavami, da naj bi bile ogrožene živali in rastline v potoku Mala Mura idr. No, mogoče ste pričakovali, da bodo v mojem zapisu samo vaša opozorila in ugotovitve, pa nič drugega. Potem bi bilo vse lepo in prav. Tako bi seveda skoraj gotovo ugotavljala vaša stran. »Kriv« sem torej, ker sem k vašim stališčem dodal še nekaj nasprotnih argumentov predstavnikov KS Hotiza, ki so se med drugim tudi spraševali, kako naj bi sedaj naenkrat gradili skupno čistilno napravo s Kotom in Kapco, ko pa pri vas ni- ste v ta namen doslej zbirali sredstev, niti nimate pripravljene dokumentacije in vse drugo, kar terja ta zahteven projekt'Od tu moje vprašanje, če vas »srbi« denar, ki ga nimate (v ta namen). Ne razumem pa, kako je mogoče, da prebivalci Kota »niti v snu ne nasprotujemo gradnji hotiške čistilne naprave« (tako, ste sami zapisali), ko pa v isti sapi sprašujete prebivalce Hotize, »mar ne bi bilo bolj prav in pravično, če bi ta neočiščena odpadna voda odtekala v skupno, varno čistilno napravo nekje pri Lendavi«. Tam bi torej lahko iztekala voda iz kanalizacije v naravno okolje. Vsekakor pa se strinjam z vami, da je potrebno zavarovati okolje ter se z vsemi sredstvi boriti proti onesnaževanju, in to povsod. Ampak čistilne naprave gradimo zato, da bi stanje izboljšali, mar ne? Kje je boljša in ekonomsko bolj upravičena lokacija, pa naj ugotovijo in razsodijo (nevtralni strokovnjaki). Jaz se res nisem imel namena postaviti na nobeno stran, ampak soočiti predvsem vaša in hotiška stališča. JOŽE GRAJ I ’ ste v čast in ponos (MB odrasle moške lahko tak9I domovina kot družina.1 ; velik korak, na kar spip no ponosni vaši staršH niki.« Sledila je sloves® vojakov, ki poteka že 03 naj vojašnice, kar je primer v Sloveniji, na k posebej ponosni. J Ob tej priložnosti j6 J Uprave za obrambo bota Dušan Grof nanja za posebej Poine,j| loge zaplembe, zavafC^ prevozov oborožiti vojaške opreme v slov^ mosvojitveni vojni le‘ Prejemniki spominsk1 J Hrast so Milan Sand«? Bistrice, Dejan Bagaridj Sobote, Denis Kolbl 'd Darko Prašiček iz slednji je dobil še znaka Kanal in Mari'’0 Jj va. V kulturnem Pr°~ nastopila vojaka Bojan J in Simon Budja. Duet in zapel pesmi Vlad9 Daleč je, daleč in N°v J Zaprisegli so novi vojaki. Foto: JZ marec 1999 LOKALNA SCENA V G. Radgoni sprejeli odlok o zaključnem računu Nova akcija Vestnika Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici pripravlja I tudi letos razstavo velikonočnih I jedi, ročnih del in presmecev (butar). Razstava bo v soboto, 27., in v nedeljo, 28. marca, torej na cvelno nedeljo pri Svetem Juriju. I Članice društva pa bodo tudi | spekle orehove, makove in še kakšne druge potice ter jih prodajale. Obiskovalci bodo lahko kupili tudi prleške gibanice. Ne bodo pa prodajali mesnih izdelkov. (Š. $.) V prostorih nekdaj zelo znanega gostišča Pri Juršu je Darja Kovačič odprla prenovljen lokal Viva in tako-- Popestrila gostinsko po- * v obmejnem 'Vd. J mestu. (J. Čeprav bodo obrtniki in podjetniki z območja občine Benedikt še naprej sodelovali z Območno obrtno zbornico Lenart, so ustanovili sekcijo obrtnikov in podjetnikov. Ta bo sodelovala z občin-sko upravo in županom Milanom Gumzarjem ter se vključevala v aktivnosti obrtne zbornice Lenart. Sicer pa imajo benediški obrtniki in podjetniki smele razvojne načrte, pri čemer seveda Pričakujejo ustrezno podporo ^oje občine. Že doslej pa so funk-^narjibenediške KS (zdaj obči-Podpirali obrtništvo, med Wrn so poskrbeli za ustrezno opremljenost zem- Nezakonito trošenje sredstev enako uboju? Tropenauer za kazen županu, svetniki za pozabo Razprava o zaključnem računu za leto 1998 se je začela po starem, se pravi z vročo debato. Potem ko je župan Miha Vodenik trikrat vprašal svetnike, ali imajo kakšno vprašanje in skorajda končal točko, se je javil Anton Tropenauer in povedal, da že ves čas drži roko v zrak. Sledilo je pričkanje, kaj je bilo prej, nato pa je župan svetniku vendarle dovolil, da se oglasi. No, Tropenauerove kritične ('besede pa so »letele« ravno na župana Vodenika, ki naj bi po svetnikovem mnenju lani deloval v nasprotju z zakonom: »Izvajalec proračuna (ki lansko leto ni bil sprejet, op. a.), se pravi župan, je lansko leto večkrat kršil zakon. Izvajal je investicije in objavljal razpise kljub prepovedi občinskega sveta. Sem za pozabljanje starih zamer, vendar smo dolžni delati po zakonu.« Motilo gaje tudi, da v zaključnem računu niso zajeti vsi prihodki in odhodki za posamezne KS, zato je predlagal, da se sklep o zaključnem računu odloži. Predvsem novi svetniki se s tem niso strinjali, saj se zavzemajo za pozabo starih prepirov, kot je dejala Violeta Deut-sch - Mesarič: »Socialdemokrati nismo obremenjeni s preteklostjo in bomo presekali s preteklimi zamerami, zato dvomimo, da bi nesprejetje tega odloka pripomoglo k btiljšemu dogajanju v prihodnosti,« Enako je menil Anton Rov-šnik, le na nekoliko drugačen način: »Osebno bi se strinjal z gospo Mesaričevo, čeprav to, kar je povedal g. Tropenauer, v celoti drži.« Potem ko je tudi Drago Horvat menil, da bi se lahko zgodilo, »da umazanega perila ne bomo Planski svetniki že sprejeli zaključni račun $frah jih je, kaj bo letos oprali vse do dopustov,« se je znova javil Anton Tropenauer s precej bizarno ugotovitvijo: »Namen mojega predloga ni, da bi odpiral stare rane. Problem pa je v tem, da smo vsi pred volitvami obljubljali, da bomo delali po zakonu. Za mene je to enako, kot če bi nekdo nekoga ubil, mi bi pa rekli: Ah, pustimo to, kar je bilo lani, in se ne prepirajmo. Tudi po vesti smo se dolžni držati zakonitega dela.« Toda za svoj predlog je zbral le štiri glasove, proti pa jih je bilo dvanajst. Zato na kratko dodajmo le, da zaključni račun proračuna Občine Gornja Radgona za leto 1998 izkazuje milijardo 74 milijonov prihodkov in milijardo 36 milijonov tolarjev odhodkov, tako da znaša presežek prihodkov nad odhodki 38 milijonov 192 tisoč tolarjev., Sredstva stalne proračunske rezerve znašajo 12 milijonov 321 tisoč tolarjev in se bodo prenesla v letošnje leto. TOMOKOLEŠ! u9ol°Va^e raci°nalno in uspešno - je nadzorni odbor F3 °b sprejemanju zaključnih računov, še prej pa proračunov rebalansov, marsikje dokaj napeto, ker si svetniki in župani kateri $ C"N° 1° in ono, je bila v Odrancih doslej to ena izmed tem, o odločili* n'S0 n'koli prerekali. Običajno so si bili tako enotni, da so se ^kljn^3 enofazni postopek sprejemanja. Tako se je zgodilo tudi z * ,In računom za lanskom leto. prej, kot je to tudi prakse seznanili s poročilom nadz° Pega odbora Občine OdranC'’ Rogovi člani (Marjan Zver, Mu* Wn Škafar in brane Balantič) s0 ™od drugim ugotovili, da ie ° Poslovanje občine v letu 19 vadona\no in uspešno ter da s0 bile njihove lanske pripombe upoštevane. Opozarjajo pa «a siabo izterjavo samoprispevka °d zdomcev, zato bo občinski ^et o tej temi še enkrat razpra-^al in odločal posebej. Nadzor-P' odbor pa namerava pregledati tudi finančno poslovanje porab-Pikov občinskega proračuna (šo-K vrtec idr.). proračunu za lani so pre-^tdeli, da bodo imeli okrog ^.5 milijona prihodkov, de-laPsko pa so jih knjižili nekaj ^anj kot 13$,g milijona tolar-lev. Najbolj so bili veseli dodat-Pih sredstev iz naslova »ostali hansfetji iz državnega proraču- oo i«** na«, kajti namesto 21,4 so prejeli nekaj čez 31 milijonov tolarjev (financiranje lokalnih javnih služb in sredstva za kmetijstvo). Najbolj pa jih skrbi padec prihodkov od »dohodnine po vrstah« - namesto 20 le 18.3 milijona tolarjev. Ob upoštevanju inflacije je to zmanjšanje za okrog 16 odstotkov. Ker so do konca leta »potrošili« (nakazali) samo nekaj čez 129,1 milijona tolarjev, so imeli v občinski blagajni »dobiček« oz. presežek prihodkov nad odhodki v višini okrog 9,6 milijona tolarjev. Med tako imenovanimi spornimi odprtimi računi je kritje stroškov za zdravljenje mastitisa krav (blizu 3,2 milijona tolarjev). Občina tega računa ni poravnala, ker je bilo dogovorjeno, da si bodo stroške za zdravljenje te bolezni razdelili s Tovarno mlečnega prahu, državo in kmetovalci. Dogovarjanje pa ni uspelo. Zdaj se bodo »pogajali« z veterinarsko službo. Sklenili pa so, da od 1. marca naprej iz občinskega proračuna ne bodo več neposredno krili računov za zdravljenje mastitisa, temveč bodo to vprašanje skušali rešiti drugače (soudeležba občine pri zavarovanju živine). In če so bili v Odrancih kljub vsemu dokaj zadovoljni z lanski- mi prihodki v občinskem proračunu, jih zelo skrbi, kaj bo letos. Ali bodo res dobili iz državne blagajne samo enkrat toliko, koliko bodo uspeli zagotoviti lastnih sredstev? To bi namreč po-rpenilo skupaj le okrog 48 milijonov tolarjev. Razvoj bi se s tem popolnoma ustavil, poleg tega pa bi imeli velike težave pri financiranju stalnih proračunskih porabnikov. SLOMŠKOVA 33, tel.: 36 560 IZREDNI ŠTUDIJ visokošolski strokovni programi EPF Maribir POSLOVNA EKONOMIJA VUŠ Ljubljana JAVNA UPRAVA FG Maribir PROMET VPIS DO 5.3. 1999 Vaše podobe življenja v Vestniku 11. marca se dobimo v Turnišču VASE" estnik praznuje v tem letu 50. letnico izhajanja, kar je zelo lep jubilej, na katerega bi morali biti ponosni vsi v pokrajini ob Muri. Ob tej priložnosttsmo že pripravili posebno prilogo in slovesnosti, hkrati pa želimo to obletnico zaznamovati tudi z določenimi novostmi v delovanju uredništva. Ena od teh je, da bo redakcija Vestnika obiskovala posamezne zanimive kraje v Pomurju. Novinarji bodo spoznali in proučili kraj, spoznali bodo ljudi in ljudje bodo spoznali njih, sodelavce časopisa, hkrati pa bomo v kar nekaj številkah promovirali in predstavljali kraj. Kajti Vestnik izstopa iz pisarn, Vestnik vstopa v vaš kraj, Vestnik vstopa v vaše življenje, Vestnik vstopa v novih petdeset let in v novo tisočletje. Takšna je nova usmeritev vestnikovcev. Predstaviti želimo Vaše podobe življenja v našem in vašem časopisu Vestniku. Nadaljnjih petdeset let se želimo posvetiti VAM, vašim problemom, željam, ciljem, skratka vašemu življenju. Vestnik in njegovi sodelavci vam bodo pomagali iskati rešitve in poti, tudi prave cilje, zaposlitve, delo, skupaj z vami bomo reševali socialne, prostorske, gospodarske ali kmetijske probleme. Pomagati želimo Vam, navadnim ljudem, na vas so pozabili državni uradniki, politiki, inštitucije, ministrstva. Da bi vam lažje pomagali, vas želimo najprej dobro spoznati, kajti Vestnik vam vedno stoji ob strani, v dobrem in slabem. Ne bomo le informirali, ampak tudi poskušali pomagati, in to s tem, kar najbolj obvladamo: z novinarskim delom, z znanjem in izkušnjami. Vestnikova redakcija bo en dan preživela z vami v vašem kraju | od jutra do večera. Vi boste spoznali njihovo delo, oni bodo spoznali vaše. Vabljeni ste, da ta dan preživite z Vestnikovo redakcijo, uredniku poveste svoje mnenje o časopisu ali občinskem vodstvu, pojasnite svoje videnje problemov. Novinarji Vestnika in mladi sodelavci - učenci domače osnovne šole - bodo poskušali ujeti v objektiv in zapisati Vašo podobo življenja in skupaj z vami najti pot v prihodnost za vaš kraj. Kraj prvega obiska je Turnišče. Priprave na srečanje potekajo že več kot mesec, zato bo 11. marca prav gotovo poseben dan tako za Varošance kot vestnikovce. Vabljeni so tudi gostje, domači, zunanji in tuji. Ves dan se bo dogajalo marsikaj zanimivega: tam bo javna redakcija uredništva, nato bodo posveti o kmetijstvu in obrtništvu, pa o odnosu občine in države, pred občinsko zgradbo bo kmečko-cehovska tržnica, učenci in novinarji bodo izdali Mali turniški Vestnik, fotografirali kraj, moški pa bodo tekmovali v aranžiranju šopkov. To je le okvirni program tega dne. Vsekakor bo zanimivo za vse, ki se nam bodo pridružili. BERNARDA B. PEČEK! TURNIŠČE JOŽE GRAJ ■ __3 TO JI 1RA VODA Kapljice vode, ki se bleščijo v jutranji rosi, dajejo življenju moč. Naravna pitna voda Zala je čista in neomadeževana. In prav zato ima tako značilen, poseben okus. 6 GOSPODARSTVO 4. marec 1999, Skupščina SGP Gradbenik Lendava Evrotrade najemnik Pomurskega tiska Predlagali revizijo poslovanja Črnogledi začetek -obetavno nadaljevanje ? a prvi skupščini družbe SGP Gradbenik se kljub incidentu v njihovi gramoznici, kljub zelo resni situaciji v družbi Logo, katere večinski lastnik je Gradbenik, in kljub problemom poslovanja družbe same ni zgodilo nič pretre- sljivega. In prav to daje slutiti, da je za uradnim nivojem že tudi aktivno ozadje ter da tu zadeve še niso zrele do te mere, da bi jim bila potrebna le finalna poteza z odločanjen v organih upravljanja družbe. Ali pa te poti ob možnosti prevzema družbe sploh ne bo potrebno prehoditi? Sicer pa so delničarji Gradbenika na svoji prvi skupščini sprejeli poročilo o lastninskem preoblikovanju ter se seznanili z lastninsko strukturo družbe, svoje poročilo o delu pa je podal tudi začasni nadzorni svet družbe. Sprejeli so rezultate poslovanja od leta 1993 do 1997 ter se dogovorili o načinu pokrivanja izgube ali razporeditvi dobička, za poslovanje v letih ’97 in ’98 pa naj bi revizijska hiša Audit iz Murske Sobote opravila revizijo. Na skupščini so potrdili tudi novi nadzorni svet, ki naj bi imel svojo prvo sejo 10. marca. Imenovana sta bila dva predstavnika zunanjih lastnikov: Ivan Starčevič iz Maribora in Roman Ratkai iz Murske Sobote, delavce pa bo zastopal, zanimivo, Marjan Robič, ki ob odsotnosti nadome- šča direktorja družbe Antona Benso. MHI nšpektorat za delo je dvanajstim delavcem Purlena izdal ugotovitveno odločbo, da od lanskega julija niso prejeli plače. Glede na določila novih sprememb in dopolnitev zakona o zavaro- vanju za primer brezposelnosti, ki določa, da delavci, ki več kot tri mesece niso prejeli plače, smejo zapustiti delodajalca, so zaposleni v Purlenu predlagali prekinitev delovnega razmerja in ga s strani delo- Stečajni upravitelj Pomurskega tiska Milan Koren je konec prejšnjega tedna z ljubljanskim podjetjem Evrotrade podpisal pogodbo o najetju poslovnih in proizvodnih prostorov grafičnega podjetja, ki je od decembra v stečaju Purlenovi delavci med brezposelne Lastnik pa z denarjem v žep n dajalca 22. februarja tudi dobili. Tako se bodo lahko prijavili na Zavod za zaposlovanja kot brezposelni in ohranili vse pravice, ki pripadajo delavcem, ki so ostali brez zaposlitve ne po svoji krivdi. V likvidacijski postopek družbe so prijavili vse svoje terjatve zaradi neizplačanih plač in drugih nadomestil, zaradi prenehanja delovnega razmerja pa jim bo delodajalec kot presežnim delavcem moral izplačati še odpravnino. In kaj zapisati ob rob tej vesti? Končno se je za zaposlene prekini- Mizarstvo Ljutomer la agonija, ki je trajala skoraj leto, in s tem, ko bodo redno prejemali denarno nadomestilo, jim bo tudi lažje živeti. Morda nekateri računajo tudi s tem, da si bodo čez čas poiskali drugo zaposlitev,(in menda naj bi jim to možnost - delo po pogodbi - ponujal prav taisti delodajalec, ki jih je odslovil. Sploh si večinski lastnik Purlena, družba za upravljanje KBM Infond, sedaj, ko se je »rešil« zaposlenih in ko mu vse teče po načrtu, lahko po malem mane roke, državi pa kaže osle. Lendavsko družbo Purlen je dobil v večinsko last od Sklada za V Pomurskih mlekarnah so v zadnjih desetih letih nenehno povečevali dobičg^ roizvodnja naj bi stekla okoli desetega marca, na delo bi se vrnilo šestdeset delavcev ali polovica od prej zaposlenih, podjetje pa bi poslovalo pod imenom Evrotrade Print ter z blagovno znamko Pomurski tisk. Proizvodnja v stečajnem podjetju se, kljub prvim neugodnim napovedim tudi s strani stečajnega upravitelja in najverjetneje po dogovoru z vplivnimi upniki, ni popolnoma ustavila. Ob uvedbi stečaja je namreč še bilo toliko naročil za delo, ki bi do srede marca zaposlovala okoli dvajset razvoj za certifikate vlagateljev, zaradi lastninskega zakona torej v dar, sedaj pa ga v likvidacijskem postopku prodaja za 145 milijonov, ob tem da terjatve delavcev ne presegajo petindvajset milijonov. Še ta teden naj bi bilo tudi znano, ali bo lastnik premoženje družbe še naprej prodajal v celoti ali po delih. In četudi bo s prodajo iztržil polovico izklicne cene, bo po poplačilu terjatev v svoj žep lahko pospravil lepe milijončke. In še! Večinski lastnik je na šesti skupščini, kije bila lani avgusta, sprejel sklep o likvidaciji družbe, češ da na trgu ni povpraševanja po izdelkih družbe in ni možnosti za preusmeritev v drugo dejavnost. Toda resnica je drugje, kar je priznal tudi Marjan Šunta z družbe KBM Infond, ko je rekel, da likvi- delavcev, zato se je stečajni senat odločil, da se v stečaju lahko končajo že začeti posli. ' »Ko sem ugotovil, da dela podjetju ne manjka in da so bolj problem ekonomika, stroški in organizacija dela, sem se začel ukvarjati z mislijo, kako bi proizvodnjo ohranili tudi v stečaju,« je dacija vsekakor prinaša več kot stečaj. Več seveda lastniku, delavci pa so tako z državnim blagoslovom in po črki zakona preloženi v breme državi. Pet delavcev je namreč ves čas od stavke dalje delalo, kar pomeni, da naročila in povpraševanje po izdelkih družbe vendar obstajajo, in bi se dela skoraj gotovo našlo še več. Ti, ki so delali, pa so tudi zaslužili ne le za svoje skromne plače, ampak tudi za dobri plači direktorju in poddirektorju. Še ena goljufija, ki pa po zakonu to ni. Večinski lastnik družbe Purlen, družba KBM Infond, se obnaša, kar smo enkrat na straneh našega tednika že ugotovili, po logiki kapitaka in pobere tisto, kar mu je z zakonom dovoljeno. To pa, da imamo luknjasto zakonodajo, pač ni njegova stvar. MHI povedal stečajni upravitelj Milan Koren. Dela grafiČarjem vendar ne manjka, tiskarji s Pomurskega tiska pa slovijo tudi po svoji strokovnosti. Zato je stečajna ekipa obiskovala partnerje in jih prepričevala v ohranjanje poslovnih odnosov. In zakaj se potem proizvodnja sploh daje v najem ter se ne nadaljuje v okviru stečajnega postopka? »V Pomurskem tisku si nismo mogli privoščiti nadaljevanja proizvodnje, ker je ne bi mogli financirati. Na razpolago namreč ni dovolj obratnih sredstev,« je izjavil stečajni upravitelj. Na ponudbo za najem dejavnosti Pomurskega tiska se je prijavilo več ponudnikov, stečajni upravitelj pa je najemno pogodbo podpisal s podjetjem Evrotrade, katerega lastnik je Jože Štivan. »To pa predvsem iz naslednjih razlogov: omenjeno podjetje se že sedaj ukvarja s to dejavnostjo, vodilni v njem pa so zelo dobri poznavalci grafične dejavnosti ter potreb na prodajnem in nabavnem trgu na tem področju; nudili so tudi ustrezne pogoje, saj vzamejo v najem celotno premoženje, tudi tisto, ki ga v proizvodnji ne bodo rabili. Stečajni senat je tako presodil, da je primerno, da se najemna pogodba sklene z Ev-rotradom,« je povedal Milan Koren. Najemnik bo tako prevzel vse objekte, opremo, repromate-rial in tudi vsa naročila že sklenjenih poslov, za povečanje obsega proizvodnje, ki je nujno potrebna za pokrivanje vseh stro škov, pa bo moral pripeli3’1* tudi nove partnerje. Najemaj godba je sklenjena do takrat bo stečajni dolžnik prodan, P11 vanje najemnine pa je zavaf no z akcepnimi nalogi, k1!1. izdalo (po besedah Korena) dno podjetje. ' n? In kolikšna je najemnina-jemnina je pač v višini, ki) take prilike primerna,« je31J določen stečajni upravitelj-1" v primeru, da najemnik new J sloval donosno? »To je problem,« je bil še krajši- 1 Najemnik naj bi v podjel' stečaju vlagal ne le veliko e»6 ?I za iskanje novih poslov, tudi denar za posodabljanje-je realno pričakovati, dase pojavil tudi kot kupecstec^ dolžnika. Za potencialno kupca ga ima tudi KoreH jemnik naj bi tudi večja vl^ v proizvodnjo, ki bodo po^, la vrednost firme, opravlj3’ glasju s stečajnim upravi’3 kar se bo' štelo pri določanj3 dajne vrednosti firme. 8*3 upnikov v stečaju tiska sedaj še ni popoln, znanih podatkih naj bi jih™ okoli 800 milijonov. »Kako bo s temi terjaj danes zelo težko reči, sni J vecma terjatev izvira iz ‘ ali iz nakupov strojev še bivše Jugoslavije in zat° J velika verjetnost, da se ' teh terjatev prerekalo,« je nil stečajni upravitelj Po1” tiska Milan Koren. J MAJDA u pniški odbor Mizarstva Ljutomer je na svoji zadnji seji sp- Zaradi konkurence v raznovrstnost izdelkov V prihodnje bodo morali tudi slovenski mlekarji tesneje sodelovati in se povezovati rejel predlog stečajnega upravitelja, da bodo v ponovnem zbiranju ponudb za nakup stečajnega dolžnika postavili izklicno ceno nekaj več kot 131 milijonov tolarjev. To je 30 odstotkov ocenjene vrednosti premoženja, s čimer naj bi se po besedah Milorada Vidoviča približali tržni vrednosti premoženja podjetja v stečaju. Ponudbe, ki se bodo zbirale v zaprtih kuvertah na okrožnem sodišču v Murski Soboti, naj bi odpirali konec marca ali prve dni aprila, in če se bo našel kupec, ki bo nadaljeval z lesarsko dejavnostjo, bo za zagon in posodobitev proizvodnje moral imeti v žepu še okoli dva milijona mark, tako vsaj ocenjujejo strokovnjaki. Kljub temu zanimanje za nakup premoženja stečajnega dolžnika obstaja, vendar potencialni kupci čakajo na ugodnejšo ceno ter iščejo možnosti za najem omurske mlekarne se po poslovnih rezultatih uvrščajo med najuspešnejša pomurska podjetja. To je gotovo posledica dobrih poslovnih odločitev v preteklosti, saj v zadnjih desetih letih zastavljenih ciljev niso zgrešili. V tem času so namreč vselej dosegali načrto- vano 7- do 10-odstotno letno rast dobička in tudi lani je bil ta za 10 odstotkov večji kot v letu 1997. Po nekajletnem padanju odkupa mleka so v lanskem letu ponovno zabeležili njegov porast, saj so ga odkupili 32,5 milijona litrov ali za poltretji odstotek več kot pred letom. So pa lani za skoraj 20 odstotkov povečali odkup od drugih slovenskih mlekarn, z dokupom 1,2 milijona litrov mleka pa so lahko zadovoljili tržišče s svojimi izdelki. Povečali so tudi storitveno predelavo, saj so za druge slovenske mlekarne v maslo predelali 500 tisoč litrov smetane, storitveno predelavo mleka v mlečni prah pa so povečali za 150 odstotkov. posojila. MHI V Pomurskih mlekarnah so tako lani skupno predelali 45 milijonov litrov mleka, če bi k temu dodali še program nemlečnih izdelkov in to preračunali v mleko, bi predelava dosegla 50 milijonov litrov mleka. Prav novim proizvodom, ki ne temeljijo izključno na mleku, posvečajo posebno skrb, lani so začeli z izdelavo cappucci- na, in ker so edini domači izdelovalec, so z njim osvojili slovensko tržišče in prodali precejšnje količine. Začeli so tudi z izdelavo praškastega pudinga, z Radensko pa uspešno sodelujejo pri programu sokov, saj zanjo polnijo sterilni trajni sok. Porast proizvodnje dosegajo pri instant kavi, težave pa so pri ledenem čaju, kjer je močna konkurenca, sami pa so premalo vlagali v reklamo. Kot zatrjuje Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn, jih v nove izdelke sili odpiranje slovenskega trga, kjer je tuja konkurenca vedno večja. Vsekakor pa domači trg predstavlja zanje prednost, zlasti s trajnimi izdelki so na njem dokaj uspešni. Na račun teh izdelkov, katerih prodaja se je podvojila, se je za 8 odstotkov zmanjšala prodaja konzumnega mleka, pri fermentiranih izdelkih pa so večjo prodajo dosegli na račun sadnih okusov teh izdelkov. Z doseženim pa se v Pomurskih mlekarnah ne zadovoljujejo in prav iskanje novih programov jim pomaga pri ohranjanju na tržišču. Usmerjajo se predvsem v programe trajnih izdelkov, po katerih je povpraševanje tako na domačem kot tujem trgu. Čeprav jim je osnovni cilj obvladovanje domačega tržišča, ne zanemarjajo tudi zunanjih trgov. Dobro obvladujejo dogajanja v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, odpirajo pa se tudi hrvaški trgi, kjer pa so težave zaradi slabših plačil. Prav tako tečejo dogovori z nekaterimi, regijami v Rusiji, ki se zanimajo . predvsem za tehnologijo proizvodnje masla in mleka v prahu ter na to vezano izdelavo otroške hrane. V prvi fazi, ko na teh trgih še ni večjega odkupa mleka, bi Pomurske mlekarne s svojim mlekom v prahu dopolnjevale program otroške hrane. Sicer pa se v Pomurskih mlekarnah zavedajo, da bo v mlekarstvu tudi v Sloveniji potrebna drugačna organiziranost. Mlekarn je v tem prostoru preveč in so nepo- vezane, v vseh delajota^; vse, s koncentracijo trg°v* pa je pritisk nanje vedn Tudi mlekarne bodo tn°.r v prihodnje tesneje povezovati, racionah2^ izvodnjo in se tehnolog# dobiti. Skupni jezik pri gradnji distribucij8^ dišč, skupna bo morah* za prodajo, zlasti na tuLjW skupna nabava reprod11 J materiala in tudi skupna Kakšne bodo te P°v katere mlekarne se bo a vale, še ni dorečeno,ven kot se povezuje j morali tudi mlekarji-Jr za združevanje deim8J zdaj še ni primeren-tudi ne odkup deležeV' pfj. ko prišlo do sovraŽ^/i mov, bi pa bilo zelo tesnejše poslovno so Pomurskih mlekarn3 da se dve dobri no povežeta in «^6 izvodni program- r so že dali Ijutomer®^ prometu, možnos^^A vanje pa so, saj im^3 M ni različne proizvod^ in si nista konkurenc ^vjti y se bo le srečati, ug® nosti in gotovo bo«‘ skupni interes. TONIK. 4. marec 1999 _G OS ROPARSTVO/FINANCE Po neuspeli prisilni poravnavi v Kmetijski zadrugi Panonka Preostane le še stečaj Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 23. 2. do 2. 3.1999 Proti predlaganemu načrtu finančne reorganizacije je glasovala večina upnikov, o uspešnosti pobota pa je podvomil tudi upravitelj prisilne poravnave I otem ko je Milan Koren, upravitelj pr^ ok- 1 tijski zadrugi Panonka, na ponedeljkovem n —J rožnem sodišču v Murski Soboti pojasni in . ravi. načrt finančne reorganizacije dolžnika, so upm > z S nr;silni pora-CO z veliko večino načrt zavrnili in se tako izre i P™ raznravljal vnavi. O predlogu finančne reorganizacije je ze pr^ upniški odbor Panonke in bil mnenja, da je ta navadnih no, vendar je podvomil o možnosti ustreznega pop unniki «... p! naj bi Mil v prisil.1 Poplačani le 45-odstotno, zato upniški odbor vi 1010 Poplačila v stečaju. I- Iz podatkov načrta finančne ^organizacije je razvidno, da znašajo terjatve Panonke do svojih dolžnikov nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev, vendar bi hile po pričakovanjih te poplačane le do višine 136 milijonov to-imjev. Mnogo večje pa so Pa-nonkine obveznosti, ki znašajo 1 milijardo 97 milijonov tolarjev, v Prisilni poravnavi pa bi morala Zadraga poplačati nekaj več kot milijonov tolarjev svojih Zveznosti. Razpoložljivih sred-slev za prisilno poravnavo bo manj kot 404 milijone to-atiev, po poravnavi stroškov pririne poravnave, poplačilu terja-klavcev in poplačilu terjatev ^oda za blagovne rezerve, ki se Poplačajo v celoti, pa bi za po-h učilo upnikov, ki so razvrščeni teriatev B’ osta'° 'e do' ? milijonov tolarjev. Nji-?0Plačilo v višini 45,48 ^..^ugotovljenih terjatev 200/s °PravWeno ianuarja l Vplačila obresti, darst^ Pa 80SP°" Prit ? bičani vložilo ustavno Z0Per odločbo o la-'njtnju Tovarne močnih kr prvi sejem 'Gradimo za novo tisočletje _______________________________ -^^^vili prvj letošnji sejem na radgonskem sejmišču ek°nferenci v ponedeljek, 1. marca 1999, je vodstvo Po-^dnar a13 predstavdo prvo letošnjo sejemsko prireditev, to je SEjEm seJem gradbeništva in gradbenih materialov z ime-$ raZstav]- EGRA. Že sedaj je znano, da bo sodelovalo več kot ^^riaig3 C£V 'Z držav, največ pa jih bo predstavljalo gradbe-^cije jn ’ stavhno pohištvo, izolacijske materiale, materiale za in-gradk^010 za zaključna dela. Vsekakor je to največja pred- Sloveniji. I 'Zirati gradhejern Začel orga’ 1981 nV’p0199s i lenalno priredi-štv^gara?1 Pa zaradi ved’ [ Potreb« maba gradbeni- s0 n° 17, aPril^?° Potekal od . Mnapodjetja enska t tdesetih let je angažiranaa8radbena po-Prid k^dnje avt V °kviru pro-PodL'1’ d°v°lj de^681’ S° USpela nOv ! °VeniJa Se objek' sPetmCl°nalni DPripravlja na %tQ°Čn°v^^ b0 HiŽ^jev O>tiP0m8rad^ Seth doikadr°v> Stro’ darji ° °Ceni Pok|j jkaJ° Predv- ^i V ? te Probleme mil v Lipovcih, po kateri je Panonka pridobila 21.733 navadnih delnic, in je ustavno sodišče odločbo vrnilo v ponovno presojo, je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan že prijavilo terjatev do vseh delnic. Ta terjatev znaša več kot 767 milijonov tolarjev in to v bistvu pomeni, da Panonka ostane brez vseh sredstev za prisilno poravnavo, zato so upniki načrt finančne reorganizacije zavrnili. Po neuspelem Dvajset let obrtne zadruge Prekmurka Danes na tretjem do četrtem mestu prostorih soboške Družbene prehrane je minuli petek s slavnostnim kosilom in zabavo svojo dvajsetletnico delovanja proslavila trgovsko-obrtna zadruga Prekmurka. Zbranim je najprej spregovoril predsednik upravnega odbora Jože Novak, ki je poudaril, da morajo biti majhni in srednji obrtniki tržno naravnani v prizadevanjih, da bi prek zadruge združevali znanje in kapital. Prvi direktor zadruge Jože Špilak pa je spomnil, da je bilo nekoč z delom, znanjem in disciplino nevarno napredovati, ker “so bodo poudarili in o njih govorili tudi na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, saj bodo v okviru tradicionalnih predstavitev gradbenih šol letos namenili posebno pozornost dualnemu sistemu izobraževanja. Zelo pozitivni odzivi s trga so eden od razlogov, da bodo tudi letos nadaljevali z ocenjevanjem in podeljevanjem prestižnega priznanja znak kakovosti v graditeljstvu. Tokrat bodo ocenjevali izdelke v 11 kategorijah: okna, notranja vrata, opečni zidni bloki, storitve dobave plinskih grelnikov, sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote, zunanja vrata, kanalizacijske cevi, strešna kritina, betonski tlakovci in plošče, plošče in kocke iz naravnega kamna. Letošnje teme posvetov in okroglih miz bodo: Mednarodne smernice za razvoj graditeljstva, Razvoj investicijskega trga in aktualne teme gradbeništva, Nova spoznanja pri proizvodnji in uporabi betonskih mešanic, Z zagotavljanjem stanovanj različ- naroku za prisilno poravnavo Kmetijski zadrugi Panonka preostane le stečaj, s tem pa se bo agonija tega nekoč največjega slovenskega zadružnega sistema nadaljevala. Sicer pa Panonka že nekaj časa ne deluje več, saj so njeno vlogo prevzele nove nas takoj označili za protidržavne elemente. Velika naročila so se lahko dobila le prek korupcije, zato smo se povezali v zadrugo.” Sedanji direktor Edvard Jakšič je povedal, da je bila pot zadruge do današnje dvajsetletnice precej težka: “Zamisli o ustanovitvi obrtne zadruge so se porodile že leta 1978, realizirale pa so se leto kasneje. nim ciljnim skupinam pospešiti stanovanjsko gradnjo in še posvet Varnost pri delu v gradbeništvu. BERNARDA B. PEČEK! SAXOMANI A so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo z n ...ko neham pomivati in pade noč, se popolnoma spremenim: cunjice, make up, saxo in norim dogodivščinam naproti.. SAXO A l.Oi 3V od 1.329.000 SIT dalje ugodni krediti brez pologa na 3 in 5 let splošne kmetijske zadruge, ki so želele biti naslednice njenega premoženja, medtem ko se o obveznostih nikakor niso mogle dogovoriti. Prav gotovo pa bodo stečaj Panonke čutili tudi v novih kmetijskih zadrugah. LUDVIK KOVAČ ■ Ustanovni sporazum je podpisalo 24 članov. Takrat je začela tudi uradno poslovati.” Do leta 1990 je zadruga zelo dobro poslovala, ker so bile takrat za zadružništvo ustrezne razmere. Zaradi številnega članstva iz vse Slovenije in Hrvaške je kapital pritekal iz centra v regijo in v tem času seje zgradilo tudi največ obrtnih delavnic. Z osamosvojitvijo Slovenije se je zmanjšalo število članov iz drugih republik, kjer so posli propadali drug za drugim, medtem ko so ostale terjatve do kupcev nerešene. V Prekmurki so mnenja, da je država z novo zakonodajo na obrtne zadruge praktično pozabila. Vsi novi zakoni so bili pisani na kožo kmetijskih zadrug, tako daje bilo obdobje 1991 -’95 za obrtne zadruge zelo težko. Prekmurka je morala leta 1992 uskladiti svoje poslovanje z novim zakonom, zato so takrat ustanovili novo trgovsko obrtno zadrugo s 44 ustanovnimi člani. Članstvo se je od takrat povečalo in danes šteje 55 članov. TOMO KOLEŠ ■ delnice na trgu A — Blagovno trgovinski center 13.788,71 13.772,03 -0,12 Dolenjska banka - imenske 19,267,44 22.764,28 18,15 Droga Portorož 35.004,41 34.505,92 -1,42 Emona Obala Koper 2.347,25 2.328,02 -0,82 Etol Celje 23.296,81 22.900,00 -1,70 Interevropa Koper 2.384,65 2.349,91 -1,46 Istrabenz Koper 3.161,19 3.138,21 -0,73 Kolinska Ljubljana 2.216,74 2.231,52 0,67 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 30.585,32 29.452,18 -3,70 Lek, razred A 44.217,77 43.741,08 -1,08 Luka Koper 3.386,96 3.393,36 0,19 Merkator, poslovni center 7.966,38 7.865,40 -1,27 Petrol Ljubljana 29.099,21 29,258,87 0,55 Probanka Maribor 27.430,00 27.500,00 0,26 Radenska 2.477,54 2.477,64 0,00 SKB-banka 2.402,49 2.408,65 0,26 Zdravilišče Moravske Toplice 1.455,70 1.443,53 -0,84 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 621,89 620,94 -0,15 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,10 114,00 0,80 Republika Slovenija, 2. izdaja 106,70 105,50 -1,12 SKB-banka, 3. izdaja 101,00 101,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.947,45 14.334,94 2,78 Color Medvode 5.913,25 5^911,42 -0,03 Fructal Ajdovščina 2.651,14 2.611,00 -1,51 Gorenje Velenje 2.091,54 2.065,07 -1,27 Helios Domžale 36.837,14 35.954,89 -2,40 Kerna Puconci 4.000,00 3.800,00 -5,00 Tovarna sladkorja Ormož 5.373,45 5.373,00 -0,01 Veletrgovina Potrošnik 2.510,14 2.650,00 5,57 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (vsit) 920,41 673,00 -26,88 del nakupnega bona NB10 (v sit) 1.664,54 1.500,00 -9,89 investicijske družbe Infond zlat PID 352,21 352,19 -0,01 Merkata 423,54 418,00 -1,31 Nacionalno finančna družba 1 658,30 661,08 0,42 Triglav steber 1 727,25 728,94 0,23 Pomurska investicijska družba 1 662,54 662,29 -0,04 PID Zvon 1 575,45 564,01 -1,99 Slovenski borzni indeks SBI 1.943,92 1.924,79 -0,98 Borzni indeks obveznic BIO 108,10 106,13 -1,82 Indeks delnic PID-ov PIX 1107,22 1102,89 -0,39 DOBR navzgor, SBI navzdol minulih trgovalmh dneh na Ljubljanski borzi se je nakupovalna mrzlica spreobrnila v prodajno oziroma v vnovčevanje dobičkov, edino nekoliko večjo rast je doživela delnica Dolenjske banke, ki z lastno obrambo uprave Dolenjske banke prestreza vse svoje delnica na trgu in preprečuje prevzem NKBM. Na britanskem otoku je FT-SE pretekle dni beležil rekordno vrednost (6.179) ob objavi spodbudnih gospodarskih gibanj, to pa pomeni večje možnosti, da se država izogne recesiji. Na Wall Streetu so tečaji nekoliko zanihali navzdol. Podoben pesimizem je prevladoval tudi na drugih evropskih trgih, izraziteje na frankfurtski borzi. Tudi indeks na Japonskem je padel pod psihološko vrednost 14.000 točk, vendar iz razloga, da so investitorji ob koncu fiskalnega leta iz svojih portfeljev prodajali najslabše delnice. Slovenski borzni trg je pretekle dni zaključeval brez večjih pretresov, vrednosti pomembnejših delnic pa so se kljub temu počasi zmanjševale. Tedenski promet je znašal okrog 5 milijard tolarjev, del niški indeks pa je izgubil slab odstotek vrednosti. Redno trgovanje je bilo nekoliko skromnejše, ob tem pa število sklenjenih poslov manjše. Prometi so bili višji ob realizacijah večjih svežnjev, najpogostejši so bili pri delnici Dolenjske banke. Največ za 18 % se je podražila delnica Dolenjske banke, ki hkrati s pritožbo na odločitev BS ukrepa na trgu s prestrezanjem svojih delnic. Tako je ta papir dnevno nizal rekordne vrednosti, podobno kot delnica Kovinotehne (621 SIT), pri kateri so v torek ustavili trgovanje zaradi izgube v nekonsolidiranih računovodskih rezultatih, kjer je prikazana izguba v višini 1,915 milijarde tolarjev. Ob tem je rahlo pozitivno pri delnici Petrola, med tem ko druge delnice beležijo padce oziroma tečaje na enakih nivojih kot pred enim tednom. Delnici Leka (nadzorni svet) in Krke (poslovni rezultati) sta izgubili 1 oziroma 3 % in kljub dokaj ugodnim novicam teh dveh družb so se investitorji zatekli k vnovčevanju dobičkov. Na petkovo objavo višine dobička (586 milijona) pri družbi Dela se investitorji niso odzvali in delnica seje pocenila na 18.447 tolarje, zato pa sta se iz istega razloga podražili delnici BTC-ja in Emone Obale. Na prostem trgu je najbolj opazen zdrs delnic Nikinih PID-ov, še posebno Nike sklad 1, ki so izgubile 9 % (220 SIT), razlog pa je v neodplačanih obveznostih Nike, zaradi katere so PID-i izgubili zastavljene vrednostne papirje. Najbolj trdno rast beleži delnica Pomurske investicijske družbe 1, kije trenutno vredna 662 tolarjev. Med boljšimi PID-i pa sta v rdečih številkah delnici Zvona in Merkate. Z delnico Veletrgovine Potrošnik se še naprej trguje pri vrednosti 2.650 tolarjev. Največji padec na tedenskem nivoju pa beležijo nakupni boni 9. in 10. izdaje, kajti ob 0,4-odstotni mesečni inflaciji prinašajo manj diskonta. IGOR LEBAR I (IZ)BRANO Pamflet Ko se parlamentarne stranke med sabo koljejo in iščejo način, da bi Ustavno sodišče ponovno pregledalo svojo odločitev, po kateri je resda z laičnega vidika sprejelo sporno odločitev, po katerem naj bi na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem, ki ga je takrat predlagal Janša oziroma čez 40.000 podpisnikov, ne moremo mimo štorije, da je tokratna sestava ustavnega sodišča manj »pomladna«. Torej, tretja sodna veja oblasti ni nič manj politična kot je politična npr. Cerkev. Tako pada spoštovanje Ustave na svojem izpitu. Zato nič čudnega, če se vsake kvatre nekdo spomni, da bi bilo potrebno ustavo spremeniti. No, v parlamentu seveda ni bilo moč doseči konsenza o pobudi LDS, ZLSD, SNS in DeSUSa za ponovno presojo volilnega sistema. Zato so poslanci izbrali drugo pot: na generalnega državnega tožilca so naslovili predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri ustavnem sodišču, na podlagi katere naj bi se Volilni sistemi sodišče zaradi domnevnih procesnih napak odločilo za morebitno ponovno odločanje. No, saj bi zahtevo človek še že lahko razumel, toda kaj, ko vladni predlog Zdenka Cerar še ni šla skozi parlamentarno proceduro. Torej, na koga naslavljajo zahtevo? Za televizijski posnetek preteklega tedna bi zagotovo lahko izbrali trzljaj Drnovška, ko so ga novinarji povprašali, ali Milan Kučan res opravlja pogovore s potencialnimi kandidati za premiersko mesto. Ja, če bi se pri nas vsakdo držal svojega plota delovanja, potem bi bila takšna trditev absurdna. Saj je, prišla pa je seveda iz ust s »Kučanovim klanom« preobremenjenega Janeza Janše. Da je takoj odreagiral predsednik države, vam najbrž ni potrebno posebej razlagati. Kučanovi »dvori« so sporočili, da se predsednik države s čim takšnim ne ukvarja. No, štorija z ministri se kar nadaljuje. Medtem ko Drnovšek naznanja, da je vladna koalicija »stabilna v svoji nestabilnosti«, kar naj bi dokazovala najbrž tudi hitra izbiral Andreja Po-dvršiča za generalnega direktorja policije (dosedanjega svetovalca v Drnovškovem kabinetu, ki se je šolal med drugim pri FBI-jevcih), je bilo največ smeha slišati na rovaš novega obrambnega ministra. Muzali so se predvsem SKD-jevci. Franci Demšar je že leta 1992 stopil v njihovo stranko in tam ostal sanjskih šesti let! Lani pa Je prestopil v SLS. Stranka ima res probleme s »svojimi« kadri. No, ob tem po vsej sili hoče oditi še Dragonja nazaj v Lek. Ne, ne, drugih menjav naj ne bi bilo, zatrjujeta predsednik in podpredsednik vlade. Ne bi bilo, če ...ne bodo seveda popadali na interpelacijah. Pa naj še kdo reče, da naša vlada ne deluje uspešno ... A. POTOČNIKI Žabota, samoprispevek in sodišče Sam proti državi 4. marec 1999, w ustavnega sodišča, z razveljffl tvijo tega sklepa pa je odpa® pravna podlaga, na podlagi k* re je bila pritožniku sporna0^ veznost odmerjena«. Davkarija vrnila denar, toda ... K metovalec Janez Žabota in po novem LDS-ovski svetnik v ljutomerskem občinskem svetu je tožil Ministrstvo za finance (natančneje Davčno upravo RS) in tožbo na Upravnem sodišču v Mariboru dobil! Sledilo je: Ministrstvo za finance oz. Davčna uprava RS je pritožbi ugodila, saj ji očitno kaj drugega ni preostalo. Ljutomerska izpostava, ki je izdala odločbo, pa je Žabotu po tridesetih dnevih od odločbe vendarle izplačala to, kar so si protipravno prisvojili. Že lani smo poročali o tem, kako se je davkarija s prisilno poravnavo vsedla na žiroračun Janeza Žabote iz Pristave, v seznam zaostalih obveznosti pa navedla »davek od dohodka iz kmetijstva, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevke za zdravstveno zavarovanje«, kar naj bi sredi junija lani znašalo okrog 320.000 tolarjev. Takrat je Janez Žabota povedal, da je zaostale obveznosti v višini okrog 90.000 tolarjev poravnal, ni pa plačal krajevnega samoprispevka, ki ga je ustavno sodišče kot nezakonitega razveljavilo že junija 1996! Da je bil davkariji »dolžan« predvsem za vas v naseljih Nunska grapa, Podgradje -Presika, Pristava in Stročja vas (Uradni list na davčnem uradu v Ljutomeru, ko -so mu spisali potrdilo, na podlagi katerega je lahko zaprosil za najetje kredita. V imenu ljudstva Resda zakoni niso retrogradni, kar pomeni, da ne učinkujejo nazaj. Samoprispevek je na ustavnem sodišču padel, odločba pa Če te obere država No, davkarija se je usedla® Žabotov žiroračun lani junij8. Dva meseca, do devetega sept«® bra, je imel blokiran račun, k0®1 je rešilo plačilo za pšenico, leta 1994 pa do 25. februar)' 1999 seje Janez Žabota pra^ Prejšnji četrtek je dobil vrni® denar. Davkarija mu je vrnila» obresti, poravnati pa bo mo0 še stroške sodišča in advokata- da je bila sporna obveznost plačila’ krajevnega Glede na to, <— ------------ --------- ________ samoprispevka pritožniku naložena na podlagi sklepa čk. uvedb1 rajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti S(X°ČJa Rinčetova grap' RS, št. 20/94),N odločbo ustavne! sklep pa je bil razveljavljen s citirano ___________ ____ sodišča, je z razveljavitvijo tega sklepa odpadla pravna podlagi na podlagi katere je bila pritožniku sporna obveznost odmerjena. Glede na navedeno mnenje Upravnega sodišča Republike Slovenije? Oddelka v Maj.Lbwj.u, je bilo pritožbi ugoditi, spodbijano odločb0 odpraviti ter zadevo vrniti prvostopnemu organu v pono/ej ostopek, v katerem bo potrebno odločiti v skladu z napotki Oddelka v Mariboru je bilo pritožbi ugoditi bi Upravnega sodišča. Glavni urad davkarije v Ljubljani je ljutomerski izpostavi naložil, naj znova obravnava sporno odločb samoprispevku. »padli« krajevni samoprispevek, so mu februarja lani potrdili tudi Pomoč v stiski druženje prleških vojnih veteranov, predseduje mu Rudi Steg-muler, je konec tedna na občnem zboru ugotavljalo, da so bili v minulem letu uspešni zlasti pri pomoči članom v nesreči in stiskah. Pomagali so družini Vrbnjak pri saniranju posledic požara in g. Novaku z nakupom mobitela za otroka, ki je v rejništvu in ima poslej stalno zvezo z očetom. Telekom^) Slovenije v\ Telekom Slovenije, poslovna enota Murska Sobota vabi k sodelovanju sodelavca - pripravnika, ki sta si pridobila visoko izobrazbo računalniške, informacijske, organizacijske ali matematične smeri za opravljanje dinamičnega dela na področju informatike. Če vas zanima delo pri načrtovanju in razvoju programske opreme v telekomunikacijskih sistemih, in sicer: 1. v okolju Windows in UNIX Solaris (odjemalci), 2. SOL podatkovna baza INFORMIX, 3. programski jezik Java in okolje ČORBA, pričakujemo vaše ponudbe za delovno mesto pri projektu. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:. Telekom Slovenije, d. d. PE Murska Sobota, Kadrovska služba (za razpis) Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota •Dodatne informacije o razpisu lahko dobite po telefonu (069) 14 330 (g. Igor Trontel) ali (069) 14 632 (g. Boris Benko) ali po elektronski pošti: lgor.Trontel@telekom.si, oziroma Boris. Ben ko@telekom. si. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh . po končanem izbirnem postopku. Združenje je bilo uradno registrirano leta 1995, vanj pa je vključenih 150 udeležencev slovenske vojne ’91 iz Prlekije. V letošnjem letu bodo razvili prapor-, pripravljajo izdajo pesmarice in raznih brošur, še naprej pa jim bo prva skrb pomoč članom v stiski. Ža zasluge pri informiranju v času vojne za Slovenijo ter za nazorno predstavljanje Prlekije in tamkajšnjega življa so na občnem zboru podelili priznanje Vestniku in Radiu Murski val ob njunih obletnicah, posebno priznanje pa sta prejela še Janko Žabot iz Pristave pri Ljutomeru in Jože Kosec z Jeruzalema. Najboljšim strelcem v'preteklem letu so podelili pokale in diplome. Srečko Pavličič je prleškim vojnim veteranom predstavil in podaril svojo knjižico Vojna za Slovenijo - Pristava pri Ljutomeru, ki jo je pred kratkim uspel izdati v samozaložbi. Opisal je vojno dogajanje v Pristavi, kot ga je videl s svojimi očmi in začutil na lastni koži. Pozval je prostovoljce, da zapišejo vse, kar so doživeli, saj se dogodki zelo različno interpretirajo in vprašanje je, kakšno resnico sploh bomo ohranili za prihodnost. IBB pesem pove Osnovna šola Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici in Dijaški dom Maribor sta pripravila minulo soboto skupen dobrodelni koncert za dijakinjo ljutomerske gimnazije Matejko Koštric, ki je bila pred leti bistriška šolarka. V pestrem glasbenem programu so nastopili Slovenskogoriški kvintet, duo Andreja - Vesna, duo Žur, Renata Horvat, duo Utrip, ansambel Metulj ter šolska glasbena skupina (na posnetku), otroški zbor, Orffova skupina in mladinski zbor. Obiskovalci, ki sta jih pozdravila ravnateljica šole Terezija Zamuda in župan Občine Črenšovci Anton Tornar, so zbrali (s prostovoljno vstopnino) več kot 114.000 tolarjev. Besedilo in foto: JG ■ je začela učinkovati s prvim junijem 1996. Toda, davkarija davnega 1994. Janezu Žaboti ne bi smela zaračunati 38.817.50 SIT krajevnega samoprispevka, saj se je Žabota zoper odločbo davkarije pritožil in začel upravni spor z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču v Mariboru, kjer se je znašla njegova tožba zoper Ministrstvo za finance, Davčno upravo RS. Dali so mu namreč prav. Ministrstvo na potezi Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, natančneje njen Glavni urad, je petega januarja sprejel odločitev, da se Žaboti ugodi, ljutomerski davkariji pa so naložili, naj »se zhdeva vrne v ponovni postopek«, kajti sklep o stročje^aškem samoprispevku »je bil razveljavljen z odločbo Kaj bi bilo... Ob tem se seveda upr^ vprašamo, kaj bi bilo, če Jal Žabota ne bi prečepel dneV* dneve ob uradnih listih in^ skih ter podzakonskih aktih-če bi bil le pridna, posluj ca«? Ja, država bi si vzela, ne pripada. In nikomur kaj, potem bi seveda od Ij3^ ske izpostave pričakovali, gospodu Žaboti opraviči^ to. Pa ...? Se ni. Seveda s« \ po glavi »praskajo« vsi tisi'J valci Stročje vasi, ki so na ustavnem sodišču pa^ Ji prispevek plačevali. Bi^ lahko od države ozirom3^ ne skupnosti izterjali sp^" brani denar? A. POTO^ 5,5 a Resnična šala z grenkim priokusom Naj dam dvoznak ali trozna^ J Šofer nam je odpeljal pred nosom eni od nedavnih številk Vestnika je moj novinarski kolega že opozarjal na pokvatjeno uro na avtobusnem postajališču v Gornji Radgoni, ki kaže vedno 11.46 in tako kazi podobo mesta. No, doslej se ure še nihče ni dotaknil. Očitno odgovornega za to v Radgoni ni. Pred kratkim pa se mi je na istem postajališču zgodilo še nekaj, kar se mi še doslej ni nikjer drugje. Bil je zadnji februarski četrtek, na postajo sem prišel ob 15.55, pred mano pa so bili tam že nekateri potniki. Pogledal sem vozni red in odhode za Mursko Soboto: 16.01 in 16.09. »Oh, kar dva avtobusa«, sem olajšano pomislil, »eden pa bo že moral priti.« Toda čakali smo in čakali, avtobusa pa nikjer. Pogledal sem še enkrat vozni red: 16.01 - ne vozi ob sobotah, danes je četrtek, torej je to v redu, 16.09 - vozi ob dnevih šolskega pbuka, danes je šolski dan, torej je tudi to v redu. Toda avtobusa od nikoder. Nato je ob 16.15 pripeljal avtobus nekega nam zelo znanega podjetja in po prihodu je šofer nastavil tablo: Gornja Radgona-Radenci-Murska Sobota. »Ah, ta bo pravi, le šest minut zamude ima,« sem si oddahnil, Toda šofer je kar lepo zaprl vrata in šel v bližnjo loterijsko podružnico izpolnjevat loterijske lističe! Ko se je čez približno deset minut vrnil, se je vse-del na sedež in tam počel - nič. Zrl je v okno in verjetno meditiral o težkih cestnih preizkušnjah, ki ga še čakajo, medtem ko smo potniki zunaj zmrzovali. Šel sem znova pogledat vozni red: 16.40 - vozi ob dnevih šolskega pouka. »Ah, se pravi, da je prišel prej in da bomo šli čez deset minut. Toda zakaj ne odpre vrat, da bi šli potniki vsaj na toplo?« šljeval. Naj dodam, da je za njim stal še a Jv, ki je bil namenjen v Maribor, njegov šofer potnikom vrata odprta, da so lahko šli 9 dtem ko je sam skočil na pošto. . , Ura je bila že 16.39, »naš« šofer pa ob 16.40 kar naenkrat pritisnil na odpeljal pred nosom, čeprav sva pri njeg°v čakala najmanj dva potnika. Ampak lahkot da se pri svojem nenadnem odhodu šofi J. enkrat ozrl na desno, tako da je odpeljis avtobusom in zavil v smeri proti Radence^ predstavljate, da se je po 45 minutah čo« J mrazu iz mene vsul plaz kletvic, tako da doči že mislili, da se mi je zmešalo. nikov pa tako več ni bilo, ker so po mučn^ že prej odšli - neznano kam. In zdaj me muči kar nekaj vprašanj: Z -j/ na avtobusnem postajališču v Gornji šen vozni red, ki očitno ne velja?Zakaj ne rji odprejo potnikom vrata, nekateri pa trtek dan šolskega pouka ali ne? AHJe Le ta? Namenoma ne omenjam registracij6 imena podjetja, ker nočem, da bi omenJ6^ doletela kakšna disciplinska kazen aHse ga, želim le, da bi se v tej zgodbi ptapaA^r^ dnjič ravnal drugače, da ne bi avtobii^ jA zgubljali potnike, kot se to dogaja v 20 . Al Joj, zdaj mi pa oprostite, ker hitro m°r p Jr še v loterijo, saj v tem kolu igrata J Kaj pravite, naj dam dvoznak ali trozN' Mri P. S.: Veste, kaj pa je še najboljše v vsej nik avtobusa nekega nam malce oddaij6" odhodom ob 16.55 me je pozabil »pokasi^ tje, na moji listi vodite proti »našim« z 1: ' ®!«U-reč 1999 (IZ)BRANO Zdravstveni dom Lendava Z novim vodstvom skih pričakovanj in po odločitvi prejšnjega direktorja opuščeno. Tudi pravne zadeve jim po pogodbi rešuje pravnik pomurskih zdravstvenih zavodov. Poslovanje Ko je novo vodstvo prevzelo anketa • anketa * anketa Septembra je mesto direktorice v lendavs e zdravstvenem domu, po izvolitvi na sve u zav ter po soglasju občin ustanoviteljic, prevze a mag. Katarina Koveš Novak, zdravnica sp os vodenje zdravstvenega doma, so računovodski podatki za poslovanje ob koncu leta napovedovali precejšen minus. Zato so začeli z doslednim izterjevanjem starih terjatev in v dveh mesecih so tako dobili kar tri milijone to- Pred tem je bila štiri leta vodja splošne medicine me^jcj. zdravstvenem domu in dve leti koordinator a ur ambuiant I ne, magistrirala pa je na temo Stališča obis ova splošne medicine do družinskega zdravnika. »D- ___ »Razmere v zdravstvenem domu so bile zaostrene do take mere, da je bito potrebno nekaj spremeniti tako glede kadrovske zasedbe, urgentne medicine in tudi glede odnosa z zasebniki,« je o motovih za vložitev svoje kandidature za direktorsko mesto povedala dr. Katarina Koveš Novak. nez^dovZrP°Slenimije vladal° nikov in ' pomanjkanja zdrav-vnost ne h hndilh V zasebno deJa-' delain, al°večorganizirati turnem ^otavlJati štiriindvajse-^asPlohZ ravstvenega varstva. ^voJ6 blla kadr°vska poli-ZaPoslen'ha neUStrezno' Preveč medici ‘maJ°med srednji-tudi v Uri S*lm’ sestrami kakor s° bile JaVn’b službah. Zadeve tUdi pravno, P® so ta a e or§anizacije dela n'ce, Po navedbah sogovor-^Hihteh'0 Stor'tve zasebnih l. <°v za zdravstveni lak 'abk° opravljali v ' °ratori-'u zdravstve- *^tad'' m* ?8a Smo zdravniki sljati Q Micine začeli razmi-da bi direktorsko dejavnosJ2el zdravnik- ki dela v ,S | družbenih skupin in posameZ® tem postkomunističnem času ni^ želeli, ali zmogli sodelovati Prly družbenega premoženja in Ijanju novih lastninskih odno5 / pač razumeli, da je tranzicijsk1 zaprav čas legalizirane kraj6’^ bodo potem razumeli, da se bo tranzicijskega obdobja vzpos® J na država, ki bo krivično d®1 J morala razumeti kot uzako®^ ji kakor pa ne bo dovoljujevala n drugimi besedami: nekdo, ki JI žebelj, bo kaznovan bolj kot110 še pravočasno ukradel tova®0^ te žeblje zdaj izdelujejo. RazU seveda, da gredo lahko pri se že po definiciji zmeraj pozno, lasje pokonci. »Visoka o je v takih globalnih menah ironična: namesto da bi ji® v s*’ menila vsaj kako lažno zahv pomalem nasmiha v brk, kaže osle. Zato seveda ®is^a jiN' ti ljudje junaki našega časa liko več, kot si sploh upa®0 clJ da jim ni niti malo lepo prisf ■ In na koncu: boste PoVa^f Severino na predstaviti mana, da odpoje tisto “ Zelena? |j^ Severina v romanu SjSiusjf sualni simbol in v tem tudi samo še enega izmed t® (tA ki nam jih dnevno ponuja družba. Sam pa seveda P0^^'J ki naj nam pomaga to ra2^^ ® j vsem novodobnim skuš®a enkrat ostajam na strani ^pt^ pa seveda ne pomeni, da pOs Petelinjega zajtrka ne b° 1 tudi za kako presenečeni6'^^. Pomenkoval se je Ml^ narec 1999 KULTURA ra o >o o w o s Večnost žensk Čujte: zmeraj se vračam k sebi «ca a me odkritje v skorji vsakega debla, zarežem z nožem spomina. (Vesna Parun) Marec. Čas, ko se v zraku zariše slut-žensV°m a^k. ne^aJ mehkega, toplega, ega. Kaj, samo ženskega? Mar mo-niso mehki, topli, pomladni? Seveda M ZenSke 'z npb 'zvabimo to lepoto ... kot mareC S° nam nekoč zapisali v gene min neSeC’ posveben ženskam. Pač spo-so rev°lucionarne dogodke, ko kon" 6 zabtevaIe volilno pravico, ena-zahtev7°St Z m°škimi- samo to. Niso zahtev3 T Se ^ub’ 'n sP°štuje> niso kratno^ C’ Se p”zna njihova en-žena p - ^mebsmo torei marec, dan Prireiar° S°'ab *n domovih smo da bj 1 proslave, govorniki so poudarjali, no » 10 'epo> oe bi ženske s kako drob-v letuZ°rp°Stj° razveselili še kakšen dan družb ■ °tem S0 se Poimie gostilne, z Prosla3?'?"?311 o^obojenih žensk in je biiQV Jaj°čih moških ... Naslednji dan mijav VSe P° starem’ če nas kak mijav ke besedSP°mn*' na Praznovanje- Grom-tličar/ ? govornikov so izzvenele, cve-dan pa^’so Prešteli izkupiček. Običajen žena ln tako vse do naslednjega dneva HeLPra8u novega tisočletja so besede aevedno’ ^rast, sreča, večnost, nežnost... ' (ezejj zenskega spola; tudi nesreča, bo-ženskjS?rt v tem novem času se pre<^vsem s tem, koliko Me ।s in poslanskih mest bodo za-^tiko"^8^1 S° S’ ce^° Uracl za žensko Se k - Šen monstruozen naziv! Pi-^aisu j/d®6’ kak° uspeti kot ženska v lahk0 hv a^° dokazati, da si enakovredno ^ektOr-rat'Vse: dobra mati, žena in npr. Počela Vebkega podjetja. Zakaj žens-Se ^aj v° Vee Ženske?? Koliko žensk 'nkje ;eVpraša: Kajsi v resnici želim biti ^ni §0|V Vsem tem ljubezen?? Ne, v no-^ihpart °aS n*so uč’b ljubezni in uspehi sinOjj^ersk‘h odnosov. Tudi o vzorcih, tov'mo, j odnesli iz družine, pogosto ugo-n°vi deveti niv° najbolj zdravi. Prav tako v duetov n' - med množico izbirnih pre-vdrazmiš1]^^683- Zakaj ljudje bežijo kerjeto Janj 0 svoji človeškosti? Zato, Va”je in SDJ^n°stavneje- Nežnost, razume-dp° na ceni)S^°Vande so vrbne> ki so še ve-2l’če ni te V Vsaki uspešni partnerski zve-nini hišam itJe ZVeza mrtva’ kljub skup-°dv>sno od j Otr°k°m. Največkrat je vse Za 1Skren0 “ njene Pripravljenosti i 3l110'Se nam Janje prejemanje. Kar n d°bivati ii„krne; zat0Je najlepše dajati v žensk bezen- PS soncu"1?1656611 marcu’ na poti k to- stav^V32- MordX m SV°j nep°’ Jem ,JSe’ če bi 7n ? bl 0 ZIvljenje eno-Ceno dtake’ kakršni' drugdrugega spretne i drugega Sm°’ ?n ne za vsako tem ahk°le sebe ž^6?1^31'- Spreminja-^b°^po^ °PoZahr Praznikov, na ka? 7eC nobenih ženSk„Ja ? naj Se 6nb bi govorniki ali na Večkrat ietn °skl spomnijo na Je?6St° njih pom?11” prinesejo rože Qd m1 res edinn i Jo Posodo ... ni na°žSklh? Kje Paiy Zenske Pričakujejo Mije, n?6111 seznami °bičajno sploh ^adte i^n°st> iskrenost’ - ° Pa: razume-doben v am- Tudi iCar°bne besede dar naih e..J6niite mi ?skl.seznam je po- PERGER, Spomnimo se, koliko negodovanja je poželo tistih petero čudovitih ženskih zadnjic na reklami za »Vsaka ima svoj faktor«. Obrazi politikov, ki nas, od tod do večnosti, opazujejo s predvolilnih plakatov, časopisov in televizijskih zaslonov, pa se nam zdijo povsem sprejemljivi ne glede na to, kakšne neumnosti in kakšno škodo povzročajo. Kot take so te politične ikone izenačene z estradnimi zvezdami. Tudi o teh, med drugim, ne moreš pisati drugače, kot da jim delaš reklamo, tako da ni sploh nič čudnega v dejstvu, da so se nam te podobice »zgnezdile« nekje globoko v podzavesti in da je dovolj že nekaj črt, da se določena osebnost naredi prepoznavno. Karikatura, s katero se ukvarja Anton Buzeti, je politična karikatura, ki pa lahko premore dosti več satire kakor pisana beseda. Pri slednji je namreč tako, da se z njo dela reklama čisto vsakomur, o komer se piše, četudi se piše negativno, medtem ko karikatura te navlake ne vlači s sabo. Buzetijeve karikature so povsem neobremenjene, tako da mu ni treba prizanašati nikomur. Tako kot pri vsakem človeku s pristnim smislom za humor iz Bu-zetijevega satiričnega pogleda na svet ni izvzet nihče -niti sam avtor. O tem se lahko prepričamo, če pogledamo njegov avtoportret na vabilu za razstavo, ki pa na razstavi žal ni bil na ogled. Buzeti se fie ustavlja pri krokijskih črtah, ki naredijo osebo prepoznavno, pač pa vpelje svoj tip figure, ki mu ne moremo odrekati tudi dokaj visoke risarske stopnje. Sama kvaliteta karikatur niha; neprimerno boljše so tiste črno-bele. Vsekakor pa ima Buzeti izjemen smisel za zgoščeno podajanje in interpretiranje določenih dogodkov. Karikatura ima namen, da zbada in s tem tudi zabava. Buzetiju, kot lahko vidimo, smisel za humor ni tuj, poleg tega pa spretno uporablja metaforo in nikjer ne postaja banalen. V nasprotju z večino razstav, na katerih se smejemo takrat, ko avtor to noče, je razstava Buzetijevih karikatur ena od tistih razstav, ko se smejemo takrat, ko avtor to hoče. Čudno je le to, da v programu razstav Zavarovalnice Triglav, ki je sam po sebi prav nezanimivo populističen in »slaščičarski«, ravno razstava karikatur ta saturnalični populizem na določeni stopnji ukinja. Tako, paradoksalno, postaja tisto, kar bi v takem sklopu razstav moralo biti neproblematično, v bistvu najbolj problematično. S problematičnostjo pa tokrat ne mislim na postavljena vprašanja pod kvaliteto razstavljenih karikatur, ampak mi problematičnost pomeni tistega duha, ki nas ne pušča ravnodušnih. In ta duh je v Buzetijevih karikaturah vseskozi navzoč. ROBERT INHOF« Povsem neobremenjene karikature Končno eden s smislom za humor V razstavnem kabinetu Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava karikatur likovnega pedagoga Antona Buzetija, ki jo je prejšnji četrtek odprla novinarka Vestnika Amna Potočnik č Utrinek z otvoritve: harmonikar Rihard Zadravec, karikaturist Anton Buzeti in Amna Potočnik, ki je razstavo tudi odprla. (Foto: NJ) eprav je Anton Buzeti kot slikar tam, kjer ponavadi so likovni pedagogi in morda še kdo, se pravi pod povprečjem, pa je v svojih karikaturah sijajen. Ne nazadnje je to tudi ena redkih razstav, ki sem si jih resnično želel videti - ter hkrati (kar je prav tako redko) ob tem nisem bil razočaran. | Jz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~| Panonski l lagzoviA^ w 70 Portreti i iTaRTao1! ANDREJ FEKONJA 4.4. V 80. letih 19. stoletja je Fekonja z več članki posegel na ožje slovenistično področje. Tako je v razpravi O POCETKIH SLOVENSKE KNJIŽEV-, nosti (LZ 1886) obravnaval sloven sko slovstvo od 9. do 16. stoletja, torej slovensko pismenstvo, preostali in večji del besedila pa je namenil slovenski književnosti v 2. polovici 16. stoletja, torej reformacijskemu slovstvu. Širše poznavanje predmeta obravnave pa je pokazal na koncu, ko je dodal še pregled kajkavskih in hrvaških knjig iz tega obdobja. V članku Duhovniki slovenski pisatelji (LZ 1887) je po literarnih obdobjih naštel duhovnike, ki so ustvarjali in soustvarjali slovensko književnost v ožjem in širšem pomenu besede, na koncu pa navedel tudi nekaj razlogov, zakaj tako močan deleže duhovnikov med slovenskimi pisatelji, še posebej v starejših obdobjih. V zapisu Nekaj o izvoru in postanku Orožnovih pesnij (LZ 1889) je pretresel (ne)izvirnost Orožnovih pesmi in opozoril na njihovo že kar sumljivo podobnost z nekaterimi nemškimi ali južnoslovanskimi besedili. Obsežen in izčrpen je članek Refomacija v Slovencih (LZ 1890), ki pa se ne dotika toliko literarnih dejstev kakor bolj splošnega razvoja reformacije in protireformacije na Slovenskem. 4.5. V 90. letih je Fekonja svojo »slovansko pozornost« usmeril proti zahodu in v treh člankih slovenskemu občinstvu ponudil izseke iz treh zaho-dnoslovanskih književnosti. V članku Poročilo o delu dr. Jana Petra Jordana (LZ 1891) je predstavil lužiškosrbskega ^isca, urednika in slovničarja Jordana. Seveda ni mogoče spregledati hvale, ki jo izreče Fekonja tudi na račun Jordanove panslovanske usmerjenosti. V članku Jan Kollar (DiS 1893) je v 1. delu predstavil življenje in delo tega panslovanskega navdušenca, v 2. delu pa seje lotil razlage njegove pesnitve Slavi dcera in razprave O književni vzajemnosti med raznimi plemeni in narečji slovanskega naroda. V zapisu O stoletnici slovaške književnosti pa je prikazal književno-jezikovno ločitev Slovakov od Čehov: v 1. delu zapisa Fekonja predstavi prvo fazo tega dejanja v letu 1787, ko je Anton Bernolak izdal v latinščini pisane razprave najprej o slovaškem pravopisu, nato še slovnico (1790) in slovar (1791); v 2. delu pa opiše drugo fazo, ko sta Ljudevit Štur in Josef Miroslav Hurban po nekaj desetletnem zatišju nadaljevala s pisanjem v slovaščini in k temu pritegnila tudi druge izobražence. Opazno je, da je Fe- Kulturnica ez nekaj dni bomo praznovali že tradicionalni dan žena, dan, ko ženske vzneseno postavljamo na piedestal. Krasno, bomo dejali, a tako bi moralo biti vsak dan. Ne pre- tiravam, zato vam poklanjam namesto šopka rož nekaj pesmi pesnice Neže Maurer iz njene nove pesniške zbirke Tej poti se reče želja. Utrujena počivam na perutih vetra in gledam navzdol na varno zemljo, ki me čaka z barvo rjavih oči. Sreča pljuska v meni. Neprestano spreminja barve. Ko postaneta tema in nič isto, posveti žarek. Temo zdrobi iskrenje. Življenje pljuska v meni kot morje. Noč hodi po moji sobi. Na stežaj sem ji odprla okna in vrata. Lepa je od mesečine. Z njeno lepoto ubijam svojo stisko. Srebrne lati trav so nežne kot dlačice na koži. Bodi miren, da se z ustnicami vetra dotaknem tvojega vratu. Ti, zemlja moja ih srebrne lati trav. Moje življenje. konjevo pisanje o tem zelo osebno, da ta razhod obžaluje in obsoja in da se niti ne trudi iskati globljih razlogov; zato v tem vidi le dejanje, ne pa širšega procesa. 4.6. Poleg več literarnozgodovinskih »intervencij« na različne teme in v različnih revijah velja omeniti še Fekonjev prispevek k prekmurjanistiki. Ne gre sicer za besedilo, ki bi razširjalo dotedanjo vednost o prekmurskem slovstvu, ampak je njegov članek Književnost ogrskih Slovencev (DiS 1892) povzetek že objavljenih del. Pri navajanju najpomembnejših evangeličanskih in katoliških prekmurskih piscev - ob njih omenja tudi Agustiča in njegov časopis Prijatel - seje Fekonja naslanjal predvsem na člankejdrugih avtorjev, tako da je njegov zapis marsikaterega naslova ali vednost o katerem od avtorjev pomanjkljiva. Ne glede na to pa je njegov članek kot informacija o takrat še malo znanem prekmurskem slovstvu učinkoval pozitivno, saj je osrednjeslovensko javnost seznanjal s književnim življenjem na skrajnem severovzhodu slovenskega etničnega prostora. Čeprav za Fekonjevo literarnozgodovinsko delo drži navedba v Slovenskem biografskem leksikonu, da ga ob izredni marljivosti bolj kot kritična uporaba gradiva in novi izsledki odlikuje »vestna kompi-lacija že večinoma znanih dejstev«, pa je tej sodbi mogoče dodati vsaj še ugotovitev, da njegovo pisanje zaznamuje ne objektivistična distanca znanstvenika do opisane ali razlagane predmetnosti, ampak prej celo simpatična subjektivnost in afir-mativnost. Prav zaradi tega kdaj pa kdaj ni mogel uzreti globljih gibal posameznih dogodkov in pojavov, vendarle pa je imel dovolj občutka za mero in predvsem je bil dovolj širok in odprt. In kakor je to že običaj: v svoji strokovni in kulturni odprtosti do južnih Slovanov je slej ko prej moral nujno trčiti ob'klerikalno ozkost, ki je povsem napačno razumela njegovo razlago povezav mtd srbstvom in pravoslavjem in mu v članku Andrej Fekonja pa vera in narodnost (Rimski katolik 1889) podtaknila an-tikatoliško razpoloženje. Seveda ta z versko nestrpnostjo prežet članek ne more v ničemer zmanjšati literarnozgodovinskih zaslug Andreja Fekonje, je pa priča lastne majhnosti in tudi priča stalno prisotne nenaklonjenosti drugačnemu, odprtejšemu premišljevanju v slovenski kulturi. (Naslednjič portret FRANCA FERKA) ■ 4. marec 1999, VBIB e, fotografija, ki jo objavljamo v današnjih Drobcih, ni hiša Sukičeve, ki najbrž ni več med živimi, temveč ena od tisočih goričkih »mrtvih narav.« Hote sem izbral ta izraz, čeprav bi bil mnogim bolj všeč tihožitje, hote, ker se mi zdi, da kljub no-sljanju naših politikov, ki nas tako tiščijo v obljubljeno Evropo, sprejemajo našo deželico kot kranjče-vsko idilo. Ja, idilo že, a za koga? Za tiste, ki vsakodnevno tolčejo svoj kruh, ki se pehajo na smešno malih lehah njiv, to že zdavnaj ni. Morda le za one, ki oživljajo naše Gospa tajnica, danes praznujete Po dolgi in napofni poti sem končno prispet na cilj. Stal sem na pragu hišice Julijane Sukičeve, najstarejše ženice v vasi. Vstopil sem. Ob peči je sedela starka. Ko sem spregovoril, me je takoj spoznala. - Babica, kako se kaj počutite? še kar dobro, samo slepota me precej, ovira. Kdaj ste bili rojeni? Že nekaj mesecev je od tega, ko sem praznovala ' 95-letnico rojstva Kje ste obiskovali šolo? Vseh sedem let in tri mesece sem jo obiskovala tukaj v Markovcih. . Se še spominjate šolskih let? O, seveda! Ko sem jaz hodila v šolo, je bilo vse drugače kot danes. Bili smo slabo oblečeni pa tudi večkrat lačni. Pouk se je pričenjal ob deveti uri in je trajal do štirih popoldne. Vmes smo' imeli le eno uro oddiha. Bližnji so šli jest domov, drugi pa smo glodali le trdo skorjico . kruha. Da, bilo je hudo! Ali ste bili kje zaposleni? Službovala sem tri leta. Bila sem gospodinjska pomočnica. Kje ste bili med okupacijo? Vsa štiri leta sem preživela v internaciji. Kakšna je bila vaša domačija ob vrnitvi? Oh, tega se zelo nerada spominjam! Vse, kar smo prej s trudom prigarali, je bilo porušeno. Babica, ali vas lahko še kaj vprašam? Zakaj pa ne, kar vprašaj! Kdaj ste izgubili vid? Zakaj si se bal to vprašati? Veš, tega vprašanja sem že vajena. No, od tega so minila že štiristota. Vem/ da vam je zelo hudo, vendar me zanima, kdaj vam je najhuje? Takrat, ko pridejo moji otroci domov, jaz pa jih ne morem' več videti. Da, takrat najbolj pogrešam vid. MILAN GAŠPAR Goričko po obratni poti. Saj se še vsi spomnimo šestdesetih in sedemdesetih let, ko je naša politika stremela k temu, da mladi pač morajo v mestu služit svoj kruh v rastoči in »odrešujoči industriji«. Zdaj vemo, daje bumeramg tu: takratni mladi, ki so odšli, so zdajle le ruralni meščani, hočem reči, meščani, ki se nikakor niso sprijaznili z urbanim. Še več: znova jih vleče na »očetnjavo«, kjer po »moderno prenavljajo hiše očetove«, da bi lahko vnukeci spet skakali po travi. Vse lepo in prav, a zdi se, da so izgubili tisti pristen odnos, da vse bolj in bolj izgledajo kot naveličani angleški vikendaši, ki se gredo na podeželju meščane, v mestu pa želijo ostati vaščani. Tako so vedno pol-pol. Ne tič ne miš, šišmiš. In če gledamo z druge, meščanske plati: se lahko potem sploh čudimo, da se v Soboti le odpirajo bifejčki in gostilnice, v Soboti, ki je nekoč premogla kar nekaj kavarn. Ena sicer je - kavarna Jelša -, a še zdaleč ne diši po pravi kavarni. Preprosto zato, ker nimamo pravih gostov. Pomislimo in se zamislimo, če že želimo biti regionalno središče. Včasih so rekli kar metropola, kajne? mvi Tudi dd Nižje cene za minuto pogovora v notranjem IN MEDNARODNEM PROMETU. • Nižje cene mesečnih naročnin. * Sekundni interval že od prve sekunde vzpostavljene TELEFONSKE ZVEZE. Novost - družinski bonus. Nove brezplačne dodatne storitve v naročniških paketih. • Vsebina naročniških paketov prilagojena različnim POTREBAM UPORABNIKOV. WWW.MOBITEL.SI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT & OSIVI svoboden kot ptica Gospa tajnica Jožica s šopkom Šopek, ki ga je v cvetličarni Cvet na tržnici izdelala Zdenka Šajt I aša tajnica meseca^ bruarja je Jožica Ferja _____I iz ABC Pomurke-8^ pina podjetij iz Murske Sobe te. S tajnico iz prejšnjega # seča ju povezuje skupni P* mek, pa tudi rojstni dan nujeta obe 23. dan v mesec“ »Loči« ju le en mesec. R®8"' klučje! Gospa Jožica redno sledi nicam ženske mode, največkra odloča za kolekcije, ki pn^: soboške tovarne oblačil. 0^ : Miran Žilavec o njej pove88' pohvalne stvari, saj je pni^ ustrežljiva, iznajdljiva; ve P tudi, da vedno obvladuje sit®8" V podjetju so z njenim delo®1^ zadovoljni, še posebej, ker F delo ni omejeno in ga ni niko nec. . ■ Pravi spomladanski šop . Jožico so izdelali v cvetličarni na tržnici. Ko je gospa Zdenka izdelovala šopek, je kar za®e^ šati po pomladi. Uporabila)® tulipane (Tulipa Rosario), kis® posrečeno ujemajo s spo®11 sko reso (Eriča Carnea). P°5 svežino pa so šopku dale b® . zije (Freesia-hybridii). Ze^; bilo raznovrstno: eukaliptuj calyptus cinerea), kodrasti gus (Asparagus umbulatus). I vka (Aspidistra), ki je bila z® I in položena v vrbovo gn®z 1 celem šopku pa so bil® P živo rumene trobentice 1^, Acaulis), ki so prav gotov®1 značilne znanilke pomladi «: Da bi cvetje, še poseb®! | ni, ostali čim dalj časa to »spomladansko gnezdo1'^, v vazo z malo vode. Seve® . dobro tudi, če šopek krasi PL ki je nekoliko hladnejši, P®1^j pa smo za daljšo obstojn®5'^ tajnici priporočali tudi hran® zano cvetje - Flower Fre^ Iskrene čestitke! J OLGA^ Mercator v akciji od 25.2. do11.3.'99 in se Ponudba velja do prodaje zalog! http://www.mercator.si 3.080,40 stara cena Ogrska sala^ vak. pak., cena z‘' Mesnine dežele Kra<’is - f' ., f1»* j pM' "L1 Poslovni sistem Mercator d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 107; Mercator SVS, trgovina, storitve. Mercator Dolenjska, trgovina, storitve, d.d.. Novo mesto. Livada 8; Mercator Degro, Trgovsko ■ gostinsko podjetje, d.d.. Porto^jJ^^ 13 lili, 4. marec 1999 kmetijstvo rček \i -j-' । bersa-kan-vinski cvet je bolezen vina, ki jo povzročijo divje oks' | kvasovke, ki se razvijajo na površini vina ter DOVišajo hlapne kisli- Te kvasovke razgrajujejo alkohol v vodo m COZ te p noSodi ali ne. Težave povzročajo po končanem alkoholnem vrenju v sploh nepolni vinski posodi, kjer ustvarjajo na površin, _ oz. prevleko in močno prizadenejo vino. Pri takem vinu o .. ^ k/ kožico tako, da vino previdno pretočimo v zdrav sod aispomWo W ma dolgo iztočno cev. Lijak porinemo vsaj nekaj cen vina. Z dolivanjem se dviga površina vina, z njo pa tu • huiiem Vino po M P— pojavu berse vino pretočimo, da odstranimo mreno, ogljem ali kombinacijo želatine in kremenčevega čistila. letošnjega pridelka Cene mineralnih gnojil splošna kmetijska zadruga Murska Sobota kupnih postajah - 211.1951, - osnovna cena sladkorne pese pri 16-odstotni vsebnosti sladkorja - vrsta gnojila.-.cena s 5 % p. d. sit za kg KAN 27 % (madžarski)......24,10 KAN 27 %..................24,80 UREA 46%..................29,00 NPK 15:15:15..............31,40 NPK 7:20:30...............37,50 NPK 8:26:26..............*39,60 apnenec v vrečah.........10,10, apnenec, razsut............8,40 tedniku VESTNIK je bil v četrtek, 25. februarja 1999, na 12. strani objavljen članek novinarja BORISA HEGEDUŠA z na-slovom »IZGINILO 7.000 TON LETOŠNJEGA PRIDELKA«, ki po našem mnenju ni resničen in je škodljiv za ugled Tovarne sladkorja, d. d. V njem je veliko netočnosti, namigovanj in dvomljivih navedb, ki bralcev ne informirajo objektivno. V zvezi z omenjeno problematiko bi želeli poudariti naslednje: . -j., n„„^hOnnridelavi | vzorčenjem v TSO. Ta razlika je lahko pozitivna ali negativna. Če je pozitivna, jo dobijo vsi pridelovalci, ki so peso predali na tej prevzemni postaji, v enakem odstotku dodatno plačano. Če pa je negativna, jo vsem pridelovalcem pri zadnjem plačilu enako poračunamo. V dosedanji praksi sta se dogajala oba primera. Po našem mnenju je letos vzrok za nekaj večje razlike v izredno slabih vremenskih razmerah in visokem deležu primesi, katerega je vizualno zelo težko natančno določi- V biološki razkis je bakteriološki proces delimo na čiste mlečne Povzročijo ga mlečnokislinske bakterije, ki ji & nezaželene j bakterije in bakterije, ki ustvarjajo poleg mlečne is .okis/inske bakterije snovi. Poteka med alkoholnim vrenjem in po nl^' arama bolj blage mlečne razkrojijo en gram ostrejše jabolčne kisline na 0, 9 M/ečnokislinske kisline in tako stopnjo kislosti v vinu občutno zrn . -n0 (n m/ečni cik. bakterije lahko tudi škodljivo delujejo in povzročijo jZ$topa kisli- Biološki razkis je zaželen pri neharmoničnih vini P vinske kisline, v na), pri harmoničnih pa ni zaželen. V dobrih le m i zaielen biološki slabih pa je več jabolčne kisline, ki je ostrejša, m Rignemo tempe-razkis. Biološki razkis pospešujemo na naslea^ 0„ ( ka v,na žveplamo le raturo vrenja nad 20 °C, skladiščimo v kleti nad ' hakteriie in vino publiko, da preprečimo oksidacijo, dodajamo avto o towmOi pa je ki-ščamo dlje časa na drožeh in po potrebi mešamo. kisnn0 (1 del 5% slost vina ustrezna, biološki razkis ustavimo z zvep dnsiacikanjem. Pri h2SO3 na hi). Odsvetuje se blaženje preostale kis i Zgradi tega moštu in vinih, ki so harmonična, ne želimo biolo g kvasovke, vrenje naj izvajamo naslednje ukrepe: dodajamo selekcionira be: p0 glavnem Poteka dirigirano v hladnih kleteh, močno žvep am° kleteh. Biološkega vrenju), prvič izdatno čistimo in vino skladiščimo v ^ge nacjaljuje) razkisa ne smemo zamenjati z mlečnim v 7 a poMURJE ■ PRIPRAVLJA: ALENKA MEOLIC,KSS ZA nu plUMIvinv..,,---- Sestavni del Pogodbe o pridelavi sladkorne pese so tudi Splošni pogoji Tovarne sladkorja, d. d., Ormož o odkupu sladkorne pese in Splošni pogoji za kontrolo kvalitete in količine pri prevzemu sladkorne pese. Vsebina vseh omenjenih dokumentov je dogovorjena z Organizacijo proizvajalcev sladkorne pese vsako ... aneči, zbirališče lovski dom v Dolini, bo 5. marca ob 16.00 prak-'cr|i prikaz rezi vinske trte različne starosti in vzgojnih oblik. Istega ae bo v Rakičanu v gasilskem domu ob 18.00 kviz Mladi in kmetij- V Dolgovaških Goricah v Sokejevem vinogradu bo 5. marca ob -80 demonstracijski prikaz zračenja tal v vinogradih. ■marca bo v Turnišču v prostorih občine ob 19.00 občni zbor Dru-vakmetic Turnišče. Vinogradniškega centra Goričko v Ivanovcih bo 8. marca g 00 do 17.00 zbiranje vzorcev. O a bo v prostorih Vinogradniškega centra Goričko v Ivanovcih -00 do 16.00 ocenjevanje vin. Radgoni v dvorani KZ bo ob 9.00 predavanje Oživljanje tra-nasadov sadovnjakov. km .ar' ®ori v gasilskem domu bo 11. marca ob 19.00 kviz Mladi in ™hjstvo. leto posebej. Tovarna sladkorja, d. d. (v nadaljevanju TSO), prevzema sladkorno peso neposredno v tovarni ali na prevzemnih postajah, ki so na pridelovalnem območju sladkorne pese. Sladkorna pesa, ki jo pridelovalec preda na prevzemni postaji, se prevzame v skladu s 3., 4. in 6. poglavjem Splošnih pogojev za kontrolo kvalitete in količine pri prevzemu sladkorne pese. V teh poglavjih je opredeljen način vizualnega ocenjevanja primesi in jemanja vzorca sladkorne pese za določitev kakovosti sladkorne pese, ki se opravi v la- ti. Omeniti je potrebno, da so stroji in ljudje sladkorno peso spravljali še tik pred novim letom v zelo slabih vremenskih razmerah in jo v nasprotju z večino evropskih držav v celoti pospravili in predelali, kar je vsekakor velik uspeh. TSO ima način odkupa, prevzema in transporta ter obračuna sladkorne pese narejen po vzoru držav boratoriju TSO. Vsa sladkorna pesa, ki se prevzema na posamezni prevzemni postaji, je opremljena z vizualnimi ocenami primesi. Vsa količina pese s posamezne deponije se pri prevozu v TSO še enkrat kontrolira z vzorčenjem glede na količino primesi. Po končanem prevzemu se v skladu s točko 6.4 Splošnih pogojev za kontrolo kvalitete in količine sladkorne pese opravi poračun razlike med vizualno oceno na prevzemni postaji in dejansko ugotovitvijo s sondo in a ev s e pese lMmeeSeni zaradi neugodnih vremenskih razmer površin, na-lad^60^ Za setev sladkorne Pese’ niste uspeli preorati, spom-S° ’z9ube' ne °rjite P^Sloboko. Pri pregloboki spomladanski brazdi °draža. vla9e iz tal zaradi izhlapevanja prevelike, kar se negativno dvsem v primeru spomladanske ali poletne suše. Vpliv predsetvene priprave tal na Pri obdelavi tal je Predv?0 'Z^rati Primeren čas- ”r'a’ ne smejo biti pre-se ga' ,'°bina oranja spomladi, ki Tora^1 pridelavi sladkorne pese cm.gr° '^bati, naj bo 20-25 PoravnaZtdo.'6 PriPoročljivo čimprej Poapnim' če 'e Posebno še prej ha). R 0 ^aiveč 1000 kg CaO/ ^ačo planje najbolje opravimo z opravilu' plan'rno desko. Po tem (Po nav^08"110 min6ra,na anojha Ukom ki iih s predsetve-b . ad6'amo v tla. oprava 8,00 SIT/kg, -subvencija države 0,5 SIT/kg, 1 - povprečna višina poračuna PRIMESI v letu 1998 - 3%. Iz navedenega jasno izhaja, da ne gre za »izginotje« sladkorne pese, ampak za poračun razlike v oceni primesi pri sladkorni pesi. TSO tudi ni nikomur prepovedala spravila sladkorne pese, ampak je v skladu s tehničnimi zmogljivostmi tovarne (4000 t/dan predelave) pripravila plan spravila ter s stimulacijami za rano in pozno spravilo (le-te vrednostno znašajo veliko več kot poračun primesi) poskušala pridelovalce stimulirati za enakomerno sp-ravilo v celotnem obdobju. Vzrok za to je v dejstvu, da pesa, ki predolgo čaka na predelavo, zgublja tehnolo- SKZ Kmetovalec Ljutomer vrsta gnojila..cena s 5 % p. d. sit za kg NPK 7-20-30.............38,90 NPK 6-12-24.............37,70 NPK 15-15-15............32,03 NPK 0-10-30+0,2.........36,66 KAN 27%.................24,63 UREA 46%................30,97 Do 15.3.1999 dajejo 4 odstotke popusta. Kmetijska zadruga Beltinci skladišče Bogojina EU. Vse omenjene faze odkupa kontrolira nevtralna pooblaščena institucija (v našem primeru firma INS-PECT, d. o. o.), prav tako pa jih lahko kontrolirajo v skladu s pogo- dbo pridelovalci sami. । Zaradi pravilne informiranosti I bralcev navajamo nekaj osnovnih podatkov o kampanji predelave sladkorne pese v letu 1998, in sicer: - skupna količina odkupljene sladkorne pese - 380.2441, I - količina pese, prevzete na od- ško kakovost. Prav tako se nam zdi nekorektno povezovati vzroke za tragedijo enega od prevzemalcev sladkorne pese s TSO in odkupom sladkorne pese. Upamo, da smo uspeli pojasniti in demantirati zlonamerne navedbe v članku in odvrniti dvome o poštenosti odkupa. Popolnoma jasno pa je, da so mogoče tudi napake, ki pa jih v dogovoru s pridelovalci poskušamo odpravljati. Veliko zanimanje za pridelovanje sladkorne pese in porast proizvodnje v zadnjih letih pa potrjujejo, da so odnosi med TSO in pridelovalci korektni in da tovarna svoje obveznosti (v nasprotju z drugimi odkupo- vale! kmetijskih pridelkov) do pridelovalcev izpolnjuje korektno in popolnoma v skladu s pogodbo. TOVARNA SLADKORJA, i D. D., ORMOŽ« vrsta gnojila..cena s 5 % p. d. sit za kg KAN 27 %.................23,70 UREA 46 %.................29,90 NPK 15:15:15.............30,80 NPK 7:20:30..............39,00 NPK 0:10:30 +0,2 B.......35,50 NPK6:12:24...............36,90 apnenčeva moka............9,60 biogrena.................63,00 Agroplac ■ trgovina Veščica vrsta gnojila..cena s 5 % p. d. sit za kg KAN 27%..................23,70 NPK 7-20-30................37,50 UREA 46%.................29,40 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B.......46,00 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B........40,40 Kmetijska zadruga Ledavski dol, skladišče Cankova stjo dušika + 100-150 kg KAN/ha pred setvijo, - dognojevanje 200-250 kg KAN/ ha. Na trgu je veliko različnih NPK-kombinacij, pri izbiri le-teh se morate čimbolj približati potrebam sla-,. , ,, n । u । . Zgornja plast preveč zdrobljena Idealna tla - Pregloboko obdelana nastanek skorje vznik in pridelek pese. Kapilarna voda v tleh Gnojenje s —— Gnojenje je dejavnik pri pridelavi . I sladkorne pese, ki v največji meri ,setR>, ravljen setveni | vpliva na količino in kakovost pridelka. Zato moramo poznati osnovno založenost tal s hranili, kar nam omogoča analiza tal, ki jo moramo upoštevati iz gospodarskih in oko- setev, ohr an jan je viage in v z 1 "'k je pogoj, da je njiva predbo - i grobo poravnana. \ Primerno pripravljeno setvišče se I Sestoji iz treh slojev. \ ’ gornji krovni sloj debeline 2-3 cm’ \ k' je mrvičast in omogoča dostop to- \ Plete in zraka 1 ' srednji sloj oz. posteljica, debelina \ cm, kamor se polaga seme -spodnji sloj pod semenom je sk-kmjen (ne sme biti zabit) s potrebno W\arnostjo za vlago in zračen, da Mogoča enakomeren vznik in hiter vaamj mlade rastline. Za pripravo SeKišča je še posebej pomembno, da zemlje ne silimo, ampak jo s čim ^nj traktorskih prehodov obde-Pjamo.kojegodna. Nalhrf.s Ijevarstvenih razlogov. Največji vpliv na pridelek imata • • -- Molih tlph obvezno fpliarno uporabljati solubor I ali katero drugo foliarno gnojilo, ki ' vsebuje bor. Seme, setev in sklop Seme mora imeti dobro kalji-vost, primerno energijo klitja in visok odstotek enokličnih semen. i Pretežni del semena za setev pride-L lamo v Sloveniji, manjši del pa uvo- zimo. Osnova za izbor sort so sortni poskusi, usmeritev pa po tipih (lastnosti) na podlagi kvalitete, pridelka in odpornosti proti boleznim. Slabša odpornost pogojuje tudi rano spravilo, ker posevke težje pad glivičnih bolezni ter škodljivcev, kljub fungicidom in insekticidom, ki so v plasteh nanešeni na seme. Za setev bo na voljo 20 % semena z insekticidom gaucho, ki učinkoviteje in ekološko manj sporno deluje na bolhača in listne uši. Pogoj za dobro setev je brezhibna sejalnica, kakor tudi kontrola same setve. Sejemo na medvrstno razdaljo 45 cm, globina setve 2-3 cm, hi- vrsta gnojila...cena s 5 % p. d. sit za kg KAN 27 %........24,70 UREA 46%..................29,10 NPK 15:15:15..............30,80 NPK5:7:16 + 3 Mg + 0,1 B ..39,90 NPK 0:10:30 +0,2 B........36,00 NPK 7:20:30...............36,40 NPK 20:8:6................29,90 NPK 3:24:24...............39,70 superfosfat...............28,10 apnenčeva moka............10,00 SKZ Klas, Križevci pri Ljutomeru trost setve 4-5 km/h. Glede na razdaljo semena v vrsti dkorne pese. Osnova pri gnojenju je razlika med založenostjo tal s hranili (analiza) in dejstvom, da 501 korenov odvzame 280 kg K2O, 90 kg P2O6, 220 kg N in 100 kg CaO na hektar. Hlevskega gnoja in gnojevke za gnojenje sladkorne pese spomladi ne uporabljajte. Pri računanju skupne bilance >mnqtp- ločimo dva načina setve: - setev na korekcijo sklopa: razdalja semena v vrsti je 10-12 cm. ..... Pri tem načinu je treba pozneje po- zascitimo. . ..... ' .. \ . ' — . sevek redčiti, hkrati pa tako dose- v ‘ . . . žemo najprimernejši sklop, to je ,Qh_ 85.000 rastlin na hektar; - setev na končno razdaljo: to je setev na razdaljo 17-19 cm. Primerna je le za kakovostne njive z dobro pripravljenim setviščem in v optimalnem času setve. Ta način je v naših razmerah manj priporočljiv, ker obstaja vedno velika nevarnost za sklop 85.000 rastlin na hektar, | kar pa dosežemo nekje pri 70 % vrsta gnojila.cena s 5 % p. d. sit za kg NPK 15-15-15..............30,55 NPK 20-8-6+3Mg............29,82 NPK 2-20-30...............39,45 NPK 5-7-16+3Mg+0,1 B......36,00 NPK 6-10-16...............20,98 NPK 6-12-24..............34,62 NPK 7-20-30..............37,94 NPK 8-26-26..............40,46 NPK 9-15-15..............37,31 kalijeva sol 60%..........39,20 kamex-korn kale+6% Mg.......28,92 KAN 27%-madžarski...........24,88 KAN HIDRA.................26,20 patent kalij-30%K+10%Mg.....72,97 UREA 46%-madžarska.........28,41 amon-nitrat 36%............3i ,58 Za gotovinsko plačilo dajejo 2 % popusta ali brezobrestno kreditiranje do 30. — “ II HČI IZ.IV1 ----- na kvaliteti, zahtevajo popolno teh- i nologoijo, na bolezni so slabo odporne, zato primernejše za rano do srednje rano spravilo, - NZ - prilagodljive sorte, slabše do srednje odporne na bolezni, zato za srednje rano spravilo, - CR - ha bolezni (cerkosporo) , odpornejše sorte, primerne za>pri-' delavo na območjih, kjer je močnej- iriucioax...__i rn lauunu..,« ;i na kislih tleh potrebnega dušika moramo upošte- oeiavo Ud uuinv^j..,v_. vati rezervo v tleh, organsko gno- ši napad bolezni, oziroma pridelava jenje, pa tudi kalcificiranje s karbo- ’ *--------sre. natacijskim muljem. Učinek kalcifici-ranja s karbonatacijskim muljem (10 t/ha) je enak kot uporaba 40 kg či- luaov nolJa ,,, a._. stega dušika na hektar. tehnologiji prihaja predvsem na par- V naših pridelovalnih razmerah celah, na katerih se v kolobarju gnoji gnojimo sladkorno peso z največ —uh nnniil 150 kg čistega dušika na hektar. Koliko kg dušika vsebujejo posamezni odmerki organskih gnojil na hektar površine: • m hektar novršine dušik in kalcij. Posevki na--- slabo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajejo mnogo nižje pridelke, čezmerno gnojenje z dušikom zniža pridelek, vsebnost sladkorja in izkoristek v predelavi pese, poveča pa maso listja in glav. Do te napake v • —r»Q nar- ceian, na Kareni I OU V -- . z večjimi količinami organskih gnojil (kot sta kokošji gnoj in gnojevka). če nimate navodila za gnojenje, V ožjem kolobarju; čas spravila sre- dnje ran do pozen, - RR - sorte, odpornejše na brada-tost korena oz. rizomanijo, čas spravila srednje ran do pozen. Na tleh okuženih z virusom rizomanije le z RR sorto dosegamo ekonomič- poljskem vzniku. Potrebna količina semena na hektar v semenskih enotah SE (1 SE = 100.000 semen); 1 ha pese ima 22.222 dolžinskih metrov. SE/ha 4. 1999. Kmetijska zadruga Črenšovci, skladišče Črenšovci vrsta gnojila..cena s 5 % p. d. sil za kg KAN 27 % ......26,80 UREA 46 %...............28,25 NPK 7:20:30.’..........37,10, NPK 15:15:15............31,20 NPK 0:10:30 + 0,2 B.....37,73 NPK0:10:30 + 3 Mg + 1 B ...48,50 NPK 5:7:16+ 3 Mg+ 0,1 B ..41,57 -pj-jnsa mehanizacija za popra- 1 le predsetvemk, s katerim lahko natančno naravnamo globino. To je ze\o pomemebno pri kalltvl, ko te S6me zelo občutljivo na sušo. Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rah-ia\o \n Izsušujejo pregloboko, pošlega pa je slabši in neenakomeren vznik. priporočamo: a) če v kolobarju redno upora- bljate organska gnojila: - 800 kg/ha NPK z nizko vsebnostjo goveja dušika + 0-100 kg KAN/ha pred gnojevka svinjska % suhe snovi 1,5 t na hektar površine 10 20 30 40 40 80 120 160 setvijo, -dognojevanje 100-200 kg KAN/ ha b) če v kolobarju ne uporabljate organskih gnojil: ■’ 1000 kg/ha NPK z nizko vsebno- gnojevka goveji 7,5 55 55 110 165 220 110 165 220 vse- hlevski gnoj 21,5 .. Pri NPK-kombinacijah, ki ne bujejo mikroelementa bora, morate ne pridelke. V letošnjem izboru sort so: žita - Z, kristali - Z/NZ, emma - Z/NZ, tiptop - NZ, ana - NZ, astro - CR, desna - CR, romea - CR/RR, puma - CR/RR, dorotea - CR/RR. Ugodna temperatura tal za kali- 1 tev je 8-12° C, najnižja pa 4° C. Optimalni čas setve je od zadnje dekade marca pa do sredine aprila, seveda odvisno od vremenskih razmer. Prerana setev v hladnem vremenu zadržuje kalitev in povzroča slabši vznik ter omogoča večji na- razdalja v vrsti 10 cm 11 cm 12 cm 17 cm 18 cm 2,20 . 2,02 1,85 1,31 1,24 1,17 Turnišče cene pujskov 19 cm Pri robljenju parcel je poraba semena večja od navedene še za 5- 10%. Strokovni nasvet o negi in zaščiti I posevkov sladkorne pese bodo objavljeni v drugi polovici marca. TOVARNA SLADKORJA, D. D. RAZISKOVALNA ENOTA ZA SLADKORNO PESO ■ Na sejmu v Turnišču so zadnji četrtek v februarju ponujali 45 pujskov, starih od 7 do 11 tednov in težkih od 28 do 35 kilogramov. Zanimanje med kupci je bilo precejšnje, saj je lastnike zamenjalo 30 živali, za par pa je bilo potrebno odšteti od 12.000 do 16.000 tolarjev. IZ NAŠIH KRAJEV 4. marec 1999, Klepet v Desnjaku Dediščina ne sme propasti Nekoč nerazvito je zdaj turistično območje 60 let skupnega zakonskega življenja sta pred nedavnim praznovala zakonca Fras iz Murske ulice 12 v Dokležovju. Jožef Fras, rojen leta 1911, je bil po poklicu tesar in je delal v soboških podjetjih in v Ljubljani. Kljub temu pa ni zanemaril dela na kmetiji, kajti hrano je bilo treba pripraviti za devet potomcev. Dolga leta je bil tudi aktivist RK. Žena Marija, po dekliško Ropoša, se je rodila leta 1915. Ves čas je pridno delala na kmetiji, skrbela za dom in družino ter vzgojo otrok. Bila pa je tudi dobra kuharica, saj je v domači krušni peči pekla ržen kruh in slastne potice. V veliko veselje jima je kar 18 vnukov in 12 pravnukov. Čeprav sta že v letih, sta še vedno čila in zdrava, jesen življenja pa preživljata na svojem domu pri sinu Alojzu. - Foto: JŽ ako priti v Desnjak? To v sedanjem času ni več vprašanje, je pa bilo v ne tako davni preteklosti. Desnjak je bil bogu za hrbtom. V Desnjak vodi več poti. Sam sem se pripeljal po tisti, ki vodi od magistralne ceste Ljutomer-Or-mož. V Žerovincih sem torej zavil na desno, previdno speljal čez železniške tire, pri kapelici zavil na levo in po nakaj deset metrih vožnje sem se pripeljal do skupine hiš, ki so z obeh strani ceste. Pogledal sem na njihove hišne numere in na »levih« prebral HUJBAR, na »desni« pa DESNJAK. Kmalu zatem mi je zastal pogled na enem izmed pročelij gospodarskih poslopij in ogovoril domačinko Anico Karba. »Lepo, da ste postali pozorni na to, kar vidite,« me je pohvalila, nato pa povabila v toplo kuhinjo in postavila na mizo liter vina. »Ste domačinka ali priseljenka?« sem vprašal. »Izhajam iz Vučje vasi in kot dekle sem se pisala Petkovič. Leta 1969 sem se poročila z Aloj- Demokracijo zamenjala anarhija Sv. Jurij v SI. goricah še ni uradno ime kraja Dobrovniški vinogradniki so z lastnim denarjem zgradili kapelico s kipom sv. Urbana, zaščitnika vinogradnikov, in sicer na Popovem bregu ali kot mu domačini pravijo po madžarsko Paphegy. Kip sv. Urbana je v naravni človeški velikosti. Ker pa ni bil zaščiten, je bil zanimiv nepridipravom. Sedaj je sv. Urban dobil zaščitno ograjico, uredili pa so tudi okolico. Obeležje pa hkrati opozarja mimoidoče, da gre za vinorodno območje z bogato in dolgo tradicijo. Tekst in foto: Franc Bobovec Na krajevni skupnosti ne poslušajo uradnega stališča Občine Lenart na kratko•na kratko rVTI ekako pred letom dni sem v Slovenskih goricah obiskal naselje I U I Jurovski Dol. Tako je bil kraj označen z uradno tablo. Pred ULJ dnevi sem zagledal tam napis Sv. Jurij v Sl. Goricah. Kot nam je povedal tajnik Občine Lenart, kajnor to območje še vedno spada, gospod Edo Zorko, se napis ne sklada z uradnim nazivom naselja. V zvezi s tem potekajo neplodni pogovori med predstavniki občine in tukajšnje krajevne skupnosti. Tako je torej tam, kjer demokracijo zamenja anarhija. Apače Lovska družina Apače, ki deluje od leta 1952, gospodari s 3.200 hektari lovišč. V preteklosti seje tu pojavljalo vse več divjih prašičev. Toda od lanskega leta je drugače. Skupno so apaški lovci ustrelili 16 divjih prašičev. Medtem pa se je razširil zarod lisic, saj so jih od maja lani do konca letošnjega januarja ustrelili kar 96. V lovski družini, ki ima svoj lep dom v Črncih, je 67 članov. (F. KI.) Murska Sobota Predstavnik mestne občine v sosvetu načelnika Upravne enote Murska Sobota je poslej župan Anton Slavic. Na nedavni seji mestnega sveta so opravili tudi imenovanja v pomemebnih soboških kulturnih ustanovah, ki so širšega regijskega pomena. Tako so za vršilce direk-toijev, vendar največ za dobo enega leta, imenovani: Jože Vugrinec (Pokrajinska in študijska knjižnica), Irena Šavel (Pokrajinski muzej) in Franc Obal (Galerija). Po proučitvi možnih lokacij in izdelanem urbanističnem mnenju so se v mestni občini odločili, da Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije iz Murske Sobote zagotovijo primerno zemljišče za gradnjo načrtovanega objekta. Odločili so se za lokacijo ob Noršinski cesti, veliko 16,77 ara. Sklenjeno je, da bodo omenjeno parcelo, katere lastnica je mestna občina, neodplačno prenesli v lastništvo Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Soboško upokojensko društvo namenja posebno pozornost tudi izobraževalnemu programu svojega članstva. Tako so že organizirali zanimivo predavanje o potrebah po telesni aktivnbsti, o čemer je spregovorila Dragica Nikolič. 8. marca bo o temi Človek človeku človek predavala Karolina Kolmanič, 22*. marca bo o poti po Novi Zelandiji spregovoril dr. Božidar Radoš, 12. aprila pa o potovanju po Izraelu dr. Janos Palancsai. M. J. Zadeva je kar zapletena. Skušajmo jo razvozlati. Sv. Jurij v Slovenskih goricah se imenuje tukajšnja krajevna skupnost, ki zajema vasi: Jurovski Dol (tukaj je krajevno središče), Malno, Vardo, Zgornje in Spodnje Par-tinje, Zgornji, Srednji in Spodnji Gasteraj in Žitence. Z novimi časi se je pojavil predlog za spremembo imena. V ta namen so imeli leta 1993 referendum. In njegove posledice so, da se KS, ki združuje.omenjene vasi, zdaj imenuje Krajevna skupnost Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Ime je povzeto po patronu farne cerkve. Prvotni nameni so bili drugačni, vendar bi bilo potem potrebno spreminjati katastrske dokumente, hišne številke, osebne dokumente in vse to bi precej stalo. In krajani so nedavno že drugič glasovali proti samostojni občini. zem Karbo in se preselila v Desnjak. On je inštruktor pri ZŠAM Ljutomer, imava pa dve hčerki. Dragica, ki je medicinska sestra, si je že ustvarila družino, zato se tudi lahko pohvalim, da imam že dva vnuka. Stanujejo v hiši, ki je nedaleč vstran od naše domačije. Hčerka Olga pa je po poklicu pravnica in živi doma. Ona je tudi .kriva’, da imamo to na fasadi.« Na pročelju nekdanjega gospodarskega dela Karbove domačije so pritrjeni: lesene lestve, kolo kmečkega voza, brana, plug in kolica, h katerim je bil pripet plug, ko je oral njivo. Kolica in plug je vlekla seveda kravja ali konjska vprega. »Najprej sva stanovala z možem na njegovem domu, leto dni poznje pa sva kupila grunt s starejšo hišo, ki sva jo potem vrsto let obnavljala in prenavljala, nazadnje pa zgradila novo. Mislim pa, da sva dobro ravnala, ko vsega starega nisva zavrgla in tako se je ohranilo nekaj starih kmečkih predmetov. Na pobudo hče- In kako je bilo nekoč? Na tukajšnjem območju je bila v času stare Jugoslavije Občina Jurovski dol, ki jefimela svoj sedež pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Po drugi svetovni vojni je Uradno bi se moralo to naselje imenovati Jurovski Dol, zdaj pa stoji pred njim tabla z napisom Sv. Jurij v Sl. goricah. Foto: F. Š. Anica Karba iz Desnjaka je na kratko prestavila svojo domačij življenje v kraju, v katerem živi že 32 let. »Oh, zdaj je čisto drug3 ' kot pa nekoč, ko so bili sami neprevozni klanci...«je ugotavljal®' Foto: Š. S. rke Olge smo jih obnovili, prebarvali in obesili na pročelje. Godi nam, ker se tod marsikdo ustavi, kaj vpraša in fotografira.« Tako je povedala Anica Kar-ba, jaz pa sem potem dodal, da »veje« z njihove domačije domačnost, gostoljubnost... Prvič zato, ker so ohranili stare reči, drugič zato, ker je bila takoj pripravljena na klepet (kje drugje bi človeka lahko »zabili,« češ, kaj te pa briga naša zasebnost), potem tisti liter vina, ki ga je postavila na mizo, in ponudba, da doda še nekaj iz tilnke (a sem se, grešnik, bilo torej spremenjeno ime največjega kraja, v katerem je bil nekoč sedež Občine Jurovski Dol. Vse kaže, da si krajevna skupnost prizadeva zamenjati ime. Za to dejanje bi se moralo tukajšnje prebivalstvo ponovno odločati na referendumu oziroma po kakšni drugi uradni poti, če je ta sploh mogoča? Krajevna skupnost zdaj nosi novo ime kot institucija, vendar imajo to ime tudi društva in še kdo. Zaplet je po svoje neobičajen. Na lenarški občini ga ne želijo reševati s silo, vendar bo prej ali slej nekaj potrebno storiti. Pravnega reda ne bi smeli rušiti. FŠ ■ zahvalil, ker sem že pojedel it ten sendvič, ne da bi se zave daje pepelnica in - post) - . V krajšem razgovoru mir/j ca povedala, da so naročnik* 1 stnika že več kot 30 let in mači tednik radi prebirajo. la je tudi, daje bila svojčas v d1"« potem ko pa sta se rodili hče**® je posvetila družini. To pa ne r ni, daje ves ljubi dan v hiši. kuhala, pospravljala, likala I pak je veliko tudi v vinograd1*. na lepi legi - pobočju izza his('. veda je nasad sodoben, v nj<\, je celo 4.000 trsov. V redu, z* naje Karbova kapjica. Pot meje vodila napr6J’ Ljč nekaj drugimi ljudmi sem Ijal na kratko in tako zvedel. . naselje razprostira pravzap*" * gričih Desnjaku. Hujbaru in ri. Vsi ti zaselki imajo ce'° šaljive grbe: Desnjak kt^ p tranje sonce, Hujbar kušča^ zarasle kaj bi drugo) pa Desnjak pa ni kar tako^ to, ker je od tam doma nar° f roj Janez Kaučič-Nande, k*G del 30. junija v Šumberku, njegovem rojstnem domus" jr ska plošča. Na Hujbaru Pa jr dil 1847. leta Ivan Skuhaj dski pripovednik, krajevn* vinar, nabožni pisatelji 1°/.^ lec. Kaj bi le-ta zdaj zap*s^^ danjih krajevnih značilnost* gotovo kaj več, kot pa s®**1 1 ril podpisani. J Š. SOB°^j Kovaški muz®! v Nedelici Cehi in cehovska । ^1 nost so bili ponieml’^. turniške zgodovin^ delovali predvsem ski, krojaški in kovašk' Nedavno je oživd'1 da, da bi v Nedelici Pr£ li obstoječo kovačnic® vaški muzej; kovačf^^ju/i mreč že nekaj Id "C ^l*1 svojemu namenu, za j-stniki Čehovi dogo'‘'^p' turniško občino in5 F nim društvom za 0, vaškega muzeja. \ namreč še vsa ko'^ j|*P ma in orodje, z odp’J ^to"' žeja, ki bi naj bil°,s pa bi ohranili spon’1'’ (/ go tradicijo kovaš^.^«’ niški občini, bolje . vasi Nedelica. . wm. 4. marec 1999 IZ NAŠIH KRAJEV 15 »Jamniška« cesta Iz Boračeve proti Janževemu Vrhu vodi neurejena pot am iz radgonskega konca je, iz dobro obveščenih krogov, slišati, da bo ce- o_ ,, ua uu«uca. )r. kij । biavcek sestavljajo Jože Kokol, Franc Novak, Ivan Maucec m Marjan Pintarič, foto: j. zerain i SKem aomu v naaencin. jr. kij 'Ov tarifni sistem podražil elektriko jgcembra lani velja v Sloveniji nov tarifni sistem za prodajo električne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije a J1 n’ sistem, ki ga je vlada sprejela 10. de-^bra 1998, prinaša določene spremembe Mje nan Vračunavanju električne energije. Uve-'1 "0Ve tarifne stopnje za gospodinjstva E stopnja atere Stare tarife’ kot s0 g°sPodinjst'° Poraba t odiem v gospodinjstvu in dirigirana ^rščenja ° S° Uporabn smo za pojasnila vprašali Borisa ska Sobota^’konzumnc službe PE Elektro M“T uta je za spremembo starega tarifnega siste-nePpravC ^ed najpomembnejšimi sta odprava mdustrj:C?n'h razlik v ceni električne energije za lev tarifn 6 ^.^^darske uporabnike ter uskladi-z^01?Sistema za Prodajo električne energije eej Povost° ° rac’Qnalm rabi energije. Tako je preda se Ce ' °djemnih skupinah, kakor tudi to. On? ektr^ne energije ni dvignila enako-g°rijo upo tarifni sistem pa je uvedel kate- t°st yra nrkov, priključenih na srednjo nape-nio trotarif ° 35 ki so razdeljeni v prvo stop- ic stopni odpri vn 3Q kartS^ hitrih srečk, podanm - dobim rn ho^ LJZaWno telefonijo. Skupne škode je za 230.000 toiarj 7^« Ponoč' >e nezanenc skušal ukrasti v *-®a da^ ni p .a ln se Potem z vozilom »spustil-po ■ da je bil kak il6g^ ie avto pustil na cesti in izginil v noc. Domnevajo, 1 Zagorelo v jašku i« ?’*“= m m ie okolico glasbene šole v Murski Sobot. Ti ” 0rfci so kmaln ujo« C kem )ažku glach b v 30 centimetrov širokem in 10 metr 9I POt±>a želo in stanovanjskim blokom v Ulic,Vse. 9a je hji s° °9enj pogasili, so odstranili tudi druge s 60 Zab°in'k‘ 'n t0 v srediaču Murske Sobot . • ^benT*9 'e tovornjakar, ki je na gradbišču lendavske i 13 .5q ^tehal, zadel elektrovod. Popravilo je trajale. od12-3U vijejo ’ °16 bi’a ta čas Lendava brez elektrike. Višino škode Našli |Zgjnu|| avto ob 16‘10 je nekdo odpeljal s parkirišča gostišča so ?ašli še ist°"ckem ^avo 101, registrska številka MS 43 57 • 16 0 V Licršincih pri Murski Soboti. Odkrili so tudi tistega, V^?^,zginll je fiat uno 1 Fincih n februar je nekdo odpeljal z dvorišča stan0^^Steevj|ka 30 49K p ^tomeru osebni avto Fiat Uno, črne barve, reg. r°čijo na ot 'cisti prosijo vse, ki so morda videli izginuli a o, I ^revilko 113 1 J^^bota; Spravil se|e na BMW v Cvetk^7' ,ebruarja ponoči vzel na piko BMW, parkiran^a > o*’* Ana. nato ‘e b"1 star 36, 'et od Svetega Jurija v 9°^®" i® stopaie odšel z mlajšo žensko iz lokala. Ko sta od I ‘ Pade| na tK teme neki moški in udaril J. Š. v predal glave, naka ) So ?' p°maaaialer 9a '6 neznanec še obrcal. Ženska, s katero je bi . - la?a i® v notranja^Pak od nie9a zahtevala denar. Bila je celo pre • »»■»» benamteo In Iz nje pobrala 30.0001O- ^t'bjušs - 7 Postorienarn dejanju sta napadalca zbežala v ne 1 ,U5>eiscejo SSB । Umrl je mladenič Pomurske ceste so spet terjale žrtev, letos že tretjo! Zadnja nesreča je toliko pretresljivejša, ker je ugasnilo življerije, ki se je komajda začelo: umrl je mladenič. Nesreča se je zgodila v nedeljo, 28. februarja, ob 14.45 v dolnjem delu Križevec na Goričkem - v zaseku Dol. Po lokalni dolnji (neprednostni) cesti Domanjševci-Križevci se je peljal z osebnim avtom Zastava 101 Milan H. iz Križevec. Ko je pripeljal do prednostne Gornji Petrovci-Križevci, ni upošteval prometnega znaka »ustavi«, da bi se tako prepričal, ali je nadaljevanje vožnje varno, ampak je kar zavil na cesto, da bi se odpeljal proti svojemu domu. Usoda je hotela, da se je prav v tistem času pripeljal iz petrovske smeri po prednostni cesti 18-letni Simon H. iz bližnjih Dankovec, ki je vozil motorno kolo. Trčil je v prednji del osebnega avta, nakar ga je odbilo s ceste na travnik pri potoku, kjer je mrtev obležal. Voznika avta Milana H. so preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 1,84 g/kg alkohola v organizmu. V torek so položili mladeniča k večnemu počitku, avtomobilist pa je dal tega dne odvleči svojo stoenko s kraja nesreče. Na kraju, kjer je ugasnilo življenje, so prižgane sveče. Bele rože so položne in sreče gorijo tudi na mladeničevem grobu. Pretresljivo! Vse to nas mora znova in znova predramiti, osvestiti, da bomo, ko sedemo za volan, zares v takem stanju, da bomo zmogli varno vožnjo. Sicer pa so to želje, ki jih nenehno slišimo, toda včasih jih preslišimo in potem ugasne nemalokrat tudi življenje tistega, ki ni ničesar kriv. Usoda, pravimo. Morda, toda nanjo se le prevečkrat izgovarjamo. - Foto: Š. S. Alpetour Bandag na kratko Kobilje V tej občini so končali gradnjo prve faze kanalizacije, zdaj pa se pripravljajo še na gradnjo čistilne naprave, ki bo v dolnjem delu Kobilja, stala pa bo predvidoma 20 milijonov tolarjev. Denar bodo zagotovili občani, občina in ministrstvo za okolje in prostor. Kdaj bo kanalizacija delovala, še ni znano. (J. Ž.) Kratke novice Škofjeloško podjetje Alpetour Bandag, ki je največji proizvajalec obnovljenih gum v Sloveniji, je že sporočilo prve poslovne rezultate o prodaji obnovljenih pnevmatik za osebna vozila v letu 1998 Murska Sobota: Mercedes je bil pretrd oreh V noči na 27. februar je neznanec skušal odpeljati s parkirišča v Ulici Nikole Tesle v M. Soboti osebni avto Mercedes Benz. Splazil se je celo vanj, a mu ga ni uspelo vžgati, saj se mu je ključ zalomil v konkatni ključavnici. Policija poizveduje, kdo je bil nočni tič(ek). (ŠS) Jeruzalem: Nista bila na romanju 28. februarja okrog 5. ure sta neznanca vlomila v zasebno trgovino na Jeruzalemu. Odnesla sta več oblačil in. živil, žganih pijač in buteljk; vzela (ne da bi plačala) sta tudi cigarete in sladkarije. Blago sta znosila na bližnje parkirišče, kjer pa ju je zalotil domačin, zato sta večino nakradenega odvrgla, pač pa sta zagotovo odnesla jakno, vredno 17.800 tolarjev. Policisti ju skušajo ujeti. (ŠS) Žiberci, Podgorje le dni so na Apaškem polju občni zbori gasilskih društev, kjer pregledujejo svoje aktivnosti v lanskem letu. V Žibercih so preuredili gasilski dom, naslednja velika želja pa je nakup novega gasilskega vozila, saj je sedanji že za muzej. V Podgorju pa so gasilci znani po svojih odličnih uvrstitvah na tekmovanjih, zato je v njihovih vitrinah veliko pokalov. Sicer pa so lani obnovili sanitarne prostore, imdfi so veselico, vaške igre ..., načrtujejo pa še nakup cisterne. (B. Ma.) Dobrovnik Društvo vinogradnikov Dobrovnik, ki so ga ustanovili 1995. leta, daje v svojem programu vso pozornost izobraževanju, vse to pa z namenom, da bi pridelali in vzgojili kar najbolj kakovostno vino. No, konec tedna so imeli predavanje Ekonomika pridelovanja grozdja, vina in trženje. O tej problematiki jim je govoril dipl. inž. kmetijstva Damjan Jerič. (F. Bo.) Prlekija J Pdmurski ljubitelji nogometa so prav gotovo z navdušenjem sprejeli vest, daje dosegel naš Prlek Milan Osterc na meddržavnem srečanju A-reprezentanc Slovenije in Omana kar štiri zadetke za slovensko reprezentanco, kar je vsekakor podvig v nogometu. Milan, ki zdaj igra v Španiji, je prav gotovo osebnost meseca, seveda gledano s športnega zornega kota. (F. Bo.) Oh, ti gringosi! Z OKO Murska Sobota so nam sporočili, da so v nedeljo, 28. februarja, posredovali štirikrat, od tega dvakrat v zasebnih prostorih in dvakrat na javnem kraju. Drva kršitelja, pripadnika navijaške skupine Black Gringos, ki sta bila razgrajaško razpoložena in se kljub intervenciji policistov nista pomirila, so odvedli na PP Murska Sobota in ju pridržali do iztreznitve. Popravek in opravičilo Bisernoporočenca Bojnec V prejšnji številki smo pisali o jubileju Marije in Štefana Boj-neca iz Bogojine in zapisali, da sta praznovala zlato poroko. Napačno! Praznovala sta biserno poroko, saj sta se poročila 29. januarja 1939. leta, torej pred 60 leti. Jubilantoma se opravičujemo, hkrati pa želimo, da zdrava dočakata naslednji jubilej. (ŠS) rodali so več kot 55 tisoč pnevmatik, od tega več kot 30 tisoč zimskih. Model Alpin Greenway, ki so ga letos v še- stih dimenzijah prvič predstavili na trgu, je dosegel okrog 30 odstotkov prodaje pri zimskih obnovljenih gumah. Model Al- pin bodo letos obogatili še s štirimi novimi dimenzijami. Od januarja do septembra je pri podjetju Alpetour Bandag iz Škofje Loke tudi čas za proizvo- dnjo, trženje in prodajo letnih pnevmatik za osebna vozila. Po uspešni prodaji zimskih modelov bodo letos večinoma ponudili letni program za hitrostni razred P (do 150 km), pripravljen pa je že nov model MV - 3 (na fotografiji) za hitrostni razrpd S (do 160 km). V ponudbi Alpetourja Bandaga bodo letos novi in modernejši profili tudi za manjša vozila, pnevmatike pa bodo opremljene z »aqua« profili ter obvezno smerjo vrtenja. Avto-piašči, ki jih obnavljajo v škofjeloškem podjetju, imajo, osnovo (karkaso) mlajšo od 4 let, so od zahodnih proizvajalcev in dosegajo do 50 odstotkov cene domačega proizvajalca. Maloprodaj- ne cene z davkom se za obnovljene gume, ki jih lahko kupite na sedežu podjetja v Škofji Loki, v poslovalnici v Celju ali pri več kot 250 pooblaščenih serviserjih in vulkanizerjih - gibljejo od 2.830 do 4.980 tolarjev. Škofjeloško podjetje Alpetour Bandag se pretežno ukvarja z obnavljanjem tovornih in potniških phevmatik, poleg tega pa tudi s trženjem in prodajo gum italijanskega proizvajalca Maran-goni. Italijanski gumar je največje podjetje za obnavljanje gum pri naših zahodnih sosedih, z razvojem in proizvodnjo novih osebnih avtoplaščev pa se ukvarja že pet let. Pri Maragoniju vsako leto predstavijo nove dizajne, od katerih letos še posebej izstopajo modeli Trio Heron ( na fotografiji ) in Zeta. Alpetour Bandag ponuja Marangonijeve pnevmatike v vseh dimenzijah - od 12 do 17 col - za vse hitrostne razrede (celo do 270 km/h). najvišji razred Marangonijevih gum nosi opznako ESC (Economy, Sa-fety, Comfort - varčnost, varnost, udobje) jn so tudi cenovno dokaj ugodne. Najcenejše 12-colska pnevmatika stane v maloprodaji stane v maloprodaji 6.600 tolarjev, najdražja 17-col-ska (Zeta ESC) pa 43.000 tolarjev. 18 ŠPORT 4. marec 1999, Prva državna nogometna liga Odbojka Atletika Primorje : Potrošnik 2 :1 Ajdovščina - Stadion Primorja, gledalcev 1.100, sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 1 : 0 Marušič (47), 2 : O Kojičič*(69), 2 : 1 Baranja (90 - 11 m). Potrošnik: Šiftar, Godina (Utroša), Erniša (Jurkovič), Zemljič, Tratnjek, Dema, Novak, Fridl, Baranja, Kremenovič, Struna. Mura : Rudar 0 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Mura: Nemec, Cifer, Alihodžič, Dominko, A. Baranja, Ošlaj, Vogrinčič (Gabor), Lukič, Cipot (D. Baranja), Škaper, Gutalj. Nogometaši Mure iz Murske Sobote - člani prve državne lige. Stojijo v zadnji vrsti: Jančar (fizioterapevt), Matjašec (hišnik), Ilič, Gutalj, Lukič, Škaper, Dvoršak, Cifer. Nemec, Vogrinčič; v sredini: Gabor, Černjavič, Alihodžič, Cipot, Dominko, Ošlaj, Ristič; sedijo: D. Baranja, Žilavec, A. Baranja, Škrbič (pom. trenerja), Karoli (trener), Djuričič (trener vratarjev), Petrovič, Živič, Cener. Fotografija: Jure Zauneker 1.SNL Rezultati - 17. kolo Mura : Rudar O : O Primorje : Potrošnik 2 : 1 Olimpija : Gorica 2 : 1 Ž. Triglav : BS Tehnik 1 : Maribor: Koper 2 : 2 Korotan : Publikum prel. Maribor Gorica Mura Olimpija Primorje Korotan Rudar Potrošnik Koper Publikum Ž. Triglav BS Tehnik : 0 17 9 6 2 37:19 33 17 10 3 4 34:19 33 17 8 5 4 33.16 29 17 8 4 5 29:23 28 17 7 4 6 23:18 25 16 7 4 5 25:23 25 17 6 5 6 .18:15 23 17 5 3 9 21:33 18 17 4 5 8 20:32 17 16 3 6 7 13:22 15 17 3 6 8 15:28 15 17 3 5 9 14:34 14 Šport od tod in tam Nogomet - Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Panonija : Nafta 2:7, Panonija : Lakoš 1 : O, Kobilje : Nafta 2 : 8, Polana : Prosenjakovci 2 : 0, Turnišče : Dobrovnik 3 : 2, Polana : Nafta 1 : 3, Renkovci: Monošter 0:1, Panonija : Črenšovci 2 : 0, Hotiza : Kobilje 0:5, Drava : Odranci 4 : 0. (FH, FB) Mali nogomet - V Muski Soboti je bil mednarodni turnir za pokal Pepsi cole v malem nogometu za dečke do 10 let, ki ga je prirpavil NK Mura. Med devetimi ekipami je zmagala Mura iz Murske Sobote, ki je v finalu z 1 : O premagala ZTE iz Zaiaegerszega iz Madžarske. Tretje mesto pa je zasedel Potrošnik iz Beltinec, ki je premagal Nogometno šolo Phoenix iz Murske Sobote z 2 : 1. Za najboljšega strelca so razglasili Iztoka Maučeca (Potrošnik), za najboljšega vratarja Aleša Ajleca (Mura) in za najboljšega igralca Jurgena Šarkezija (Phoenix). Mali nogomet - V Radencih je bil turnir veteranov (nad 40 let) v malem nogometu. Sodelovalo je 8 ekip. Največ uspeha so imeli nogometaši Apač, ki so v finalu premagali Zolo s 4 : 1. Za tretje mesto pa so Bakovci premagali Šalince-Grlavo s 3 : 2. Najbolji strelec je bil Franc Husar (Bakovci), najboljši igralec Drago Vršič (Apače), najboljši vratar pa Dušan Škrbič (Zola). (O. Bakal) Mali nogomet - V Zalaegers-zegu na Madžarskem je bil mednarodni turnir v malem nogometu. Med osmimi ekipami so sodelovali tudi nogometaši Lakoša in dosegli lep uspeh. V finalu so premagali Kegljanje 2. liga moški Sl. Konjice 15 14 0 1 92:28 28 Litija 15 11 1 3 81:39 23 Konstruktor II 15 8 1 6 67:53 17 Radenska 15 8 1 6 64:56 17 Črnomelj 15 7 2 6 61:59 16 Rudar II 15 7 2 6 59:61 16 Hrastnik 15 7 1 7 62:58 15 Nafta 15 7 0 8 57:63 14 Kovinotehna 15 6 1 8 53:67 13 Šoštanj 14 3 1 10 41:71 7 Žalec. 15 3 1 11 42:78 7 Fužinar 14 2 1 11 32:80 5 Sotjor z 2 : O in zasedli prvo mesto. Za najboljšega igralca so razglasili Igorja Bedoja, za najboljšega vratarja pa Franca Kuseka (oba Lakoš). (F. Horvat) Mali nogomet - V petnajstem krogu prvenstva v drugi državni ligi v malem nogometu so igrali: Marco Polo : Agrotim 9 : 0, Križevci: Mizarstvo Širovnik 3 : 5, Železne Dveri: Dobovec 0 : 3. (NŠ) Squash - Na petem turnirju za prvenstvo Pomurja v squashu je pri moških zmagal Zrim pred Štorni-kom in Jeričem, pri ženskah pa je bila najboljša Flisarjeva pred Šiftarjevo in Štornikovo. Po petih turnirjih pri moških vodi Edo Zrim s 393 točkami pred Benom Štor-nikom 370 in Bojčijem Cvetkom 320 točk. Med ženskami vodi Ja-sna'Flisar s 500 točkami pred Ljubico Štornik 360 in Natalijo Šiftar 275 točk. Rokomet - ŠŠD Tri srca iz Radenec je bilo organizator pomurskega prvenstva v rokometu za starejše dečke. Med 8 ekipami je zmagala OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je v finalu premagala OŠ Razkrižje z 11 : 5. Tretje mesto pa je zasedla OŠ Turnišče, ki je premagala OŠ Ljutomer s 13 : 5. Od 5. do 8. mesta pa so se razvrstile OŠ Bakovci, OŠ Črenšovci, OŠ II Murska Sobota in OŠ Radenci. (O. Bakal) Badminton - V Mariboru je bil tretji turnir za jakostno lestvico v badmintonu skupine C. Med 51 igralci in igralkami je pri moških zmagal Pešehonov pred Torokom (oba Mladost), pri dekletih pa je bila najboljša Lendavčanka Mirjana Tominc. (FB) Tenis - Teniška šola Foming je pod pokroviteljstvom Radgonskih goric in Zdravilišča Radenci v Radencih organizirala turnir mešanih dvojic (+ 65 let). Med 15 pari sta zmagala Edi Starčič in Bernarda Barbarič pred Simonom Strahom in Miro Grm ter Viktorjem Zemljičem in Jožo Bratkovič. Strelstvo - V regijski strelski A-ligi je bilo na sporedu sedmo kolo. Na vrhu je zelo napeto, saj so kar tri ekipe z enakim številom točk. Vodi SD Gančani pred SD Bakovci in SD Sebeborci, vsi imajo po 19 Pomgrad dobil derbi in vodi V šestnajstem krogu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je bil v Murski Soboti odigran derbi prvih dveh ekip Pomgrada iz Murske Sobote in Salonita Anhovo. Boljši so bili Sobočani in zmagali s 3 :1 (4 : 15, 15:7, 15:5, 15:10). Zanimivo je, da so prvi niz gladko dobili gostje in šele nato so Sobočani zaigrali tako, kot znajo, zato igre niso več izpustili iz rok. S to zmago se je Pomgrad prebil na prvo mesto in vodi z dvema točkama prednosti. Sobočani so tako zelo blizu, da v rednem delu tekmovanja osvojijo prvo mesto. Pomgrad: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Bačvič, Čeh, Marič, Tinev, Demitovič, Fujs. (FM) Brezovica premočna za Ljutomer V tekmovanju druge državne moške odbojkarske lige je ekipa Ljutomera gostovala pri Brezovici in po pričakovanju izgubila. Brezovica, ki se bori za naslov prvaka je zmagala s 3 : O (15 : 6, 15:8, 15 : 9). Ljutomer: Babič, Marič, Oni-šak, Primec, B. Grut, D. in G. Kodi-la, Špilak, Pirher, Zidar (NŠ) Beltinci premagali Turbino V tekmovanju tretje državne mo- ške odbojkarske lige so Beltinci premagali Turbino s 3 : 1 (15 : 4, 12 : 15, 15 : 3, 15 : 2). Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Gumilar, Časar, Lukač, Prša, Čenar, Balažič, Gider. V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige vzhod je ekipa Tabora iz Maribora premagala Kemo iz Puconec s 3 :1 (15 : 13, 5 : 15, 15 : 10, 15 : 9). Kerna Puconci: Kikec, Mencigar, Kerčmar, Zorkovič, Moreč, Gom-boc, Časar, Bagari. Comet Zreče je premagal Sonimex iz Radenec s 3 : 0. Sonimex Radenci: Šavel, J. in S. Vrbnjak, Ješovnik, Strnšek, Klemenčič, Srt, Bezjak. (FM) Košarka Pomembna zmaga Radenske V zaostali tekmi devetnajstega kroga moške košarkarske 1. B-lige je Radenska v Radencih premagala Novo Gorico s 74 : 68 (35 : 44) in dosegla pomembno zmago. Novogoričani so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in ves čas vodili. V drugem polčasu pa so Radenčani, manjkal jim je najboljši strelec Besediš, zaigrali boljše in v končnici uspeli zmagati. Strelci za Radensko: Ulaga 20, Milič 19, Ojsteršek 16, Banič 5, Želj 5, Bratkovič 5, Karlo 4. V dvajsetem krogu prvenstva pa so košarkarji Radenske gostovali pri Elektri in nepričakovano izgubili s 78 : 65 (40 : 27). Radenčani so igrali brez poškodovanega Bese- točk. Med posamezniki vodi Čonta-la (Sebeborci) z 2582 krogi pred Balaškom (Škorpijon) 2581 in Balažičem (Gančani) 2555 krogov. (F. H.) Strelstvo - V regijski strelci B-ligi vodi po sedmem krogu SD J. Kerenčič z 21 točkami, Coal, Jezero, A. Kardoš in Ljutomer imajo po 17 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Ciglarič (Kerenčič) z 2575 krogi pred Horvatom (Kardoš) 2543 in Cofkom (Coal) 2519 krogov. (F.H.) Namizni tenis - V 12. krogu druge medobčinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali: Parke-tarstvo Kranjc : Vučja vas 3 : 5, Agrarna: Parketarstvo Krajnc 5 : 0, Vučja vas : RTV Lah 5 : 0. Vodi Agroma iz Cvena z 22 točkami. (NŠ) Smučarski skoki - Zlatko Zel-ko iz Mačkovec je zmagal v smučarskih skokih med mladinci v Pro-sečkivasi.v Pečarovcih pa je bil drugi. V prešnji številki smo pomotoma zapisali, da je bil to Štefan Zelko iz Moščanec. Za napako se opravičujemo. Sedeča odbojka - V Murski Soboti je bil drugi turnir v sedeči odbojki invalidov Slovenije, ki ga je pripravilo DRŠI Murska Sobota. Sodelovale so štiri ekipe: Ljubljana, prva in drugi ekipa Raven in DRŠI MS. Ekipa DRŠI (Vajndorfer, Gomboc, Kardinar, Nemec, Kolmanič, Perš, Treppova in Gutmanova) je vsa tri srečanja izgubila z 0 : 2. (T. diča, v začetku tekme pa se je poškodoval tudi Bratkovič. Strelci za Radensko: Karlo 20, Milič 13, Želj 12, Banič 6, Ulaga 6, Bratkovič 3, Ogrinc 2, Ojsteršek 2, Lovše 1. Visoka zmaga Pomurja Skiny V tekmovanju za razvrstitev od 7. do 14. mesta v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skiny iz Murske Sobote z visokim rezultatom 189 : 25 (85 : 12) premagala ekipo Tolmina. Gostje niso dorasle domačinkam, hkrati pa je bila tekma v zadnji minuti prekinjena, saj je na parketu ostala le ena igralka Tolmina. Strelke za Pomurje Skiny: Svetina 48, Huzjak 33, Horvat 28, Gorčan 26, Ori 19, Kraner 14, Glišič 14. Tesen poraz Creativa V kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo slovensko moško košarkarsko ligo je Rogaška v Murski Soboti tesno z 68 : 65 (39 : 30) premagala domači Creativ. Strelci za Creativ: Balažič 21, Niderl 18, M. Slavič 10, Dominko 5, Bojnec 5, Sla- vič 2, Maje 2 in Šebjan 2. Kljub porazu pa za Creativ še ni vse izgubljeno. Sobočani bodo namreč še naprej sodelovali v kvalifikacijah, za nasprotnike pa bodo imeli Črnomelj, Ilirsko Bistrico in Idrijo. Prvi dve moštvi se uvrstita v drugo ligo. Šah Kos) Šah - Druga ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je v Lendavi v polfinalu šahovskega pokala na območju Pomurja premagala ekipo Lendave s 3,5 : 0;5 točke. Za Radensko Pomgrad so zmagali Radosavljevič, B. Hari in J. Gruškovnjak, remiziral pa Režonja. Za Lendavo je remiziral Gaber. (FB) Šah - ŠD NK Rotunda iz Sela in Športna zveza Moravske Toplice sta pripravila šahovski turnir. Med 32 šahisti je zmagal Drago Kovač pred Borutom Taljanom, oba sta zbrala po 6 točk, Stankom Kovačem, Antonom Havašijem, Francem Cipotom in Štefanom Kian-cem, vsi po 5 točk. Državno prvenstvo v krosu v Soboti Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota org* nizira v soboto, 6. marca 1999, ob 10.30 uri državno prvenstvo v krosu S mlajše kategorije (pionirji, pionirke, ml. mladinci, i? mladinke) ter miting v za starejše kategorije (s mladinci, st. mladinke, cj niče, ml. člani in člani)-j tekmovanju, ki bo naj skem stadionu pri sobo® i prvi osnovni šoli, bo pret),r doma sodelovalo olja 160 atletov in atletinj. movali bodo v devetih j gorijah. Zmagovalci na žavnem prvenstvu dobijo naziv prvaka Slovenije dalje Atletske zveze SW ■ nije, zmagovalcem nafl gu v krosu pa bodo pod nagrade organizatorja- v Miha Gomboc podprvak in na EP V Mariboru se je končalo državno šahovsko prvenstvo za dečke in deklice od 10 do 18 let. Sodelovali so tudi pomurski šahisti in šahistke ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejši med njimi je bila Miha Gomboc (Radenska Pomgrad), saj je pri dečkih do 18 let s 6,5 točke zasedel drugo mesto in postal državni podprvak. S tem pa si je tudi zagotovil udeležbo na evropskem prvenstvu, ki bo v.Grčiji. Denis Gjuran (OŠ Bakovci) je s 6 točkami pri dečkih do I4 del četrto mesto. Mitja Kd® I pri dečkih do. 18 let sedh’ Lazar pri dečkih do 16 Hi | Boštjan Hočevar (vsi R® I Pomgrad) pa trinajsti. | skami je bila najuspešn®! Vučko (OŠ Beltinci), saji®^ kami pri deklicah do 16 j tretje mesto. NedaTomifi ska Pomgrad) je bila pj Hočevar (OŠ III. MS) pai® ^ licah do 14 let zasedla ®e j sto. (FM) Nogometni komentar j M Na startu samo točka Začel se je spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi, ki pa za prekmurska prvoligaša ni bil uspešen, saj sta osvojila samo eno točko. Nogometaši Mure, ki so nastopili brez bolnih in poškodovanih Iliča, Dvorška in Rističa, so gostili velenjskega Rudarja. Tekma se je končala brez zadetka. Sobočani tokrat niso prikazali pričakovane igre, kar velja zlasti za vezno in napadalno vrsto, saj nekateri igralci, ki so v jesenskem delu navduševali, niso bili prepoznavni. To so s pridom izkoristili ambiciozni Velenjčani, ki so imeli več od igre. K sreči, da je Murina obramba na čelu z za- Pikado Skupina A Jolly Rankovci Silak Bodonci Picolo Melinci Cigut Krog KMN Satahovci 14 14 14 14 14 Navijači Bakovci 14 Asfalt Borejci 14 Benčec Bakovci 14 Skupina B 11 10 7 7 5 5 3 0 2 3 3 2 4 0 2 1 1 4 5 5 9 9 0 14 143:81 137:87 128:96 116:108 111:113 111:113 87:137 63:161 35 33 24 23 19 15 11 0 Country Motovilci14 11 Rajbar Lipovci Zmaj Vanča vas C. B. Sebastijan Kondor Gerlinci Unprofor Borejci BD Mura Krog H. miški Serdica 14 14 14 14 14 14 14 8 8 7 7 5 4 0 3 0 2 2 5 5 4 7 8 8 3 11 139:85 123:101 112:112 124:100 115:109 102:122 107:117 74:150 34 25 25 24 21 16 14 3 Skupina C Cosmos G. Črnci 16 11 Ledava Čemel. 16 9 Jagermaister VV 16 8 Gloria Rankovci 16 6 2 1 2 3 3 6 6 7 Super OK Pušča 16 1 2 13 157:99 136:120 138:118 123:133 86:170 35 28 26 21 5 nesljivim Cifrom tokrat delovala dobro, pa tudi gostje so bili pri streljanju na vrata premalo natančni ali pa so žoge postale plen vratarja Nemca. Pri gostih sta imeli najlepše priložnosti za gol Javornik, v začetku prvega polčasa, ko mu je Cifer žogo izbil, in Brezič ob koncu prvega polčasa, ko je sam streljal v vratarja Nemca, ter še enkrat Javornik v drugem polčasu, ko je z nekaj metrov streljal z glavo, žoga pa se je od igrišča odbila in zletela prek gola. Sobočani so imeli dve lepi priložnosti za gol. V prvem polčasu je nevarno streljal Lukič, vratar Dabanovič je žogo s težavo odbil; Dejan Baranja pa je imel priložnost v drugem polčasu, ko se je sam znašel, pred vratarjem gostov, vendar ga ni uspel premagati. Nogometaši Potrošnika iz Beltinec, ki jih je vodil novi trener Jože Sečkar, so gostovali v Ajdovščini in tekmo izgubili s Primorjem, čeprav niso igrali podrejene vloge. Beltinčani, ki so nastopili s precej spremenjeno postavo, saj je prvič nastopilo kar šest igralcev - Dema, Utroša, Fridl, Kremenovič, Struna in Jurkovič -, so si priigrali tri lepe priložnosti, ki pa jih Struna, Godina in Baranja niso izkoristili. Nezbranost in premajhna odločnost nekaterih igralcev Potrošnika pa je bila v drugem polčasu odločilna. Gostitelji so na lahek način dosegli dva zadetka, kar je bilo dovolj za zmago. Beltinčani so si v končnici sicer prizadevali, da bi rezultat spremem-nili, vendar v svojih vrstah niso imeli igralca, ki bi znal žogo poriniti na pravo mesto. Tik pred sodnikovim žvižgom je Baranja iz enajstmetro- J vke dosegel časten za Beltinčanih se je vsekajJ odsotnost najboljšegast ra, ki ni želel potovati n M Ajdovščino, za kar bo 0 JH novan. Sicer pa bosta P j/ prvoligaša lahko že v n® zala, ali sta bila spodrsni' krogu le slučajna. P° namreč gostil favoriziraj j! Mura pa gostuje pri j/ nedeljo odščipnil tock° Ljudskem vrtu. FERI Mali nogo^ Seminj' za sodu} Medobčinska zv j T lega nogometa Mura .^rL ganizira sodniški 5® jcB jenje tekem male9a vseh ligah. Seminar a 14. marca 1999, od .'ni. v prostorih jedilnice sjl (jn Soboti. Vabijo, da j Ke udeležijo dosedanji jHit novinci, ki so priprav * iti me. Rokom«! 2. liga moški Pomurka Ptuj V. Nedelja B Pyramidia Polet Arcont Vuzenica. Krog 10 11 11 11 11 11 10 11 10 8 6 5 5 4 2 1 0 o o 1 0 1 GO Gr; 4, marec 1999__________________________________ŠPORT 19 Namizni tenis Moravske Toplice Sobota zopet v četrtfinalu V osmini finala Interpokala so igralci Moravskih Toplic Sobote ' I doma premagali nemškega drugoli-' gaša ASV Joola Landau in se zopet 1 uvrstili v četrtfinale. V tem tekmo-' Ivanju je sodelovalo 55 klubov iz 1 .dvanajstih držav. Sobočani so to-■ Krat zaigrali zelo dobro in presene-1® samozavestne goste. Odločilni ' ( trenutek je bil, ko je Kocuvan nepričakovano premagal njihovega ' najboljšega igralca Marsaleka iz I češke. Unger in Horvat z mladima gostoma nista imela posebnih težav. Pomembna je bila tudi zmaga dvojice Unger-Horvat. Sobočani so ;tako ponovili svoj največji mednarodni uspeh, ki so ga prvič dosegli ■lani. Moravske Toplice Sobota : ASV Joola Landau 4 : O (Horvat: Patzold 21 : 16, 21 : 15, Kocuvan : Marsalek 20 : 22, 21 : 5, 21 : 17, Unger: Brubach 21 : 17,21 : 8, Unger-Horvat: Marsalek-Jancza 21 : 9, 22 : 24, 21 : 12). Zamujena priložnost Radgone V petnajstem krogu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi sta oba pomurska ligaša izgubila. Radgončani so v razburljivem srečanju doma izgubili z mlado ekipo Ere, pri tem pa zamudili priložnost za neodločen izid ali celo zmago. Igralci Moravskih Toplic Sobote so po pričakovanju izgubili v Preserju, vendar pa niso računali na tako visok poraz. Radgona : Era Tempo 4 : 6 (Benko : T. Vodušek 2 : 0, Rihtarič : J. Slatinšek O : 2, Benkovič : U. Slatinšek 0 : 2, Rihtarič : T. Vodušek 2 : O, Benko : U. Slatinšek 0 : 2, Benkovič : J. Slatinšek 1 : 2, Rihtarič-Benkovič: Slatinšek-Slatin-šek 2:1, Rihtarič : U. Slatinšek 2 : 1, Benkovič : D. Vodušek 1 : 2, Benko : J. Slatinšek O : 2); Eta Preserje: Moravske Toplice Sobota 6 : 1 (Pavič : Horvat O : 2, Petrovčič : Solar 2 : 0, Wei: Unger 2.0, Petrovčič : Horvat 2:1, Pavič : Unger 2 :1, Wei: Kocuvan 2 : 0, Petrovčič-Wei: Ubger-Hon/at 2 :0). Uw^h.Toplice Sobote je v Interligi visoko premagala nemškega drugoligaša ASV Joola Lan-'1° v četrtfinale dosegla lep mednarodni uspeh. Fotografija: Jure Zauneker Kerna Puconci že prvoligaš Dva kroga pred koncem prvenstva so si igralci Kerne iz Puconec že zagotovili prvo mesto v drugi državni ligi in se uvrstili v prvo državno ligo. V osmem krogu so prepričljivo premagali edinega resnega tekmeca Petovio iz Ptuja. Soboška druga ekipa pa je iztržila le točko. Kerna Puconci: Partizan Zalog 6 : 2 (Kovač 3, Fridrih, Sapač, Kovač-Sapač); Kerna Puconci: Petovia 6 : 2 (Kovač 3, Fridrih, Sapač, Kovač-Fridrih); MT Sobota II: Petovia 2: 6 (Koščak, Puhan); MT Sobota II: Partizan Zalog 5 : 5 (Koščak 2, Puhan, Šbul, Koš-čak-Šbul). Moravske Toplice Sobota podprvak Na finalu osmega državnega namiznoteniškega prvenstva kadetov, ki je bilo v Križah, so dosegli lep uspeh igralci Moravskih Toplic Sobote, saj so osvojili drugo mesto in postali državni podprvak. V predtekmovalni skupini so premagali Rakek s 4 :1, Eto Preserje s 4 : 2, v finalni skupini pa Ilirijo iz Ljubljane s 4 : 3 in Petovio iz Ptuja s 4 : 2, za naslov prvaka pa so izgubili z Edig-som iz Mengša s 3 : 4. Najboljši v ekipi je bil Ropoša, ki je bil z osmimi zmagami in enim porazom drugi najboljši igralec. Za ekipo Moravskih Toplice Sdbote so še igrali: Ocepek, Lazar in Šbul. Mlada igralca Moravskih Toplic Sobote Jure Koščak (mladinci) in Bojan Ropoša (kadeti) sta bila v Castelgoffredu v Italiji na pripravah kandidatov za državno mladinsko in kadetsko reprezentanco, ki bo julija sodelovala na evropskem prvenstvu na Češkem. Priprave je vodil državni kapetan Matjaž Šercer, pomagal pa mu je trener Sobočanov Miran Močan. M. U. ■ Kajak kanu Borut Horvat tretji na SP Na peti tekmi za svetovni pokal kajakašev in kanuistov na divjih vodah na reki Kavvarau v Cromvvelu v Novi Zelandiji sta se zopet izkazala kanuist Borut Horvat iz Kroga in kajakaš Miran Vereš iz Bakovec. V klasičenem spustu je Horvat zasedel izvrstno tretje mesto, Vereš pa je bil deseti, kar je njegova doslej najboljša uvrstitev na tekmah svetovnega pokala. Zadnji dan tekmovanja v šprintu se je zopet izkazal Borut Horvat, ki je zasedel peto mesto. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala je tako kanuist Borut Horvat zasedel izvrstno tretje mesto, kar je njegov največji uspeh. (FM) Rokoborba____________________ Bačič in Zec po eno zmago na Švedskem V Malmoju na Švedskem je bil mednarodni rokoborski turnir za Veliko nagrado Švedske. Med 136 rokoborci iz 18 držav sta v slovenski reprezentanci nastopila Sobočana Rade Bačič v kategoriji do 69 kg in Slavko Zec v kategoriji do 76 kg. V predtekmovalnih skupinah, kjer je sodelovalo 20 oziroma 19 tekmovalcev, sta dosegla vsak po eno zmago in doživela po en poraz. Bačič je v prvem krogu premagal Šveda Andersa Hansso-na z 8 : 1, izgubil pa s Poljakom Jerzyjem Szebingerjem 5 : 10. Zec pa je v prvem krogu izgubil z Grkom Dimitrisom Avramisem 4 : 14, v drugem krogu pa premagal Litvanca Marjanasa Dulko z 10 : 0. Bačič in Zec sta v skupini zasedla drugi mesti, v končni uvrstitvi pa sta pristala na 7. do 12. mestu. Na turnirju sta tudi uspešno vodila srečanja mednarodna sodnika Vito Krajnc in Stanko Šernek iz Murske Sobote. (FM) Odbojka 2. liga Rokomet Zmagi Pomurke in Poleta bil° kvalifika-JSo Prve ekmovanie žensk vS^ke ZVp? nstv° mariborske ^nSkLenri36 Udl št'd člani-ie 5 njinii ie £ o NaiusPešnej-7® Podrtim' ? S°n*a SaPač. ki tek?68*0 in se i'ke9^'zasedla oe-dr|a SidnVrSt'la V nada|inie AnS7' Stanič j® Po-3 Sša 4?(?adlkov'č 389 in a6 kegljev. V enajstem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Pomurka po pričakovanju premagala Krog s 35 : 21 (16 : 11). Pomurka Bakovci: Božič, Hegeduš 3, Ritonja 4, Okreša 3, A. Vereš 3, S. Husar 7, D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 9, S. Buzeti 2, J. Husar, Zajnkovič 1, Hanc. Krog: Friškič, Smej 2, Smodiš, B. Se-donja, Meolic 4, Kuhar, S. Sedo- nja 4, Červek, Martinec 4, Lukač 6, Bencak 1, Grah. Pyramidia je po razburljivi igri premagala Arcont iz Gornje Radgone z 29 : 23 (15 : 10). Arcont Radgona: Kocuvan, Pintarič 1, Smolko 4, Zorko 1, Trbuc 4, Far-tek 1, Šic, Klun 7, Leskovar, Žinkovič 3, Javernik 2. Polet je v Murski Soboti premagal Vuzenico z 38 : 20(17 : 8). Polet Murska Sobota: Roškar, Kovač 8, Lukač 2, Pintarič, Lovenjak 3, Horvat 1, Štruc 8, Merica 7, Svet 5, Žabot 1, Husar 3, Bogdanovič. Ptuj premagal Mobix V dvanajstem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa ekipa Ptuja premagala Mo-bix iz Črenšovec z 22 : 18 (1-1 : 6). Mobix Črenšovci: Vučko, P. Smej 1, Litrop 2, M. Pintarič 1, D. Pintarič 1, A. Pintarič 4, K. Pintarič 8, Horvat, M. Smej 1, Hozjan, K. Smej, Sabo. Judo Na pokalu Lendave 400 tekmovalcev Judo klub Lendava je bil organizator tradicionalnega, 24. mednarodnega tekmovanja v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je okrog 400 tekmovalcev iz 5 držav. Ekipno so bili najuspešnejši Celjani, ki so zasedli prvo mesto pred Lendavo in Mladostjo iz Osijeka. Od pomurskih tekmovalcev sta se najbolje odrezala Alen Rogan (30 kg) iz Murske Sobote, ki je zmagal pri ml. dečkih, in Rene Žunič (50 kg) iz Lendave, ki je bil prvi pri st. dečkih. Druga mesta so zasedli: Tadej Časar (30 kg) pri ml. dečkih, Doris Žunič (40 kg) in Lea Benko (52 kg), pri ml. deklicah, Tadeja Rojko (40 kg) in Alenka Premoša (63 kg) pri st. deklicah, vsi iz Lendave. Tretji mesti sta zasedla Robert Hajdu (38 kg) iz Lendave pri ml. dečkih in Maja Uršič (40 kg) iz Murske Sobote pri ml. deklicah. (FB, TK) Astec Triglav 18 16 2 51:12 32 Brezovica 18 15 3 47:17 30 Granit 18 14 4 48:15 28 IGM Hoče 18 12 6 41:25 24 SIP Šempeter 1811 7 40:24 22 Termo Lubnik 18 9 9 33:40 18 Kovinar Kočevje 18 810 30:34 16 GLŠ Črnuče 18 8 10 30:36 16 Hoteli Sim. zaliv 18 6 12 22:41 12 Ljutomer 18 315 19:50 6 Portorož 18 315 18:48 6 Vuzenica 18 315 12:49 6 3. liga moški Fužinar II 18 16 2 49:13 32 Beltinci 1815 3 50:20 30 Partizan B. 1814 4 48:21 28 Mežica 1811 7 39:25 22 Mislinja 1811 7 36:28 22 Fram 18 10 8 35:34 20 Maribor Nigrad 18 8 10 31:35 16 Lenart 18 810 28:40 16 Turbina 18 4 14 28:47 8 Lip Poljčane 18 4 14 21:44 8 Šoštanj II 18 4 14 19:46 8 Šempeter II 18 3 15 17:48 6 3. liga ženske Mežica 18 18 0 54:3 36 Tabor Maribor 18 15 3 46:20 30 Dravograd 1812 6 40:24 24 Braslovče 18 11 7 38:26 22 Gedeon S. Bi. 18 10 8 34:28 20 Kerna Puconci 18 9 8 33:29 18 Savinja Celje 18 9 8 33:33 18 Partizan Črna 18 711 30:37 14 Galeja Malečnik 18 711 28:36 14 Comet Zreče 18 513 20:42 10 Sonimex Kadenci 18 4 14 19:43 8 Kurent 18 018 0:54 0 Odbojka frar'bor Se ra »'/H S S Vesna 15 13 !5 n 15 15 15 15 15 15 15 15 8 9 7 4 6 2 1 0 2 2 6 3 3 5 1 4 2 0 o 2 1 3 5 6 8 9 12 15 88:19 77:44 82:46 74:53 65:60 67:65 57:64 45:78 37:83 10:90 28 24 22 21 17 13 13 8 4 0 1, b s $£t'- 2017 S Sn? 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 14 6 12 8 1010 1010 911 911 911 8 12 812 8 12 6 14 1553:1374 1511:1394 1681:1620 1517:1487 1677:1718 1512:1502 1574:1585 1592:1640 1534:1557 1489:1581 1605:1705 1497:1579 37 34 32 30 30 29 29 29 28 28 28 Ž6 1. liga moški Pomgrad 16 13 3 42:16 26 Salonit 16 12 4 41:18 24 Fužinar 16 12 4 39:18 24 Stavbar 1610 6 36:21 20 Elvo Bled 16 10 6 34:22 20 Olimpija 16 9 7 33:26 18 Kamnik 16 9 7 31:25 18 Žužemberk 16 313 9:41 6 Šoštanj 16 2 14 10:44 4 Krka 16 0 16 4:48 0 1. liga ženske Infond Meltal 14 14 0 42:6 26 Nova Gorica 14 11 3 33:18 22 Novo mesto 14 10 4 37:19 20 Marsel Ptuj 14 10 4 31:17 20 Kemiplas 15 8 7 33:23 16 ZM Ljutomer 14 311 19:37 6 Špecerija Bled 14 311 19:37 6 Šentvid 14 311 12:36 6 Krim 15 2 13 10:43 4 Mali nogomet Pogovor z Richardom Žibratom, trenerjem karate sekcije Ljutomer 1. liga Assaloni C. 1411 1 2 64:30 34 M. Krošelj 1510 2 3 63:41 32 Petovia M. 15 8 5 2 59:47 29 Luvin 14 6 3 5 56:50 21 Divert B. 14 6 2 6 49:45 20 Meteorplast 14 5 4 5 70:74 19 V. Stipič 14 5 2 7 49:60 17 Puntar Alp. 14 2 5 7 51:62 11 Azur Kraš 15 2 1 12 60:88 7 Carioce 9 1 1 7 25:49 4 Petnajst let Ljutomerski karateisti letos praznujejo dvojni jubilej -“petnajstletnico karate sekcije in dela trenerja Richarda Žibrata. Leta 1984 so namreč pri ljutomerskem Partizanu ustanovili karate sekcijo, Richard Žibrat je postal prvi trener, to funkcijo pa opravlja še danes. V tem času se je namreč s starši preselil v Babince pri Ljutomeru, predtem pa si je pridobival znanje kot tekmovalec pri karate klubih Jugokaj v Žalcu in Jugokaj karate do v Petrovčah. Richard Žibrat je tako najzaslužnejši za razvoj in delovanje ljutomerskih karateistov, ki so v tem času dosegli tudi zavidanja vredne rezultate. Sicer pa smo več o delu, uspehih in težavah ljutomerskega karateja izvedeli od našega sogovornika Richarda Žibrata. - Kako se spominjate začetkov delovanja ljutomerske karate sekcije? »Takratni predsednik ljutomerskega Partizana Ivo Lasič je pokazal veliko razumevanje za novo športno zvrst. Kar sam je izdelal plakat z obvestilom za vpis in prvi trening karateja. V sekcijo se je vpi- ljutomerskega karateja salo 60 učencev, ki so začeli redno vaditi. Kasneje smo tudi spre-memnili stil karateja in se vključili v Kofukan zvezo Slovenije, ki je prinesel veliko pozitivnih sprememb, predvsem v načinu treniranja. Od takrat pa do danes nam je uspelo izoblikovati močno karate sekcijo s člani, ki dosegajo zavidljive rezultate na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih.« - Kateri pa so bili vidnejši uspehi, ki ste jih v preteklosti dosegli? »Člani naše sekcije so doselej osvojili pet naslovov državnih prvakov. S temi laskavimi naslovi se lahko pohvalijo: Damjan Vrabelj, Sašo Pregelj, Aleš Pregelj in Bigita Brezovac, ki je državni naslov osvojila dvakrat. V okviru Kofukan reprezentance Slovenije so se naši člani Darko Barber, Beat Dolanič, Damjan Vrabelj in Richard Žibrat udeležili evropskih in mednarodnih tekmovanj v Angliji, Franciji, Portugalski in Švedski. Velik uspeh sta tudi dosegla Brigita Brezovac, ki je kot članica mladinske reprezentance Slovenije sodelovala na evrop- skem prvenstvu v Grčiji, in Sašo Pregelj, ki je kot član slovenske reprezentance mlajših dečkov sodeloval na evropskem prvenstvu v Nemčiji. Udeležujejo se tudi mednarodnih tekmovanj v Belgiji, Ma-džarski jn Hrvaški. Tako vsako leto osvojimd okrog 120 medalj in priznanj. V času delovanja karate sekcije je nekaterim našim članom uspelo napredovati tudi do mojstrskih pasov. Tako je Richard Žibrat napredoval v mojstra karateja 3. dan, Brigita Bukovec in Rajko Vrabelj pa v mojstra karateja 1. dan. V naših vrstah imamo tudi tri sodnike: Richard Žibrat sodnik B-ranga, Brigita Brezovac in Boris Blagovič sodnika pripravnika. Okrog 30 naših članov se letno udežuje tudi izpitov ža napredovanje v višjo šolsko stopnjo pasov.« - V petnajsletnem obdobju je bilo v vašo sekcijo vpisanih nad 500 članov. Koliko članov pa imate trenutno? »Trenutno imamo 45 aktivnih članov, ki redno trenirajo in tekmujejo. Mi bi želeli v naše vrste pritegniti še več mladih, vendar kot kaže, se mladi preveč ne odločajo za to borbeno veščino. Upajmo pa, da jih bodo naši rezultati spodbudili in se nam priključili.« - Kakšne načrte pa še imate? »Želimo si več razumevanja do našega dela, kar bomo vračali z doseženimi rezultati. Radi bi sodelovali na čimveč močnih turnirjilyn si tako nabirali potrebne izkušnje. Na kolikih tekmovanjih bomo sodelovali, pa je odvisno od denarja, ki ga je zdaleč premalo.« FERI MAUČEC ■ 20 NA SCENI 4. marec 1999, Varna povezava PENTIUM III Računalniško podjetje Intel je znova^š*--rečilo vse tiste, ki ste prepričani, da računalnik ne zadostuje hitrosti njihovi potreb. Strokovnjaki pravijo, da je namenjen predvsem uporabnikom interneta, trenutno pa sta na voljo le dve različici procesorja - 450 in 500 MHz. Izboljšala naj bi predvsem uporabo programov na področju audia, videa, 3-0 tehnologije in animacije. Novi izdelek je pri 500 MHz za skoraj 93 odstotkov hitrejši od procesorja Pentiuma II pri 450 MHz in za 42 odstotkov od Pentiuma II pri 500 MHz. V procesorje vgrajenih 9,5 milijona tranzistorjev, temelji na Intelovi P6 mikroarhitekturi in je izdelan s pomočjo tako imenovane 0,25 mikronske tehnologije. Podjetje Intel z novim izdelkom prinaša še eno novost na področje računalništva. Procesor vsebuje serijsko številko, ki naj bi služila varnejšemu prenosu podatkov v medmrežju. S pomočjo te številke in interneta je namreč možno izslediti uporabnikov računalnik in preveriti katere programe uporablja in do katerih podatkov ima dostop. Vendar pa so zaradi zaščite zasebnosti in zaradi protesta ameriških skupin za zaščito človekovih pravic, ki so prav zaradi vgrajenih serijskih številk kupce pozvale k bojkotu Pentiuma III, pri Intelu poskrbeli tudi zato, da bodo imeli uporabniki možnost, da funkcijo posredovanja serijske številke preko interneta preprosto izključijo, medtem, ko so se pri podjetju IBM odločili, da bodo to naredili že v njihovi tovarni. Pa še cena. Za količino 1000 enot naj bi proizvajalci računalnikov v Ameriki Intelu odšteli od 496 do 696 ameriških dolarjev. http://www. i-rose.si/ users/pobuda/dohodnin.htm Marec ne prinaša samo pomladi, temveč tudi polni proračunsko blagajno naše države. Tretji mesec v letu smo v Sloveniji namenili za oddajo prijavnic za odmero dohodnine. Če še vedno dvomite, da bose plačali preveč ali premalo, potem lahko znesek odmere preverite •tudi s pomočjo medmrežja. http://www.itulip.com Zvončki že cvetijo, trobentice tudi, tulipani pa so se odločili, da bodo najprej cveteli v svetovnem spletu. Izberete lahko med različnimi barvami in velikostmi, preberete pesem o tulipanih in preverite, kolikšne so cene cvetlic na svetovnih cvetličnih borzah. http://www.darkstar.madscience.com Kilogrami, ki ste si jih nabrali med zimskimi meseci, vas obremenjujejo. V Združenih državah Amerike so se začeli že pred tremi desetletji zavedati škodljivosti prekomernega hranjenja. Telovadni študiji in saloni za dietno svetovanje so zrasli kot gobe po dežju. Stran, katere naslov ponujamo, vas bo poučila o škodljivosti hujšanja. http://www.geocities.com/~musicals 101 Glasba je življenje in pesmi so sanje. Ali pa morebiti obratno? V Sloveniji nimamo tradicije na področju mjuziklov, zato pa so na tem področju veliko boljši angleško govoreči prebivalci zemeljske ''oble. Zgodovina mjuziklov, besedila, pesmi, biografije pevcev, igralcev, avtorjev glasbe in besedil.... Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi šeste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Bilo je pri slovenskem jeziku Dragi urednik! Pišemo ti učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci. Pri .slovenskem jeziku se učimo pisati pismo. Odločili smo se, da ga napišemo tebi. Našo šolo obiskujejo učenci iz več vasi: Prosenjakovci, Motvar-jevci, Pordašinci, Čikečka vas, Središče, Ivanjševci, Domanjševci, Kr-plivnik in Hodoš. Kot si lahko prebral že v uvodu, je naša šola dvojezična. Kaj to pomeni? Pri vseh predmetih poteka pouk v slovenskem in madžarskem jeziku. Pouk jezika pa je razdeljen na jezik okolja in materni jezik. Učenci, ki ti pišemo te vrstice, obiskujemo slovenski jezik 2. Naš materni jezik je torej madžarščina. Lepo te pozdravljamo Jože, Monika, Daniel, Renata, Katja in učiteljica Vesna. Upamo, da bomo lahko naše pismo prebrali tudi v tvojem časopisu. Da pa ne bi bili užaljeni tisti učenci, ki obiskujejo slovenski jezik 1, ti pošiljamo tudi njihov prispevek. Srečna soba So dnevi, ko je moja soba žalostna, in dnevi, ko je srečna. Seveda imam najraje srečno sobo. To pa je takrat, ko sem zdrava in vesela, ko dobim lepo-oceno, če me učiteljica pohvali, ko skupaj z mamo kaj delava... MIRJANA ULEN, 3. A OŠ TIŠINA Naša Pika Naša Pika resda ni velika, prav zato pa povsod stika. Kar naprej kaj raziskuje, iz kuhinje v spalnico potuje, v omare hrano skriva, in se dela, da ni kriva. Najraje na kavču spi in v spanju grozno smrči. Tudi sanja Pika rada, najbrž jo preganja čokolada, ker cmoka, se oblizuje, zraven pa srečno še vzdihuje. Pika ljubi čokolado in vse sladko gre vanjo rado. Tudi z mesom in kostmi rada naša psička se masti. Toda sadje in zelenjavo, kar bilo bi zanjo zdravo, pa še povoha ne pošteno in ne poje za nobeno ceno. Tudi pranja zob ne mara, zato me zraven kara. Gleda ščetko, gleda mene, potlej se kot blisk požene, se v omaro hitro skrije, si z jezičkom sama zobke umije. Najraje ima besedo gremo. Ko zasliši, da ji to povemo, že pri vratih z repkom maha, čaka ovratnico, povodec, od nestrpnosti je je skoraj konec. Zato bevska, naj hitim, da na sprehod ne zamudim. Ljubi travo, vse grmičke pa ljudi in tudi psičke. Strašno se razveseli, ko za nama prijatelj Maksi prihiti. To je jazbečar iz bloka, vsak dan se srečata na bregu potoka. Smrček smrčka se dotakne, repek k repku se primakne in presrečna sta oba, da zapet sta se našla. Prijatelj pravi - sreča prava! Tudi v pasjem svetu velja, da ni živjenja brez prijatelja. Za našo Piko tudi jaz sem ta in vem, da srčno rada me ima. OLGA PAUŠIČ, LENDAVA Poigrali so se s slovenskimi imeni za mesece. Zapisali so takole: * V prosincu delamo snežake, se sankamo, smučamo in kepamo. (Martina) * Svečan, svečan, pojdi že vstran, naj sušeč te nadomesti, ko vsaka ptička žvrgoli. (Aljoša) * Malega travna slavimo veliko noč; zajček nam takrat prinese jajčka. (Martina) * Veliki traven, oster nož, trava pride pod koščev nož. (Aljoša) * Rožnik, hvaležen sem ti, da toliko rož prineseš mi. (Matjaž) Na OŠ Turnišče dokaj uspešno deluje tudi recitacijsko-dramski krožek, ki-ga vodi učiteljica MU®11 j Petčlansko skupino sestavljajo učenci nižje stopnje, ki na izviren in duhovit način predstavlja^ sem stare običaje na kmetih. Čeprav so »igralci« še mladi, se znajo zelo dobro vživeti v vlog®5 / Nastopajo v prekmurskem narečju, prikazujejo pa »česanje« perja, vaško veselico, klepanje K biranje fižola idr. Foto: JOŽE ŽERDIN Moje prve zimske počitnic* - V počitnicah sem se veliko igral. Sestavil sem tudi sestavljenko s 500 puzli. Ata je bil cele počitnice bolan in tudi mama malo. V soboto smo se šli na Kapelo sankat in smučat. Tudi moj brat Miha je šel z nami. On se je sankal, jaz pa sem se smučal. Počitnice so hitro minile. STAŠ PUKLAVEC, 1.A Valentinovo Kaj so nama povedali nekateri učitelji in učenci? - Zima da slovo. To je začetek upanja za novo življenje. (B) - Škoda, da Valentinovo ni vsaj petdsetkrat; to pomeni, da bi ta praznik enkrat tedensko. Ne želim darila. Želim, da bi bili vsaj tolikokrat nasmejani, veseli in srečni. To je ljubezen. (D) - Valentinovo je dan drobnih pozornosti, daril, ljubezni... (T) - Valentina ima god. (J) - Ptički se ženijo. Pečejo se potice. (Š) NATAŠA ŠKERGET, MOJCA MERTIK OŠ TURNIŠČE Ljubezenski drobtinice toplo in lahko nogomet igram. (Kristjan) * Ko pride veliki srpan, se skupaj s starši odpravimo na izlet. (Aljoša) * Kimavec nam kima, da šola se bliža. (Rebeka) * Vinotoka kmetje pobirajo svoje pridelke in tudi trgatev se začne. (Patricija) * Listopada listje odpada, drevje na zimo se pripravlja. (Matjaž) * Gruden, hvala ti, da darila prineseš mi! (Matjaž) UČENCI PREDMETNE STOPNJE Zakaj zapustil si me, zakaj odšel si ti? Zdaj srce me boli in duša po tebi hrepeni. K tebi hitim, le tebe ljubiti želim. MAJA GUJTMAN.8 Na svetu vse bi dala, da tebe bi spoznala. Ko pogledam te, srh me spreleti in srce mi zadrhti. MOJCA HORVAT - Prve počitnice sem preživel pri babi In dediju. Veliko sem se igral in hodil na Kapelo krmit muce. Tam sem se tudi sankal. Gledal sem risanke, z babi sva se šla igro Človek, ne jezi se in razne druge igre. Praznovali smo tudi Leonov četrti rojstni dan. On je moj bratec. Babi me je naučila šivati prtičke. Ko sem bil bolan, mi je skuhala kamilični čaj. Za pusta sem se oblekel v Indijanca. Jedel sem krofe. V soboto po kosi-I lu je prišla pome mama I* I in tako so se počitnice I pri babi in dediju konča- l I le. L I MARTIN BUDJA, 1. B % I - Prvih zimskih počit-nic sem se zelo veselila. MM Žal pa so se slabo zače- Liska in Lišček Naši kravi je ime Liska. Imamo jo zato, da nam daje mleko. Hranimo jo s krmo in travo. Nekega dne je skotila telička. Dali smo mu ime Lišček. Ko bo zrasel, ga bomo prodali skupaj z mamo. KARINA KOČAR, 2. B, OŠ CANKOVA le, saj sem zadnji dan la. Tako sem skoraj živela doma, medtem ko drugi otroci veselo Kr,/ gu. Zaradi bolezni s®,u mogla udeležiti pustn®^( Vseeno pa sem lahko ®n živela na Pohorju. Z obiskat njeno sestrično .r ne, ki se je prišla sm®5 n horje. LAURA LUK^/ - Prvi dan je bil zel0^/' Odpravili smo se na P0.^ Pohorje. Bila sem nat2B Čanja. Bilo nas je nas je smučarski učit®1! s tekmovanju sem bila smo v počitniškem Zelo smo se zabavali EVAM« 051« M'j0&0TA , 4. marec 1999 MULARIJA 21 Kako se prepirati? Povej, kaj m si smo kdaj pa kdaj sla-be volje, potem pa pride . .d° preP'rov in nesogla-telii^ med naibo|jšimi prija-‘ roci svoje prepire in ne-P razume razčistijo na igriš-, nekoliko starejši pa jih ra-rivamo za maskami ali ku-vedar?Ul°’namesto da bj po-prizad .a*2asteži in kaj nas je se nn 6 ° masko vljudnosti daiPv9°St0 Skrivamo tudi tein bi m° lrnarno dobre razloge ko se °ral' reai’ Najhuje je, stimi s prijatelji ali ti-naS b |klJlh 'mamo radi- Nič besed n!P.rizadenek°tgrde °ni. NaV- J'h lzrečej° prav Se Nal eZJa stvar pri tem, ko da ostea °m sP°reoeš, pa je, stiš s pr' stvari in razči-PredstaV tlSt°’ kar Je treba. Po9o^^ pet naj-lahkoPričakh r-akCii’ k' jih Petnaihri k-ueSVSpopadu’in Prenk n JSlh m°žnosti, kako Če želim6768'*1 na sv°f° stran, in Prali016*1 odkritosrčno kdai na Prijate|istvo, moramo si mislimo tudi povedati’kaj skrivnosti zaiU al' Posteljici izdaš, v ali ona Jub|jen(a), potem pa on Orugj^. Vrat na nos to razlaga Pri o ec m Poveš: »Ali želiš s tem povedati, da ti ni nič do mene. To bi lahko povedal(a) že prej, bi vsaj vedel(a), kje sem. Samo od tebe je odvisno, ali bova nadaljevala(i) najino prijateljstvo. Jaz si takega ne želim.« S.Raztrgani doktor Zaupaš mu (ji), kakšne težave imaš doma ali v šoli, prijatelj ali prijateljica pa tvoje težave zmanjša in začne govoriti o svojih težavah, kot da tvojih težav ni in je potreboval(a) samo iztočno točko za pogovor. Reakcija: Prav, to je morda res in s tem se moram soočiti. Prizadevaj si, da se bosta spet osredo-točila(i) na tvoje stališče. Ne dopusti, da bi začel(a) igrati na svojo struno? Poveš: »Veš, ampak jaz potrebujem tvoj nasvet, kako rešiti moje težave, kajti mene so te težave, pa kakor koli so zate majhne, precej prizadele Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ * ite namL Mladi razmišljajo o življenju elo smo veseli vaših razmišljanj in pogledov na to, kar se vam dogaja. Zanimajo nas vaše misli, vaši odzivi in občutja ob tem, kar se dogaja okoli vas. Kako vas kaj prizadene, zakaj ste razočarani nad odraslimi, učitelji, šolo, starši, sošolci... Pišite nam! Pri nas imate možnost, da razkrijete in poveste tisto, kar vam leži na duši. Če ne želite, vašega imena ne bomo izdali. Članek, ki smo ga prejeli, je Mateja posvetila vsem izgubljenim dušam. Naše življenje Ali res živimo zato, da bi trpeli? - Ali je res bolečina vir našega življenja? Rodili smo se z namenom, da nekaj iz nas bo, ali pa, rodili smo se zato, ker sta si mama in oče tako želela. Pač, tukaj smo! Živimo! Čeprav imajo nekateri lepo življenje, imajo spet drugi krutejšega. Naše življenje je velika knjiga, katero odpiramo dan za dnem, sestavljata pa jo začetek in konec. Nekdo nam je zarisal krivuljo sreče, ljubezni, trpljenja, žalosti... Z našimi usodami so se poigravali, ne da bi se zavedali, da se bo ta usoda poigrala z nami. Postali smo veliki, starejši, pozabili smo na tiste, kateri so nam . krajšali čas v otroških uricah. Bilo je vse tako lepo. Vedno je bil nekdo ob tebi, ti pripovedoval pravljice, zgodbe s krutimi vsebinami. Te vsebina pa so postale del našega življenja. Leta so minevala in zgodbice so se pozabile. Z vsakim letom smo šli naprej tudi mi. Večji smo, več težav je. Otroštvo je ostalo le še kot lepa resnica, ki je žal prehitro zbledela. Mladi umirajo kakor listje, ko jeseni zapušča stara drevesa. Še toliko vsega je, njih pa ni več. Zakrili so jih črni spomini, lepi ali grdi, to vedo samo oni. Še toliko nerešenih vprašanj jim je ostalo, ki bodo čakala na naslednjo bistro glavo, da jih bo rešila, ati, ki so si nekoč želeli uresničiti vse svoje sanje, želeli odgovoriti na vsa vprašanja, ti so zbledeli, stopili so se kakor lanski sneg. Mladi smo, mogoče še premladi, da bi lahko razumeli ta čudni svet. Z vsako mlado dušo pod tem sinjim nebom se bo nekoč prižgala svečka ali dve, prižgala se bo svečka miru in gorela bo za vse izgubljene ljubezni, za vsa pozabljena srca. Premalo nas je, da bi lahko svoje težave, bolečine utapljali v alkoholu, segali po drogah. Res nas je premalo in še manj nas bo. Matilda ne pozna meja. Lahko vzame tudi tistega, ki ga imaš najraje ... Na tem svetu smo le kot črtica, številka. Vsi, ki smo nesrečni, bomo nekoč srečni. Bolečina je le gorka solza na mojem mladem licu. MATEJA ZAGORC 2. F(O), STS, PROGRAM FRIZER, MARIBOR Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« Nimajo me vsi radi Na zunaj sem zelo samozavestna, hitro si najdem nove prijatelje in navežem stike z drugimi ljudmj. V bistvu se hitro lahko vživim v kakršno koli družbo, kislim, da me povsod tudi zelo dobro sprejmejo. Vendar sem v bistvu precej strahopetna, ponavadi pa se skrivam za živahnim nastopom. Potem, ko odidem od prijateljev, premišljujem, ali je bilo v redu, kar sem povedala, in se sprašujem, kakšna sem bila, pogosto se sekiram, ali kaj ni bilo v redu, in če komu nisem bila všeč ali sem koga prizadela. Včasih tudi storim kaj, kar ni po moje in si v bistvu ne želim, samo zato, da bi me prijatelji bolje sprejeli. Sprašujem se, kaj naj storim, da bi me imeli vsi radi? Eva Ljubosumna na bratovo dekle Naj vam najprej napišem, da zelo rada prebiram vašo rubriko, in ker pomagate mladim, sem se tudi jaz odločila, da vam pišem. Moj težava je nekoliko zapletena. Imam starejšega brata, s katerim sva se do sedaj zelo dobro razumela, bila sva si zelo blizu, skupaj sva se igrala, večkrat me je vzel s sabo ven, me vozil. Sedaj pa ima že nekaj časa redno punco, na mene pa pogosto pozabi in se ne ukvarja več z mano. Včasih mu uspe reči le: »Hej, mala«. To pa je tudi vse. Vem, da ne bi smela biti ljubosumna, ker je on srečen in zaljubljen, ampak jaz ga pogrešam, ker mi je vedno zelo veliko pomenil. Bojim se, da ga bom izgubila. / Draga Eva! Želja marsikoga je, da bi ga imeli vsi radi. To ni mogoče, saj nihče ni tako popoln, da bi bil pri vseh enako priljubljen in bi ga imeli vsi radi. Ljudje smo na srečo različni. Veš, vsi smo v bistvu kdaj negotovi in ( se sprašujemo, ali smo storili prav ali ne. Zavedaj se, V da je človek tisto, kar misli o sebi. Zato moraš biti \ najprej zadovoljna sama s seboj in se v mislih I prepričati, da bo že prav, kar boš povedala / ali storila. Če se boš imela rada in boš to / izžarevala navzven, te bodo prijatelji in i okolica sprejeli takšno, kot si. Veliko manj 1 boš privlačna, če se boš vedno želela pri- C 1 lagajati interesom nekoga drugega, kajti vedno ne boš mogla ustreči vsem v ( | družbi, ki imajo različne interese. Bodi I to, kar si, kajti verjemi, da si takšna I najboljša. Mala Draga Mala! Morda bo tvoj brat res imel zate nekoliko manj časa, ampak to nikakor ne pomeni, da te ima manj rad. Verjemi, ne boš ga izgubila, čeprav ima sedaj, ko je zaljubljen, zate bolj malo časa. Po tem, ko se bo njuna zveza umirila, ko bo prenehala prva zaljubljenost, bo začel bolj gledati okoli sebe. Takrat mu spet lahko postaneš dobra prijateljica, saj imajo fantje veliko vprašanj o dekletih. Prav gotovo te bo kdaj zaprosil za nasvet, če mu boš stala ob strani. Če pa boš nestrpna do njega in njegove i> prijateljice, pa mu gotovo ne bo všeč. Razumljivo pa je, da se čutiš nekoliko osamljeno. Ostani njegova dobra prijateljica! 22 DOBRO JE VEDETI 4. marec 1999, OVEN Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi prazen, kot je bil že nekoč, z nekom povsem drugim ... On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico, in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode. Obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Brez prve lastovke ni pomladi, brez zdravila ni ozdravitve BIK Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si vse preveč zavarovana v svoje delo, da bi to tudi spregledala. Stopi mu vsaj korak nasproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se sreče navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja. DVOJČKA Ona: Stvari se bodo nepričakovano zakomplicirale in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenutek. On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a je najhujše že za teboj. Nek izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem .opravil. RAK Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boš zabavala kot že dolgo ne. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo dodobra popravil tvojo finančno situacijo. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen. LEV Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve, mogoče pa bo vendarle uspelo. On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj, vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje privatne načrte, ki so vse prej kot skromni. DEVICA Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš v optimističnem razpoloženju. To se bo pozitivno odražalo Mfudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On: Spoznal boš, daje za dober posel potrebno še kaj več, kot pa samo trdo delo. Še nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmisli raje malce drugače kot običajno. Droga: pomladanski jeglič (Primula veris) in visoki jeglič (Primula elatior). Uporabni del: Korenina in cvet. Raba v prehrani: Pomladanski jeglič se običajno ne rabi v prehrani. Svet Evrope razvršča visoki jeglič v skupino naravnih začimb N2 in se sme dodati živilom v majhni količini, pod pogojem, da kilogram končnega izdelka ne vsebuje več kot dva miligrama kumarinov (preprečujejo strjevanje krvi), pomladanski jeglič pa omenjenih sestavin ne vsebuje. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča oba jegliča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Je čislan ek-spektorans (izkašljevalno sredstvo) pri sapničnem vnetju in prehladih. V ljudskem zdravilstvu se rabi korenina tudi pri zadušljivem kašlju, naduhi, putiki in bolečini v živcu, cvet pa kot znojilo, zdravilo za živce pri razdražljivosti, nespečnosti in glavobolih ter krepilo za srce pri omotici in srčni slabosti. Odmerek za odrasle: Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez 1-2 žlički (2-4grame) cvetne droge in po 10 minutah precedi. Koreninske droge se rabi manj, četrt do pol žličke drobno zmletih korenin je treba preliti s hladno vodo, segreti do vrenja in po 10 minutah precediti. Kot prsni čaj se popije skodelica z medom oslajenega vročega napitka večkrat na dan, posebno še zjutraj po sprehodu in zvečer pred spanjem. Novejša dognanja: Saponini so navzoči v korenini, v cvetovih le malo, le-ti pa vsebujejo flavonoide. Prvi so nekoliko protivnetni, blažijo bolečino in vplivajo na krvni tlak, drugi pa delujejo protivnetno in pro-tikrčno. TEHTNICA »S Ona: Zaljubila se boš, ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so vezane na to. On: Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo okoli tebe, ampak poglej raje v sebe in kaj hitro boš videl pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj. ŠKORPIJON On: Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar pa se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem; ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. STRELEC Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudmine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar pa bo na žalost le prehodne narave. On: Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! KOZOROG Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine ... VODNAR RIB Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar pa se bo na koncu ujel prav on sam. Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot pa se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj! On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobronamerne ideje kar hitro obrnejo proti tebi samemu. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da bo le-to potrebno nekoč tudi povrniti. Timijanov sirup d.d MURSKA SOBOTA Trpotcev sirup Stranski učinki in strupenost: Možne so alergične kožne reakcije pri preobčutljivih posameznikih. Sa-ponini lahko dražijo prebavila. Zaradi hemolitične lastnosti (razkrajajo rde- če krvničke in povzročijo izgubo*1* moglobina) so strupeni za mrzlok" ne živali' c* Prepovedi in opozorila:^ s cvetovi se le redko pojavi aletal3 ki se kaže kot kožna rdečina in^ hurčki. Na jeglič preobčutljivi PoS> mezniki ne smejo uporabljati jeS^ vih zdravil. V predpisanem ni pričakovati drugih stranskih vm kov, čezmerni odmerki pa P* čijo želodčno slabost in omotl Saponini so po zaužitju malo s*" ni za toplokrvne živali, ker se* vesu le malo vsrkajo, strupeno^ mrzlokrvne živali pa so pozna starem veku, saj so jih uporabi) ribjo vabo. Ker varnost med no nostjo in dojenjem ni potrjena, rajo zdravilske koristi v obeh I liščinah odtehtati tveganje. Posvet pri zdravniku je P0^., zmerom, ko je izkašljana sluz no-rumena ali vsebuje kri. , Lekarniško mnenje: M saponinska zdravila se po^j ZVEZA POTROŠNIKOV SVETUJE ospa je kupila škornje, vendar se je čez nekaj dni pokazala napaka. Odnesla jih je nazaj v trgovino in jih reklamirala. Po desetih dneh je poklicala v trgovino in vprašala, kdaj bodo reklamacijo rešili. Povedali so ji, da imajo za rešitev reklamacije 14 dni časa in naj počaka do takrat. Gospa je podvomila, da je to res, zato je poklicala našo pisarno. Želela je tudi nasvet, kaj lahko zahteva od trgovine? Odgovore na njena vprašanja vsebujejo 37., 38. in 39. člen Zakona o varstvu potrošnikov. Glede rokov za reševanje reklamacije je takole: če napaka ni sporna, mora podjetje takoj ugoditi kupčevi zahtevi. Če pa gre za sporno napako, mora podjetje potrošniku posredovati odgovor v pisni obliki najpozneje v 8 dneh. Kupec ima v prodajalni, kjer je blago z napako kupil, pravico zahtevati, da mu blago zamenjajo z brezhibnim. Lahko se tudi odloči, da bo zahteval vrnitev plačanega zneska; lahko tudi zahteva odpravo napake na blagu. Četrta možnost je, da blago z napako sprejme in od prodajalca zahteva vrnitev dela plačanega zneska - v sorazmerju z velikostjo napake. Še opozorilo: pri reklamaciji mora kupec sporočiti svojo zahtevo prodajalni najkasneje v 8 dneh od prevzema blaga, če je napaka na blagu očitna, pri drugih napakah (skrite napake) pa v enem letu po prevzemu. Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek pa samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks: (069) 27 300, Slovenska 48, p. p.207. ANDREJ ČIMER ■ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v ne-iC^^-čfeljo prodajali 36 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le tri, in sicer VW-Golf 1,3, letnik 1981, s prevoženimi 134.000 kilometri, za 140.000 SIT, VW-Jetta 1,3, letnik 1982 (151.000 kilometrov) za 180.000 SIT in Renault 4 GTL, letnik 1988, prevoženih 101.000 kilometrov, za 110.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Renault 19 1993 113.000 900.000 SIT Ford Escord XR 3i 1992 118.000 1.000.000 SIT Daevvoo Nexia 1,5 1996 21.000 950.000 SIT Nissan Micra 1,2 RL 1993 801000 580.000 SIT Renault Clio 1,2 RL 1995 24.500 1.000.000 SIT Citroen Ax 1,1 1997 15.000 820.000 SIT Opel Kadet LS 1,3 1987 140.000 350.000 SIT Škoda Favorit 135 L 1991 69.000 320.000 SIT rabijo ali proti kašlju ali za izS vanje ali za oba namena. P0®* kot golostebelni sladki kore0^, šljan je tudi jeglič v rabi še simptomatično zdravljenje ko ; katarja gornjih dihalnih obliki sirupov), čeprav meha,j delovanja ni povsem pojasni6^ .J« . N J be za druge zdravilne namet priporočamo zaradi farmah0 neutemeljenosti, daljšo Pa% tujemo zaradi primanjkljaja $ I o strupenosti. J JANEZ ŠPRING V soboto, 6. marca, ob 19.0^1 v športni dvorani pri Lenarta • M MM ZAIGRAJMO, in ZAPOJMO PO DOMACEt Brendi, Korado,Tornado, Mitreji, Šarm, Stank^ Ivica Šerfezi, Lucija, Krona, Pištek, Brane Drv3dc Band, Robi Horvat, Marjan Smode, Alfi Nipi^ Mlade frajle, Šaleški fantje Žrebanje vstopnic, nagrade za obiskovalce, zlatnina, obleke, potovanje, varilni aparat, sani,50 Vsak obiskovalec dobi darilo Predprodaja vstopnic v Mercatorjev bifeju v Blagovnici Lenart Glavni pokrovitelji: Gostinstvo Vindiš Lenart, Avtocenter Kurnik MIP Nova Gorica, Pomurska Banka Murska za zdravje in dobro počutje 4. marec 1999 23 ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA BRALCI KLUB AVTOMO- OTOČJE V POLITIČARKA MIKRONEZIJI PERON ENOGRBI VELBLOD DUNAJSKI NOGOMETNI SIR IZ EDAMA TRGOVEC Z MOKO SIGMUND FREUD BILSKA OZNAKA LJUBLJANE k ČRTA, ZAREZA NEMŠKA IGR.(KARIN) BRIT.RAZISK. (JAMES) PRIMORSKA REKA MEJNIK NANDE VIDMAR SPLOŠNI PLAN (FILM) SLOVENSKI VODOTOK PRENOS ZVOKA Z RADIJSKIMI VALOVI NEKD.NORV. SMUČARSKI SKAKALEC (VE GARD) ANT.IGRA VELIK LJUB. SRBSKE KULTURE DELAVEC V DREVESNICI AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK vestnik RAZBOJ-NIŠTVO REKLAMNI VIDEOPOSNETEK MESTO PRI BUDIMPEŠTI ANTON I DERMdTA arhitekt glavno mesto Š^gore PIJAČA starih Jovanov kanonih Ustnik °BlačiL0 IHd|Jskih REKa. P«ltOK Jame IVO s»Slll K OBRI TURŠKO GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI SOSEDNJI ČRKI LUKNJICA V KOŽI ORNA ZEMLJA, ORNICA skalna _°UPLINa muzikant L.PRITOK RENA HOLANDSKA JADRNICA POT, CESTA (LAT.) GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE GOJENEC VOJ.ŠOLE ŠPORTNI ČOLN ZVEZEK ZA ZAPISKE LIČINKA KDOR ŽVEČI TOBAK NEKD.AVST. NOG. (HANS) PLAHTA NA KAMIONU VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE SPOR (POG.) RASTLINA S TRNATIMI STEBLI MOLITEV V CERKVI VATROSLAV OBLAK OBMEJNA STRAŽNICA LJUBEZENSKI PESNIK CIRKUŠKO PRIZORIŠČE POLET, ZANOS DEL VOZA IRSKA REP. ARMADA PUSTO-LOVŠ ČINA SRBSKO MOŠKO IME (ARSENIJE) JAP.KNJIŽ. (IZ:ŠIVA*AKI) POKRAJINA V JV.ITALIJI VEZ, ZAPONKA PERJE PRI REPI RAVNODUŠEN ČLOVEK NEKD.ATLET STEKIČ DENARNA ENOTA V MJANMARU (BURMI) PESNIK (SIMON) SMUČAR MLEKUŽ MESTO NA Z.NIGERUE PREROK (KNJIŽ.) KILOGRAM (POG.) JAP.KNJIŽ. (SEI) NEKD.KOŠAR. (SERGEJ) KRAŠKA PLANOTA V ZAHODNI SLOVENIJI DRŽAVA, KI JI VLADA KRALJ EISENHOVVER OKRAS NA KORINTSKIH STEBRIH PTICA, KI DOLBE LUKNJE V DEBLO Jjbanci Vestnikove nagradne križanke us. 2.1999): 1 ^GRADA v VREDNOSTI 10.000 SIT: 2 K°si, Krog, Brodarska 32, 9000 Murska Sobota ' ^GRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: 3 anko Klobasa, Ormoška c. 49, 9240 Ljutomer '71 PRAKTIČNE NAGRADE: eza Kiralj, Ul. Prekmurske čete 9, 9232 Črenšovci ania Lisec, Borova vas 28, 2106 Maribor ?nc Vladica, Vratja vas 17, 9 2 53 Apače ^ara Madjar, Čopova 2, 9000 Murska Sobota Zorko, Predanovci 29, 9201 Puconci Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. oiiL??evalce bomo razdelili: s A39rado v °°o Sit ednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti ln - 7. nagrado praktična nagrada. Ulica ar ^lve Pošljite na uredništvo Vestnika, s Popisom ta Novaka 13, 9000 M. Sobota, ^^^^^agrac|t)a križanka« do petka 12. marca 1999. ZAHODNO- EVROPSKI VELETOK IZETBEGOVIČ AFRIŠKO JEZERO MALAVI ARABSKA SOCIALIST. STRANKA IZD-RAKEt” TALIJ JUGOSLOV. LETALSKA DRUŽBA PRIJETNO DIŠEČA SNOV SAPA (MANJŠ.) HRVAŠKA SMUČARKA KOŠTELIČ NAJVIŠJA GORA V TURČIJI ARGON L.PRITOK IRTIŠA (IZ: MIŠI) ŠIRJAVA REKA PAD I* dce dd jjj Murska Sobota, Lendavska 11 (I. nadstropje), SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml (NALUf REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 18.2.1999: FRANC MESARIČ, RESTAVRACIJA, ATIKA, EMISAR, MIR, NAVADA, JANEZ, KATORGA, VASICA, KNEZ, UN, ŠTROPOT, ISO, RAMAKRIŠNA, PLA-TONIK, ANK, GRAMATIK, AASEN, SOOR, OP, LARA, UNO, RK, KES, HRASTAR, NABOKOV, TOP, CARLO COLLODI, EKAR, AVAL, DE, ELIADE, ANATOM, AGON, CANNING, BASK, UBE, ALOKACIJA, TIR, IKO OTRIN, REDARSTVO, ECU, LAR, KAČA, SCA-LA, AA, VRAŽA, RT, SCRUB, ALANI, VI, ROMA, ADAM, AJDA KALAN, NA, KANGLA, AHLIN, KAIRO, RAJ, JUŠ, NN, KLADANJ, MAZAČ, ALTONA, JOJOBA, ZDRAVILEC, IASI, REŽISER, ANIKA, ELEGAN, TANGENTA, EMO, ŽALE, LEM, OV, RTV, IPAVEC, DA-NAKILI, ŠIRINA, SERENADA, IVANJ-ŠE, LACIJ, TR, CARAR, JASA, IR, DLAKA. GESLO: OD LJUDSKEGA GLASA DO VESTNIKA PETDESET LET Z VAMI.IN ZA VAS vam ponuja možnost najetja gotovinskega posojila. Mesečni obroki so v tolarjih in so nespremenljivi ves čas vračanja posojila. Za vračilo posojila lahko uporabite tudi čeke. Posojilo vam izplačamo takoj. Obiščite nas ali pokličite po telefonu 31 105. ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI 0609630898,041630898 DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 o a $ Lj C> JSL NAPAlJOjs., fS’ ^0 PA zares bruhal § tt s o S: $ ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. y 2DI SE HI) ( DA SMO JiH OSLI komo ! r0.K. KAJ VSI Tl LJOJJL HOČEMO AJE b| VfDEL. OD TEE>E ? ■ ' ŽILO WJN0' STA 31TO. -a NE ČAKAJ.' PUŠČICA 4. marec 1999, fBB Maria Pozsonec je Frlecu predlagala, naj zamenja hrvaško zem naši strani Mure s slovensko na Hrvaški strani - pa Ljubljančani daleč ne vidijo. W Poštenost SKD Hilda Tovšak je bojda ljutomerskemu občinskemu odboru SKD dovolila, da kršijo statut: v obdor so sprejeli Vilka Vajdo, ki ni bil član Generalni stranke še niti eno leto in ki so ga zaradi nepravilnosti vrgli iz stranke SDS - vse za volilne zasluge. (news) Drnovškova nestabilnost Janezu je zmanjkalo sape, ko je od novinarjev slišal vprašanje, ali je res, da Milan pripravlja novega mandatarja - trepetajoč je izdahnil, da mu kaj takega ne bi pripisal. (news). -Preminouči mejsec ^ebituait je bila batefe samo hi pa pou tedne. lJou uafa ga pengioniste, šteM so dou-kfi pengtje ge 26. ^ebtuaM. S&fei s ten de kniga v ton mejseci malici, štai de gavofo toga dugi eejft pet tedno^. '■'Tou je pa ga ma& pengtje uMa ita^ika, pftavt ^Be^a. či pa ešče nap/tej gememo, ba sta u ma/tci dva negapo-vedana svetka, bab je dan gena pa »mutatnski tag«, te Sporazumniki se pa pijtamo, bab do bonea mejsca sboug p/tijdemo. ^Dneva gena ^efia nemte samo tab ta njati. cPo sta/ioj navadi si itab gmistk na babši cvejt, ba bi ga naj dau gensbi, ba njoj s ten nabage, ba jo nema ga sugnjo, bab je tou v nestalni degefaj ešče v navadi. ^P/tegnjejšin v d/tgavi pa pobfonja cvejt v pesmi: Slovenija je cvejt, fabšega nema svejt, pted fejti nešče bitu, je tab tanao defe '3’e cvejt /taghgaj tab na dvTno, bab je mab, nap/tavi s cvejta tou, ba uničen bou. s^tčbo te naš b/taj nibdb tab. ^ajn na/taj, je g maft občin stou naptavo bupfe/taj. ^daj si pa bije boj tej občin cejft /toj, što pejneg več dobij ga svoj obstoj. Či stopiš pted ^Boga, ftpou tij pijtaš ga, či djaft ^biip bi gdaj, vse v fejpi cvejt nagaj? % gviišno ba je tab, je čedno, pa je pfta^, • či cvejt se ^biip Agi je fejpi, gdfta^. Jožef Kocon je Frlečevemu obmejnemu sporazumu ponudil podporo - če ta pred topljenjem snega v Alpah poskrbi za nasip na Muri. (news) Neveden Stanko Razkriški župan se je na posvetu pri Frlecu spraševal, le kdo zavira sprejetje maloobmejnega sporazuma s Hrvaško - pozabil je, da je predsednik občinske SLS. (news) Polanska zemlja (news) K izvolitvi novega generalnega direktorja policije Podvršiča je pripomogel predvsem ' njegov priimek - tako bo čistil pod in ne na vrhu. (news) Okupacija Sobote Čeprav izhodi iz vojašnice v vojni opremi naj ne bi bili del vojaškega vsakdana, so tokrat »zelenci okupirali« predgrajsko ploščad - prisegli so. (news) SDS-ovske napovedi Maksimiljan Gošnjak je napovedal, da bo ohranjeval projekt Prlekije. (news) Velikopolanski župan Prša je dal prevrtati občino in ugotovil, daje na petih metrih kar 70 cm neprepustne zemlje -če bodo poplave, bodo naribali prebivalci, ne glede na to, da bodo odgovornost nosili tisti v vladnih oblakih. Skdjev*[ Ljutomerski SM| dolgotrajnih razPreJ ugotovil, da m šenjak ni J nadzorni odbor v oPc ^ svetu - šele P sestankih jim je kapnl Dragica alternativk^- , Ob velikem jubilej11 red desetimi leti sem spoznal - takrat še na našem območju povsem novo in zelo zanimivo - rejo južnoameriških činčil; podrobnosti in pomen reje mi je predstavil g. Kovač, direktor podjetja Cl. INTERNA- CIONAL. Dobro se še spomnim najinega prvega srečanja in tudi kasnejšega sodelovanja.Všeč mi je bila njegova pedantnost, vztrajnost in delovnost. Takrat se je g. Kovač že 10 let ukvarjal z rejo in predvsem z vzgojo visoko kakovostnih živali, tako da je že imel veliko izkušenj s tega področja. Njegov nemirni duh pa je zahteval veliko več - z ustrezno reklamo in izobraževanjem na seminarjih je nenehno širil krog rejcev.To je tudi razlog, daje pri Čakovcu na Hrvaškem nastala moderna razplodna farma z ostro selekcijo, ena večjih v Evropi, ki jo je kasneje odprodal takratnemu partnerju, ki sedaj deluje na Hrvaškem trgu. IŠČETE DONOSNO DELO? POKLICNO ALI DODATNO? Postanite naš partner pri vzgoji južnoameriških činčil! Pogoji: - ljubezen do živali - nekaj lastnega kapitala - približno 10 m2 ogrevanega prostora Ponujamo: - visokokakovostne razplodne živali - strokovno pomoč Zagotavljamo: - odkup živali in ugodno ceno - poslovno zanesljivost 20 LET TRADICIJE Matična farma južnoameriških činčil z 20-letnimi izkušnjami 2204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih 53 tel./faks: (062) 692 250 Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: (069) 411 974 (od 8. do 18. ure). Sočasno je povečal na sedežu podjetja v M I pri Mariboru, v Srbiji Pa j zgradil eno farmo zai visoko kakovostnih obratuje v njegovi last>’ g lahko našteval o velik' uspešnih korakih g- J čimer je ponesel im® u Cl INTERNATIONAL V Za nas rejce pa je pomembno dejstvo, omenjeno podjetje posluje in nam tudi kakovosten reproff13 ® kakor tudi reden Pre živali.To dejansko g-uspeva ves čas. vzdržati na tako občf področju je vsekakor pravilnega koncept , vanja. Pravi, da se namre) bodoče ni treba žerjavici nova, rnlat5 njegov sin Martin, trenutno študira, I prevzet od činčil ž® J nog. { Televizijski spored od 5, 3. do 11.3. '99 TV SLOVENIJA I 9.40 Tedi, oddaja za mularijo 10,20 Risanka 10.30 Ljubezenska glasba, francoska drama, 1/3 12.05 Modro 12.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .40 Po domače 15.30 Howard Goodall predstavlja zborovsko petje 16.00 (Ne)znani oder 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Športni kviz 21.30 Seinfeld, nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Koncert kitarista M. Scattolina 0.40 Dober večer, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.40 Zla kri, nemška nadaljevanka, 1/4 10.30 Tolminci, gledališka predstava 12.10 SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 14.40 Atletika 15.40 Posnetek smuka 16.40 Podobe sveta, angleška serija 17.30 Po Sloveniji’ 18.05 Pravila igre, danska nadaljevanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Osnove znanstvene fantastike, serija 21,00 Spremljevalka, italijanski film 22.50 Nash Bridges, ameriška nanizanka 23.40 Poročila, kanadska nanizanka POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Brez zapor - 15.00 Urgenca, nanizanka - 16.00 Temna luka, nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18,20 Kassandra, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Platoon, vod smrti, ameriški film - 22.10 Skrivališče, ameriški film - 0.00 Trdi časi, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Peter Jennings - 16.50 Bravo, maestro - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Klub samskih žensk, ameriški film - 21.45 Kvantni skok, nanizanka - 22.30 Vročica noči, nanizanka - 23.30 Mali bogovi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Varuška, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Brez šminke: Simona Weiss - 21.00 Zvezdne steze: Zadnja meja, ameriški film - 23.00 Petek, trinajstega, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Rezerviran čas, 11.00 - Risanke; 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Rezerviran čas, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (78. del), 19.00 - Gnes, 19.30 • TV dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes, 20.30-Videoboom 40,21.25-Zgodovinaavtomobilizma, 21.50 - Videospoti, 22.05 ■ Sosedje (78. del), 22.30 - Gnes, 23.00 - Videotop, 23.45 - Erotika, 01.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 NewYork, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.50 Poročila - 13.55 Dokumentarna oddaja - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade -16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dora '99 - 22.15 Opazovanja - 22.45 Ljudje smo - 23.40 Nikita, nanizanka - 0.25 Paranormalni svet Paula McKenna - 0.55 Benjamin, francoski film -2.35 Sedmi element in Filmska klapa TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.10 Prizma - 18.05 Hugo -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Policijski pes, ameriški film TV MADŽARSKA! 11.00 NekSzecheny v Parizu - 11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A.K.T. -12.25 Nezaključene zadeve - 12.35 Senzacija, nanizanka - 13.25 Popolna varnost, nanizanka - 14.10 Stara Evropa, ritualni plesi - 14.30 Natura, magazin - 15.00 Horizont -15.30 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno - 19.00 Družina Smola, risanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka - 20.50 Iz preteklosti - 21.00 Vključujemo Vigado -22.00 Državljan - 22.35 Aktualno - 23.05 Dva obraza zla, ameriška kriminalka TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, svet v slikah - 12.30 Dnevnik - 12.45 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve -13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast, nanizanka - 15.15 Pet minut glasbe - 15.25 Repeta, za šolarje - 17.00 Oregbereny, nanizanka - 17.35 Alpe-Donava-Jadran- 18.00 Madžarska hiša - 18.30 Dvoranska atletika - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Madžarska danes - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih madžarskih tv-programov - 21.30 Končna postaja Las Vegas, ameriški film - 23.20 Globoka voda TV AVSTRIJA1 9.40 Gorile v megli, film - 11.45 Konfeti - 12.00 Smuk (ž.), prenos iz St. Moritza -13.45 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno_ prijazna družina - 19.00 Deskanje na snegu -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.02 Šport - 20.15 Delovno dekle, filmska komedija -22.05 Pobesneli Max lil, akcijski film - 23.45 Kradljivci teles, srhljivka - 1.10 Igra z ognjem, pustolovski film TV AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti- 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi- 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Siska -21.15 Reševalec življenj - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy ELROSPORT 8.30 Atletika: dvoranski miting v Maebashiju, prenos iz Japonske -11.30 Atletika: dvoranski miting na Japonskem - 12.00 Smuk (ž.), prenos iz St Moritza - 13.30 Smučarski skoki - 14.00 Deskanje na snegu, prenos iz Kreischberga - 15.00 Biatlon (ž.), prenos iz Val Cartierja (Kanada) - 16.15 Alpsko smučanje - 17.00 Tek na smučeh, prenos iz Lahtija -18.30 Biatlon - 19.30 Alpsko smučanje - 20.30 Umetnostno drsanje: finale v St. Peter-sburgu - 22.00 Boks: Alexei lliin (Rusija) - Christophe Gerard (Francija), posnetek iz Berlina - 23.00 Atletika: dvoranski miting - 0.00 Ekstremni športi - 1.00 Deskanje na snegu TV SLOVENIJA! 9.55 Otroška oddaja 10.20 Športni kviz 11.35 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Turistična oddaja 13.50 Duhovni utrip 14.20 Polnočni klub 15.30 Zgodba o Jackie, ameriški film, 1/3 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Velike romance 20. stoletja, serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Tv-genij 21.15 Rolada 21.50 Živali na filmskem platnu, serija 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Četica modrih, angleška nanizanka 23.30 Ples na glasbo časa, angl, nadaljevanka 1.10 Nova nočna mora Wesa Cravna, am. fi. TV SLOVENIJA 2 9.25 Nostalgija z beatniki: Bele vrane 10.25 SP v alpskem smu., smuk (m), prenos 11.55 SP v alpskem smu., super vele, (ž) 12.30 Športni portret 13.00 Košarka NBA 13.30 Teniški magazin 13.55 Košarka NBA 15.25 Atletika 16.25 Rok. (m), Barcelona: Pivovarna Laško 18,00 Nogomet, HIT Gorica: Maribor Teatanic 19.30 Videoring 20.00 Traviata, opera, posnetek iz Covent Gardna 22.20 Cikcak 22.50 Sobotna noč: Babewatch, Garth Brooks POP TV 3.00 Formula 1, trening - 7.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Bat-man, risanka - 10.00 Muppet TV - 10.30 Power Ranger - 11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Beli očnjak, nanizanka -12.00 Mlada čarovnica, nanizanka -12.30 1,2,3 - kdo dobi?, ponovitev - 13.30 Formula 1, ponovitev treninga - 14.30 Konan, nanizanka - 15.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 16.20 Policijska akademija, nanizanka - 17.15 Pop'n'roll - 18.20 Izganjalka vampirjev - 19.15 24 ur - 20.00 Lov na dediščino, ameriški film - 22.00 Komandosi, nanizanka - 23.00 Ta nori jazz, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Kotalkarji na barikadah, ameriški film - 16.00 Odtujena srca, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, nanizanka -20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost, dokumentarna oddaja - 21.00 Psi faktor, dok. serija - 22.00 Marijini ljubimci, ameriški film - 23.45 Vražja novinarja, nanizanka - 0.30 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Brez šminke: Simona Weiss -11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Prav poseben rop, angleški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Supermanove dogodivščine - 19.00 Vprašajte Harriet, nanizanka -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 21.00 Onkraj Pozeidona, ameriški film - 23.00 Norma Rae, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Sosedje J78. del), 10.25 - Videoboom 40,11.20 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Videoboom 40,17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (79. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.10 - Gnes, 20.40 - Zasavci, 30 let (2. del), 23.30 - Gnes, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA! 8.00 Poročila - 8.10 Power Rangers - 8.30 Risanka - 8.55 Sezamova ulica - 9.55 Kaj se mi to dogaja - 10.55 Deset velikih svetovnih pisateljev -12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijski svetovalec -13.10 Osvobodite mi sina, italijanski film -14.45 Risani film - 15.10 Paranormalni svet Paula McKenna -15.45 Briljantina -16.40 Poročila -16.45 Škotski dvorci - 17.15 Meje, serija - 17.50 Mount Royal, nadaljevanka -18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Dora ’99 - 22.45 Opazovanja - 23.20 Polnočna premiera: Alzačani ali dve Matildi, 2. del - 2.20 Groteska, ameriški film - 3.55 Formula 1 za VN Avstralije, prenos dirke TV HRVAŠKA 2 10.55 Koledar -11.05 Črno-belo v barvah -12.35 Theatron: Don Carlos - 16.10 Rdeči gusar, ameriški film - 17.50 Vrnitev v divjino, serija - 18.20 Dokumentarnoglasbena oddaja - 18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Film po izboru gledalcev -22.20 Deževni gozd, dokumentarni film - 0.00 Svet zabave TV MADŽARSKA! 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Otroški program - 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Saint Tropez - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Atlantsko sporočilo -12.10 Moskovski cirkus na ledu v Parizu -13.15 Begavčki - 13.50 Formula 1, posnetek treninga - 15.00 Moda 2000 - 15.30 Telešport - 17.30 Na poti, evropski magazin - 18.05 Območje, reportaže - 18.30 Taktika in znanje, kviz -'19.00 Lotoshow, gost: 10O-članski ciganski orkester - 19.20 Vreme po Evropi - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Glasbena sobota - 22.00 Srečnež, angleški film TV MADŽARSKA 2 7.55 Manjšinske oddaje - 10.25 Za otroke - 10.55 Naš Charley, nanizanka -11.45 Zgodovina književnosti - 12.15 William Christie, portret - 13.00 Okno v Evropo -15.05 Biseri, jezikoslovje - 15.35 Naša umetnost - 16.05 Literarna sestavljenka - 16.40 Po sledeh Orbana Balazsa, nanizanka - 17.30 Zakladnica - 19.00 Dvoranska atletika, posnetek s SP - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Risanka - 20.45 Vodni policisti, nanizanka - 21.30 Večerni show Sandorja Fabryja - 22.25 Globoka voda TV AVSTRIJA! 9.35 Tabaluga - 10.10 Smuk (m.), prenos iz Kvitfjella - 11.45 Superveleslalom (ž.), prenos iz St. Moritza - 13.15 Formula 1: kvalifikacijski trening - 14.00 Oawsonov potok - 14.45 Beverly Hills 90210 - 15.30 Melrose Plače - 16.15 Ally McBeal - 17.00 Nogomet: Tirol -Rapid, prenos iz Innsbrucka - 19.53 Vreme - 20.15 Telesni stražar, kriminalka - 22.20 Srček - 23.05 Formula 1: ogrevanje - 0.05 Dekleta, igre in pištole, akcijski film - 1.35 Kradljivci teles, srhljivka - 3.05 Formula 1, prenos dirke za VN Avstralije (start: 4.00) TV AVSTRIJA 2 11.10 Klic velikega volka, pustolovski film - 13.00 Poročila -13.10 Mojega srca ne smeš vprašati, film - 14.45 Na pomoč, zaljubil sem se v dvojčici, film -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov na poti - 22.00 Čas v sliki -22.05 Vse je komedija - 23.50 Poročila - 23.55 Topkapi, filmska komedija EUROSPORT 10.30 Smuk (m.), prenos iz Kvitfjella (Norveška) - 11.30 Biatlon (ž.) -12.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz St. Moritza - 13.00 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija - 14.00 Atletika, dvoranski miting - 15.00 Biatlon (m.), prenos iz Val Cartierja - 16.00 Tek na smučeh (ž.) - 17.00 Biatlon (ž.), prenos iz Val Cartierja -18.00 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija -19.45 Tenis, prenos iz Copenhagna - 21.00 Tenis: polfinale v Copenhagnu - 21.30 Umetnostno drsanje - 23.00 Atletika: dvoranski miting - 0.00 Sumo - 1.00 Boks: Wartelle (Francija) • Sarmiento (Argentina), posnetek iz St. Duentina »O pop tv 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Prevare, na- Četrtek, 11. 3. 1999 daljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Ni ki ta, nanizanka - 15.00 Urgenca, nanizanka - 16.00 Temna luka, kanadska nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 21.00 Brez zapor -2200 Prijatelji, nanizanka- 22.30 George in Leo, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka TV SLOVENIJA 1 9.30 Male sive celice, kviz 10.30 Risanka 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Službeni vhod 11.55 Živali na filmskem platnu, serija 12.25 Življenje slovenskih vasi 13 .00 Poročila, vreme, šport 15.00 Zoom 16 .30 Osmi dan 17 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.30 Glejte, kako rastejo 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja' 18.30 Humanistika 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Tv-poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 39. Jazz festival Ljubljana TV SLOVENIJA 2 10.30 Angel, varuh moj, nanizanka 11.20 Rdeč« in črno, nadaljevanka 12.10 Svet poroča 14.45 Ferdi, risanka nanizanka 15.15 Traviata, opera, posnetek iz Covent Gardna 17.30 Po Sloveniji 18.05 Zla kri, nemška nadaljevanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Ekstremne avanture 20.25 Filmski triki 21.00 Ples na ulici, angleška serija 22.00 Očetnjava, angleški film - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brpoklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Gary Zukov ponovno med nami - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Mali bogovi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Prekmurska kuhinja -16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Varuška, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret: Endre Gčnter - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 21.00 Napad na Rommela, ameriški film - 23.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 23.50 Mesto prekletih, nanizanka STUDIO AS 09.30-Gnes 10.00 - Iz produkcije ZLTV, 10.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Poslovno, 21.00 - Zakoj pa nej, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gries 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub -14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Otroški program - 16.30 Glas domovine -17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.35 Dokumentarna oddaja - 23.25 Ailsa, irski film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Dokumentarni film - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Serijski film - 21.15 Poročila - 21.25 Tanka modra črta, nanizanka - 21.55 Glasbena oddaja - 22.55 Velike romanče 20. stoletja: Richard Burton in Elizabeth Taylor TVmDZAPSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Turizem - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Hagedornova hči, nanizanka - 14.20 Skoraj bi preživela stoletje, slikarka Margit Grabec - 14.35 Ekvadorska ekspedicija, nanizanka - 15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka - 16.00 Za manjšine -16.55 Pozitivno - 17.15 Zaščita potrošnika -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Vatikan 2000 - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 310. del -20.30 Kabaret - 21.00 Dame izbirajo, ženski magazin: Junakinje škandalov - 21.45 Klip-plus - 22.00 Aktualno - 23.05 Severni sij, nanizanka TV MADŽARSKA 2 8.00 - 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Publikum - 12.30 Dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.25 Repeta, za šo-larje - 17.00 Oregbereny -17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Srečni mirnodobni časi, tv-film - 22.10 Vrnitev v Paradiž, nanizanka - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.20 Simpsonovi - 9.10 Superveleslalom (m.), prenos iz Sierra Nevade - 10.15 Safari v pekel, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.15 Superveleslalom (ž.), prenos iz Sierra Nevade - 13.15 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Smučarski skoki - 21.50 Dosjeji X - 22.40 ONE - 23.05 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Doroteja Angermann, film - 10.45 Bogati in lepi -11.25 Dežela danes -11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13,00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske_mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki -0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Smuk (m.) - 9.30 Superveleslalom (m.), prenos iz Sierra Nevade - 10.30 Biatlon (ž.), prenos iz Holmenkollna - 12.20 Superveleslalom (ž.), prenos iz Sierra Nevade -13.30 Biatlon (m.), prenos iz Holmenkollena -15.15 Tenis - 17.00 Smučarski skoki, posnetek iz Faluna - 17.30 Tek na smučeh (ž.), prenos iz Faluna -18.30 Avtomoto šport -19.00 Tenis, prenos iz Indian Wellsa - 20.30 Smučarski skoki, prenos iz Faluna -22.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Indian Wellsa - 23.00 Nogomet: legende SP - 0.00 Avtomoto šport - 0.30 Smučarski skoki RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 1O.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 1O.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu- 14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.1 5 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,- 19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20- Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica!-20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10,00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 7.3. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.25 Tabaluga, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.20 Zares divje živali, serija 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Radenec 11.00 Gospodarji živali, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Pomagajmo si 14.00 Tv-genij 15.00 Rolada 15.30 Tv-poper 16.10 Utrinki z Marjanco 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Življenje slovenskih vasi .19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Nekoč bili smo v maju 0.00 Življenje slovenskih vasi Formula A za AJVA — T MO FAall 3sogaxa&, rlsamoi — 1 AH - B.00 Kremenčkovl - B.SO Nazaj v pnkodnost, risanka - Bo\en\ v svododr , mladinski Vilm - 10.30 Kalifornijske sanje, nanizanka - 11.00 Beveriv Hilis, nadaljevanka -12.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 13.00 Angeli na delu, nanizanka - 14.00 Formula 1, ponovitev dirke - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.15 24 ur - 20.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Športna scena - 23.00 Zadhja podmornica, nemški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka -11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Tišina, ameriški film - 15.50 Ferris Bueller, nanizanka -16.30 Družinske zadeve, nanizanka -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19,00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Streljaj in ubij, ameriški film - 22.00 Stilski izziv - 22.40 Strasti Ayn Rand, ameriški film - 0.30 Nema priča, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Športno plezanje - Iz našega studia: Prodaja rabljenih avtomobilov - S starimi obrtmi v današnje dni: Gorički večer - Intervju - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Pet poletnih dni, ameriški film - 18.00 Supermanove dogodivščine -19.00 PlayStation -19.30 Generacija moje ljubezni - 20.00 Imperij sonca, ameriški film - 22.30 Labirinti strahu, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10.25 SP v alpskem smu., super vele, (m) 11.30 Kino Kekec: Slepi potniki, risani film 12.45 Oddaja o Slovenski vojski 13.45 Afrika ali na svoji zemlji, gledališka predstava 15.55 Evrogol 16.55 Atletika 17.55 Evropska liga v rokometu (ž) 19.30 Videoring 20.00 Rdeče in črno, francoska nadaljevanka 20.55 Dinastija: Nehru in Gandi, angl, serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.05 Spremljevalka, italijanski film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Teden Ob Muri, 11.30 - Poslovno, 12.00 - Zasavci, 30 let (2. del), 13.50 - Videostrani, 18.00 - Gnes, 18.30 - Risanke, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Košarka, 21.30 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charley - 9.10 Risanka - 9.20 Film za otroke-10.55 Jelenko- 11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik-12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Družinska starinarnica -14.30 Dežela Franja Josipa -15.20 Oprah Show -16.05 Lassie, nanizanka - 16.35 Opera Box -17.05 Poročila - 17.15 Zaljubljen v zvezdo, ameriški film - 18.45 Otroška serija -19.30 Dnevnik -20.10 Dora '99 - 23.15 Opazovanja - 23.50 Trg Berkeley, nadaljevanka - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.05 Koledar - 11.15 Oddaja o kulturi -11.45 Pustolovščine Robina Hooda - 12.30 Emma, britanski film - 14.15 Briljantina - 15.05 Polnočna premiera, ponovitev - 18.00 Svet odkritij, serija - 18.55 Etnokajda -19.30 Dnevnik - 20.10 Večer Georga Friedricha Handla - 21.15 Meščan Cohn, ameriški film - 22.50 Zakonske vode, nanizanka - 23,15 Ptica, ameriški film 1 »» - -I M-a TLa X w _ xx xxxx Bitke - \\.^1 Mt. Bean, burtesMa - Vt.ee Zno«, i.a svečo - 12.33 Zsuzsa Kaiocsai - 13.03 Formula 1 za^JN kvstvalvje, posnetek Akke -15.05 PoliTour. svetovni popotnik - 15.35 Retormatski verski program - 15.05 Opica je gola, na obisku pri Desmondu Morrisu -16.50 Delta 2000, znanost -17.15 Halo, svet, turizem -18.00 Varstvo mest -18,45 Ste se danes že smejali? -19.00 Teden, dnevnik - 20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.45 Telešport - 21.00 Dekleta iz Lida, nanizanka -22.50 Mustra, filmski magazin - 23.15 Po enajsti uri, okrogla miza TV MADŽARSKA 2 7.10 Kanon, vera in kultura - 7.40 Izobraževalni program - 9.40 Naš Chariey, nanizanka - 10.30 Za otroke, vmes Robin Hood, musical -13.05 Zlati dim, magazin -14.00 Pesmi iz ljudskih iger - 14.30 Kultura bivanja - 15.05 Sanjam barvna črnila, madžarski film -16.30 Trenutni posnetek - 16.45 Domoznanstvo - 17.00 Andrea Szulšk v luči žarometov - 17.30 Cirka-firka, animacije -18.00 Zsuzsa Rab, in memoriam - 18.30 Dvoranska atletika - 19.35 Telefonski oče, mladinski film - 20.35 Črno mesto, nanizanka - 21.35 Demjen '98, posnetek koncerta - 23.00 Janos Szekely, portret TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Fatty Finn, film - 10.20 Superveleslalom (m.), prenos iz Kvitfjella - 12.00 Formula 1, posnetek dirke iz Avstralije -13.00 Šport - 13.30 Karate Kid IV, akcijski film - 15.10 Poročil sem se z morilko, filmska komedija -16.40 Močna tipa, filmska komedija -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kai-sermuhlena - 21.05 MA 2412 - 21.35 Indija, film - 23.05 Kraj dejanja - 0.35 Super-špijona, kriminalka, TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zgodovinski center Salzburga - 9.30 Literarni kvartet -10.45 Teden kulture -11.00 Evropski studio -12.00 Visoka hiša -12,30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.30 Divje življenje -15.15 Policijska inšpekcija 1 -15.40 Zaljubljene počitnice na Tirolskem, film - 17.00 Volitve 99-17.15 Klub seniorjev - 18.00 Volitve 99 -18.08 Avstrija danes - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Anamarija - ženska gre svojo pot - 21.50 Poročila - 22.50 Vizije - 22.55 Enostavno klasično - 0.25 Henry V., film EUROSPORT 7.30 Atletika: dvoranski miting v Maebashiju, prenos iz Japonske - 10.15 Atletika: dvoranski miting - 10.30 Superveleslalom (m.), prenos iz Kvitfjella - 11.30 Tek na smučeh -12.00 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija -15.00 Umetnostno drsanje -17.00 Atletika -18.30 Smučarski skoki - 20.00 Tenis: finale v Copenhagnu - 21.30 Umetno-' stno drsanje - 23.00 Športne novice - 23,15 Atletika - 0.15 Smučarski skoki Ponedeljek, 8. 3. 1999 TVSLOVENIJA1 9.35 Lahkih nog naokrog 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Slepi potniki, nemški risani film 15.40 Večerni gost 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 RadovedniTaček 17.20 Zares divje živali, serija 17.45 Volkovi, čarovnice in velikani 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dosje, pogovor 0.30 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Pravila igre, danska nadaljevanka 12,25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Osnove znanstvene fantastike, serija 13.40 Dinastija: Nehru in Gandi 15.25 Kinoteka: Življenje na robu, ame. film 17.00 Oddaja o Slovenski vojski 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Zvezde Hollywooda: John Wayne 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Življenje na robu, ameriški film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka, zadnji del - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 12.45 Športna scena -14.00 Fotomodeli, nadaljevanka -15.00 Urgenca, nanizanka -16.00 Temna luka, nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka -18.20 Prevare, mehiška nadaljevanka, 1. del - 19.15 24 ur - 20.00 1,23 -kdo dobi?- 21.10 Rocky 2, ameriški film - 23.10 Stražar, ameriška nanizanka, 1. del - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8,30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Wesley Snipes in Maya Angelou - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Njuna zadnja priložnost, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Stacey, nanizanka - 23.45 Mali bogovi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Varuška, nanizanka -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Darovani cvet je dokaz ljubezni: Ob dnevu žena - 21.00 Conan uničevalec, ameriški film - 23.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 23.50 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Košarka, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.30 - Zasavci, 30 let (2. del), 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (80. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Nogomet, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13,50 Poročila -13.55 Portret Mira Belamariča -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Otroški program - 16.30 Oddaja o računalništvu - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Turistični magazin -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Rusko meso, tv-serija, 1/3-21.00 Narava politike - 21.50 Opazovanja - 22.20 Z namenom in razlogom - 23.20 Dolgo, toplo poletje, ameriški film - 1.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14,45 Koledar -15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo -18.30 Sedem'vrhov: Chomolungma, serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorška policija, nanizanka - 21.55 Stoletje narodov, serija - 22.50 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADZARSKA1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nank zanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 PoliTour, svetovni popotnik - 11.30 Čaj ob petih -12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve -12.30 Unija - 12.40 Po Darvinovih sledeh, nanizanka -13.35 Vodni policisti, nanizanka -14.20 Pesnice, pesniki? -14.40 Charles Aznavour poje o ženskah - 15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 17.00 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.15 Živali iščejo dom - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Nujna pomoč, karitativni program -18.15 Taktika in znanje, kviz - 18.40 Srečanje z Jezusom -18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dekleta iz Lida, nanizanka - 22.00 Aktualno - 23.05 Hudič in inkvizitor, nanizanka TV MADŽARSKA 2 8.00 -12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Za upokojence in ob 10.30 Sosedje -12.00 Zvon, provokativno - 12.30 Dnevnik -12.45 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Skupščinski dnevnik -15.05 Repeta, za šolarje - 16.35 Tropska vročina, nanizanka -17.30 Telešport - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Kairo, mati velemest, dokumentarni film - 21.20 Mehurčki, veseloigra TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 7.40 Disneyev festival - 9.20 Obalna straža -10.00 Močna tipa, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget -12.35 Risanke -14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša -17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta - 18,30 Grozno prijaz-pa družina -19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročena z gangsterji, fIF mska komedija - 21.55 Ženska vrača udarec, srhljivka - 23.25 Nikita TV AVSTRIJA 2 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti -11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Julia - 21.05 Reportaža - 22.00 Poročila -22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Oddaja o kulturi - 1.00 ARTelje EUROSPORT 8.30 Umetnostno drsanje - 10.30 Atletika - 12.00 Biatlon - 13.30 Smučarski skoki -15,00 Tenis: posnetek iz Scottsdalea -17.00 Tek na smučeh, prenos Iz Helsinkov -19.00 Tenis, prenos iz Indian Wellsa - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks: Patrick Mullins (Anglija) - Brian Carr (Škotska), posnetek iz Halifaxa (VB) 9.3.A999 TV SLOVENIJA! 9.30Radovedni Taček 9.50 Volkovi, čarovnice in velikani 10.00 Car nevidnosti, angleška nanizanka 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Utrinki z Marjanco 12.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Dosje 14.50 Dosje, pogovor 16.30 Prisluhnimo tišini 17 .00 Sprehodi v naravo 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 National Geographic, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik ne samo za deset tednov, nanizanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Sodnik in deklica, nemška drama 0.20 Jack Kerouac, angl, dokumentarna oddaja 1.10 National Geographic, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, ameriška nadaljevanka 11.15 Gospodarska panorama 12.10 Cikcak 12.40 Studio City 14.10 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Zvezde Hollywooda: John Wayne 16.00 Zgodba o Jackie, ameriški film, 1/3 17.30 Po Sloveniji 18.00 Steenfortovi, francoska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Košarka za pokal Saporta, prenos 21.35 SP v smučarskih skokih, posnetek 22.30 Peščeni grad, slovenski tilm 0.05 Svet poroča - M .99 Za .99 Yhax\n\ax, - \9.19 wa- - A 9 AS 24 ur - 29.99 Matevrna \ixa\\e\i, ame® 9\n\ - 2\ A9 ^o\avia\ta upanja, nanizanka - 22.99 George in Leo, nanizanka - 29.99 Stražar, nanizanka - 9.99 Privid zločina, nanizanka - 1.99 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11,00 Mannix, nanizanka -12.00 Klub Avenija -12,30 Bravo, maestro -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Oprahina angelska mreža - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Sodni dan, ameriški film - 23.00 Alo, alo, nanizanka - 23.30 Ned in Stacey, nanizanka - 0.00 Mali bogovi, nanizanka IDLA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pregled športnih dogodkov - Darovani cvet je dokaz ljubezni: Ob dnevu žena - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18,00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Iz našega studia: Prekmurkinih 20 let, pogovor - 21,00 Okrepčevalnica, ameriški film - 23.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 23.50 Mesto prekletih, ameriška nanizanka, 1. del STUDIO AS 9.30 - Gnes, 10.00 - Nogomet, 11.30 - Risanke, 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Nogomet, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 ■ Sosedje (80. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Teden Ob Muri, 22.00 - Videospoti, 22.30-Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Ponovitev -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Otroški program - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Vesti iz znanosti - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Fokus - 22.05 Opazovanja - 23.40 Levoroki revolveraš, ameriški film - 1.20 Poročila TV M/VD1AR*SKAA 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 5.00 tatomabvni program - 905 Nino in oblast, nam-zanka - 9.35 Zakladnica -11.00 Za upokojence - 11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve -12.30 Unija -12.40 Po Darvinovih sledeh, nanizanka -13.35 Hagedornova hči, nanizanka - 14.25 Služba Alfa - 14.35 Biseri - 15.10 Zvezde na nebu in na zemlji -16.00 Za manjšine -16.50 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 16.55 Družinski zdravnik -17.20 Poročilo s seje vlade - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika -18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Grof Monte Christo, nanizanka - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.10 Pogrešani kino, madžarski film in Razna mesta, dokumentarni film TV MADŽARSKA 2 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, telešport- 12.30 Dnevnik-12.15A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.30 Repeta, za šolarje -17.00 Oregbereny, nanizanka -17.30 Zakladnica -19.00 Madžarska danes - 19.25 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Vrtinec, dokumentarni film - 21.45 Vrnitev v Paradiž, nanizanka - 22.35 Naši sodobniki, skladatelji 20. stoletja - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA1 8.25 Simpsonovi - 9.35 Obalna straža - 10.15 Indija, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17,15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.00 Smučarski skoki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Seksualna past, srhljivka - 21.50 Julia in njeni ljubimci, film - 23.35 Kdo je ukradel mojo družino?, film TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling -12.35 Tednik - 13.00 Poučila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Tek na smučeh -10.00 Trening smuka (m.), prenos iz Siena Nevade -11.00 Tek na smučeh - 11.30 Trening smuka (m.), prenos iz Siena Nevade - 12.30 Evrogoli -14.00 Tenis - 17.00 Alpsko smučanje - 18.00 Smučarski skoki, prenos iz Trondheima - 19,45 Tenis, prenos iz Indian Wellsa - 23.00 Boks: James Stanton ■ Brian Nix (oba ZDA), posnetek iz Bossier Cityja (Louisiana) - 0.00 Golf: Doral-Ryder Open v Miamiju -1.00 Smučarski skoki PORED Sreda, 10. 3. 1999 TV SLOVENIJA! 9.30 Sprehodi v naravo 9.50 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.30 National Geographic, serija 11.15 Tv-konferenca 12.05 Župnik ne samo za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Jack Kerouac, angleška oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice, kviz . 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Službeni vhod 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Frančišek, italijansko-angleški film 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 S. Rihter, portret pianista, 1. del 0.55 Službeni vhod, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.25 SP v alpskem smučanju, smuk (ž) 10.25 Steenfortovi, francoska nadaljevanka 11.25 Vesoljski popotniki, ameriška oddaja 12.15 Športni dokumentarec 12.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m) 16.00 Kolega, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Angel, varuh moj, nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Dva glasova, eno srce, posnetek koncerta 20.50 Ženski izlet, angleški film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -15.00 Urgenca, nanizanka -16.00 Temna luka, kanadska nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Globoke družinske skrivnosti, ameriški film - 21.40 Nikita, nanizanka - 22.30 George in Leo, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Čas velikih sprememb -17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka--18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -19.00 Vsi županovi možje, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Porotnik, ameriški film - 21.40 Zamenjani ob rojstvu, nadaljevanka - 22.30 Alo, alo, nanizanka - 23.00 Ned in Stacey, nanizanka - 23.30 Mali bogovi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka -18.00 Beverly Hills, nadaljevanka -19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Prekmurska kuhinja - 21.00 Ujeta na Aljaski, ameriški film - 23.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 23.50 Mesto prekletih, nanizanka STUDIO AS 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30-Teden Ob Muri, 18.00 -Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes, 20.30 - Iz produkcije ZLTV, 21.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 21.30 - Vide-otop, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA! 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11,25 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Dokumentarni program -14 55 Izobraževalni program -15.25 Otroški program - 16.30 Naravna dediščina: Močvirske rastline - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaški gramatiki - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.40 Sledovi - 21.30 Poslovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Sodobniki: Ivan Aralica TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo -18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Blanche, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Cosbyjeve uganke, nanizanka - 22.15 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA! 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.00 Provokativno - 11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Ekvadorska ekspedicija, nanizanka - 13.06 Kulturna zgodovina - 14.35 Evropski popotnik -15.10 Zvezde na nebu in na zemlji - 16.00 Za manjšine - 16.50 Iščemo pogrešane - 17.00 Zrcalna slika, magazin -17.45 Regionalni dnevniki -17.55 Pozdrav domovini -18.20 Glasbeni kviz - 18.50 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Ključ, show - 21.00 Familija - 21.30 Velike romance: C. Gable in C. Lombard -22.00 Aktualno - 22.30 Telešport - 23.05 Trio Rosenberg na festivalu Pori jazz TV MADŽARSKA 2 8.00 - 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Publikum - 12.30 Dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 14.25 Policist s Petelinjega hriba, nanizanka - 15.10 Lahko bi bil zaščiten: Erdobčnye - 15.25 Repeta, za šolarje -16.55 Oregbereny - 17.30 Zakladnica -19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Svet v petdesetih letih: Vzhod je rdeč in delaven - 21.00 Mecen, kultura - 21.30 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin - 22.25 Tako sem videl jaz: 50 let Izraela z očmi pisatelja in novinarja Dona Ofryja - 22.55 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.10 Smuk (ž.), prenos iz Sierra Nevade - 10.15 Naraščajoči tok, resnična zgodba -11.45 Konfeti - 12.15 Smuk (m.), prenos iz Sierra Nevade -13.15 Risanke -14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Poplave!, film katastrofe - 21.50 Smrtonosna tišina, srhljivka -23.25 Walker, teksaški ranger - 0.10 Supertipa v Miamiju, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zadnji recept, film - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročile - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Trnje v dolini rož, TV-film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem -0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Biatlon - 9.30 Smuk (ž.), prenos iz Sierra Nevade -10.30 Smučarski skoki -12.00 Alpsko smučanje -12.30 Smuk (m.), prenos iz Sierra Nevade -13.30 Golf -14.30 Tenis: pregled ATP lestvice -15.00 Tenis -17.15 Smuk (ž.) -18.00 Smuk (m.) -19.00 Tenis, prenos iz Indian Wellsa - 22.30 Boks: Sven Ottke (Nemčija) - Giovani Nardiello (Italija), posnetek iz Berlina - 23.30 Najmočnejši mož - 0.30 Vleka traktorjev ■ 4. marec 1999 2.7 motorna vozila TOVORNO VOZILO ZASTAVA 650 BDV, nosilnosti 4600 kg, registrirano do februarja. 2000, motor generalno obnovljen, prodam. Tel.: 81 418. m22448 VW KOMBI, TRANMSPORTER, 1,6 D, letnik 1987, LADO SAMARO, letnik 1993, InTomos Colibri, letnik 1996, prodam.Tel.: 43 014. m22464 RENAULT" 4 GTL, letnik 1988, in omaro z drsnimi vrati prodam. Tel.: 31 570. m22487 OPEL KADETT SOLZA, letnik 1988, prodam. Tel.: 21 040. m22495 VISO 1,1 , letnik 1986, prodam. Tel.: 48 648,m22502 CLIO 1,2, letnik 1995, prevoženih 25.500 km, prodam. Tel.: 22 234. m22503 R 19 1,8 i, letnik 1993, in VOLVO 850, letnik 1993, prodam. Tel.: 36 830, po 15. uri. m22520 OPELKADETT, solzica, 1.3 S, letnik 1989, registriran do oktobra 1999, Prodam.Tel.: 84 177, dopoldan ali 28 544, zvečer. m22522 °PEL ASTRO 1,6 i, letnik 1995, limu-prvi lastnik, prodam. Tel.: 61 623. SUZUKI SVIFT, petvratni, letnik 1996, 'deč, prva lastnica, prodam. Tel.: 61 623.17122524 RABA MAN, prekucni, 3-osovinski, v celoti generalno obnovljen, z delom, Prodam.Tel.: 33 003. m22536 OPELVEKTRO 1,8 CD, model 1992, (.dodatno opremo, ugodno prodam. Te’:65 537.m22537 R5CAMPUS,letnik 1992, prevoženih km, ugodno prodam.Tel.: 32 =88.0122547 h??ECTRA L 6 i, GL, letnik 1991, e barve, naprodaj. Tel.: 48 086. '"^548 živali ^SNicp M^^tern™,6-^'06' riave' hisex 'n d° 'n v začetk6 8 a,erke' Pred nesno-dacePljenja u '?esnosti, opravljena lnaa-rast°ni N J-',°eni ' na vsakih 1 0 l90T'biia ^atT NSpreiemaj0' 9°st'- Linasi • Nemcavci, tel.: 28 48V^nCec^ Bakovci, tel.: 43 Č 'n'Petanici 98c, tel.: 53 A9 n 2elezen ■ Beznovci, ca n'9«* na Raiseri Grad. tel.: »a Jožeta Čeha, Nedeli-m21996 TR|?L:4324gZa n®da|jni° rejo, ku-'R1 VEČjp 49' m22447 IN ENEGA BIKA ° pr°Jam. Genterovci &NAR°ČILA za mlade hi ,te| 53 n«cSnost)o Bokanovi, d7aV0 W086.m22486 r0 7 let brejo 8 mesecev, o^JSKa 8 648' m22501 ‘ele^SlTd^^^ib mesnic že WASksšt6LNaročit® ^ko na vse CApRifesT,?9Jasa podjetja Dr„JV°snr, STU'4 o. o. m22507 T0"1’ ^"kontrole, 9r^e’Star®l4tedIC:e' daVe’ hisex’ «'500St !dnov' 450 SIT, ter Pii ie. 6 ' °62 76^l?dam• Dostava na u9°dnr?Urne 12 4/iV lnzadnletrak-^2544 Pr°dam4/ T j28' rabljene, T6L 54 155' dan^ za Mb^Te49 ali do- SlT/košNT^ICE' Proda' KONja ' Tel-: 88 223. 0 dijaškega doma pošljite v dneh po objavi razpisa| naslov šole s pripisom: RAZPIS RAVNATELJA«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitemf0 J večja količina - ugodnejša ce”a 152,90 SlT^ 146 78 Sl^4 145^26 S JJ 143’”cS 142,20 51^ 139,14 137,61 Krog, Plečnikova 42, tel.: 069/28-251 Novo! Novo! Novo! SEX SHOP Lendavska 19. MURSKA SOBOTA Vabljeni! Priklopi plinskih štedilnikov - peči, kontrolo plinskih priključkov. Rezervni deli (gorilniki, mreže ter drago). Anton Kocet, s. p. Ižakovci 172 a, 9231 Beltinci Tel.: (069) 421 229 EURO PAPIR DUŠAN DVORŠAK, s. p. PRUŠNIKOVA 50, MARIBOR IŠČE TERENSKEGA KOMERCIALISTA ZA PRODAJO PISARNIŠKEGA MATERIALA IN PAPIRNE KONFEKCIJE. STIMULATIVNI OSEBNI DOHODEK. POGOJI: KV ALI SREDNJA ŠOLA USTREZNE SMERI, 2 LETI DELOVNIH IZKUŠENJ PRI PODOBNEM DELU IN LASTO VOZILO. INFORMACIJE : 062 105 216, GSM: 041 645 430. mere: 330 x 420 mm teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na m’ Svet OSNOVNE ŠOLE GRAD razpisuje delovno mesto Svet OSNOVNE ŠOLE BAKOVCI razpisuje delovno m RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacije in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 12.3.1999) na naslov: Osnovna šola Grad, Grad 172 E, 9264 GRAD, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. RAVNATELJA . Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon O zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št.gjiH? imeti pedagoške, organizacije in druge sposobnosti za u vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje^, življenjepisom razvoja šole v mandatnem obdobju pošljite v 8 dneh po sa (do vključno 12.3. 1999) na naslov: Osnovna šola ^p|S*’ Poljska ul. 2, Bakovci, 9000 M. SOBOTA, z oznako »ZA ° j Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh P° * postopku. vorno in pisno 29, GORNJA RADGONA vw..io in pisno, anyieurxi no; znanje programskih orodij: ; do | 02. 03. 99; AR AVTO, D. D. GORNJA 1 RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA I ---------■■ n«n^nwJ 1OM pri IPM5 lahko ogledate razstavo fotogra- DELOVNA mesta na območju PROSTA Območje no; Murska Sobota I kulturni koledar TER HORVAT, U_,~ ■-13, MURSKA SOBOTA l-ll »MV 6 5 AVTOLIČAR AVTOLIČAR - MANJŠA AVTOLIČAR-SKA IN KLEPARSKA DELA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; voz- NATAKAR; nedoločen čas; c. _ 99; TE-KRO, D. O. O„ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI Prodajalna L utomer Tržnica G. Radgona . 300 170 . 320 55C 260 Vi'5 400 . 660 . 950 300 . 450 . 400 390 100 . 150 220 200 . 300 450 . 550 . 100 450 450 250 550 60 300 . 22 . 250 . 500 350 35C 100 400 . .160 300 600 280 190 480 600 .280 . 480 .380 . 40C .120 . Sadje m zelenjava Jabolka Hruške Pomaranče Mandarine Grozdje Limone Banane Kvi Suhe slive . Radie Cvetača Zelje Rdeče zelje Kislo zelje Kisla repa Klementine Paradižnik Paprika Med Čebula Česen Hren. Korenček Peteršilj Krompir Fižol . Jajca Tržnica M. Sobota 90. .150. 220 25C 20C . 400 320 . 450 . 500 1.000 130 .. 430 . . 4ocr... 300 600 ... BO ... 240 400 . 500 . 120 .. 400 . 400 . 250 .. 500 . 350 . 12-18 dno stanje. uri Black. Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 11. marca 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, »za glasbene lestvice«. Kupon NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 1. BELIEVE - Cher 2. STO CON TE - Nek 3. WHATS YOUR SIGN - DesTee 4. TU AMOR - No Mercy 5. DAYSLEEPER - R.E.M. 6. IVONA - Bavoli 7. WHEN YOU BELIEVE - Mariah Carey & Whitney Houston PREDLOGI: A GOOD SIGN - Emilia CHOCOLATE SALTY BALLS - Chef GOOD THING - Everything LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. V DOMAČI DOLINI - Ans. Lojzeta Slaka 2. SPREHOD PO ARBORETUMU - Ans. bratov Poljanšek i. STRIC - Štajerski objem 4. DVOBOJ HARMONIK - Ans. Braneta Klavžarja 5. LUNCO BOM VPRAŠAL - Igor in Zlati zvoki — >>»kiau _ šta! Delimo vstopnice zakino Kino Park V filmu Kalifornia je Brad Pitt igral serijskega morilca, kar je pravilno napisal naš nagrajenec Alan Horvatič, Kranjčeva 78, 9220 Lendava. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Koga je igral Brad Bitt v filmu Ko pride Joe Black? Murska Sobota V četrtek in petek ob 19. ter v soboto ob 17. bo na sporedu ameriška drama Za eno noč. V četrtek in petek ob 1 7., v soboto ob 19. ter v nedeljo ob 17. in 19. uri pa si lahko ogledate ameriško srhljivko Obse- RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji M. Sobota si lahko ogledate slikarsko razstavo Endreja Gonterja. - V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17,. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - Galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo karikatur Antona Buzetija. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človeko- Pravljice, kje ste? v Maribor. vib pravic. - V kavarni Jelša si v sredo, 10. marca, ob 10. in 11. uri bo v domu kulture v Ljutomeru lutkovna predstava F. Frančiča t - -Iolječa ^6cital Slomšek med nami W 7. marca, ob 8. in 10. uri bo v žup-'Mi cerkvi sv. Martina v Kobilju recital g. Tilna u 'ca Slomšek med nami. - V razstavnem prostoru-- . razstavo slik Ernesta Branšbergerja. PUCONCI -V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. rovna preasrava r. ■-------------- izvedbi lutkovna gledališča fij Fotokluba M. Sobota. GORNJA RADGONA -V radgonskem Starem špitalu je na ogled razstava Podoba vojaka generala Maistra. Gledališče । -V petek, 5. marca, ob 19. uri bo v soboški grajs- I ki dvorani »morilska« komedija D. Dukovskega Sod Smodnika v izvedbi gledališča Dejmo stisnt te- ater iz Vrhnike. - V soboto, 6. marca, ob 19.30 bo v domu kulture v G. Radgoni komedija Ray Cooneya Kdo je oče v izvedbi GS KD Ivan Kaučič iz Ljutomera; eno uro Pred predstavo pa bodo odprli razstavo Treh generali' na kateri se bodo predstavili Branko Borko, Vi-dka Šajhar in Miša Erlih. Lutke Otvoritev razstave V petek, 5. marca, ob 18. uri bo v prostorih Občine Puconci otvoritev razstave slik Mire Ostojič. Prireditev V petek, 5. marca, ob 19. uri bo v lendavskem Sradu slavnostna prireditev ob Mesecu madžarske kulture, v okviru katerega bodo podelili priznanja s Področja narodnostne kulture za leto 1999 ter priz-oanja literarnega natečaja 1998/99. Predstavitev zbornika V Petek, 5. marca, ob 11. uri bo v galerijskih prostorih soboškega gradu predstavitev 5. številke Dornika soboškega muzeja. Pihalna godba LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi, i - Galerija Anteja Trstenjaka je do preklica zaprta! -Vmalem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava likovnih del Lojzeta Logarja ter razstava Lendavski grad. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. V organizaciji KD Fran S. Finžgar iz Žižkov bo v so- 6. marca, ob 17. uri v telovadnici OŠ Čren- uu__________ koncert pihalnega orkestra premogovnika Ve- MORAVSKE TOPLICE 'enje. I -------^,nomnrostoru hotela Ajda si lahko ogledate Kino Gornja Radgona V petek ob 17. in 19., v nedeljo ob 16. in 18. ter v ponedeljek ob 18. uri se bo vrtela avstralska pustolovska komedija Babe: Pujsek v mestu, ameriška romantična komedija Čarovnije za vsak dan pa bo na sporedu v petek ob 21. ter nedeljo in ponedeljek ob 20. Kino Ljutomer V soboto, 6. marca, ob 19.30 nedeljo, 7. marca, ob ter v ... 17.15 in 19.30 bo na sporedu ameriški film Ko pride Joe Pomursko društvo za boi proti raku | pot k okrevanju onkoloških bolnikov- skupina za samopomoč Srečanja članov skupine Odgovor: Kupon št. 9 Odgovore pošljite do 9. marca na naš naslov; Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. "-- NA MURSKEM VALU: N S T S N M LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE 1. LAURE Ni VEČ - Miran Rudan 2. ZREILO JE ŽITO - Melita Osojnik 3. POROKE NE BO - Andrej Šifrer h-. DALEČ GRE SRCE - Regina in Trček 5. ZEMLJA PLEŠE - Nino Robič 6. PORNO POLKA - Orlek 1. SKUPAJ - Stane Bakan PREDLOGI: NAŠA PESEM - Bami band NASMEH - Damjana Golavsek LATINO MIX - Jan Plestenjak GLASBE: 7 VELIČASTNIH ^bliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota P^0STA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Čfc ^UVEC / i 9°>£°SEOVNIH PROSTO-S^l&^es.; do 02. 03. mfmizar- « ^IpRij KLJUCAROVCI 75, • R Uutomeru nedoločen kateri jezik! ^nih izkušenj; jeziki: Tublje' r, ' 9°vorno; vozniški izpit IN paL29' 02. 99; KRAU- S&ER. POSREDNI-JNl009R^WE, D.N.O., NA p*-eSKar ' Beltinci 2 L de,ov‘ Ne: t?0 'n Pisno !1' s!?venski jezik -'N Par?0 25 noV?.2ni^ izPit katego- °L9o9i KRAUTHAKER Nn°SREDN^ IN LTINC| 'N °-. na KAMNI 009, vanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pi-sqo; do 04. 03. 99; BURMEN AGATA, S.P., A. EKSPRESS POSREDNIŠTVO, TRIMLINI 64B, LENDAVA - LENDVA; št. del. mest: 2 KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - VARILSKA DELA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 07. 03. 99; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D.N.O., NA KAMNI 009, BELTINCI; (*) Izobrazba__________________ V VI VII-VIII SKUPAJ 4 0 3 18 niški izpit kategorije: B,C,D; do 25. । 02. 99; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, I D.N.O., NA KAMNI 009, BELTINCI NATAKAR NATAKARSKA DELA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 26. 02. 99; RUDOLF ANICA, S. P., FRIZERSTVO-KOZMETIKA-PEDIKU-RA, PREŠERNOVA 28, LJUTOMER ‘-'□AR l ^Wn^NJE IN OMETAVANJE; ^iki: Slovak8.’ A '■ de|ovnih izkušeni; A '/°znilku1 iezik' 9°vorno in P'- । ^ ^.S^^^eaonje: B; do D'NČ, NA Kam STV0 IN STORITVE ^1009, BELTINCI ^Ttoi^NlH Wn V0z,L nedoločen čas; 'nizkuW, družinsko stano- in njihovih svojcev ter drugih so vsako zadnjo soboto v mesecu ob 1; uri v prostorih invalidskega društva v Kocljevi ulici Murski Soboti. Vebljeni! PREDLOGI: n0MA - Gašperji DEKLETOVA KAMRICA - Vnsk Podrobnejše informacije dobite pri vodji skupine gospe Sidoniji Rehar po telefonu 48 687. angleški jezik - govor- NSTSNMV: ------ 7 VELIČASTNIH: glasba našega srca. Ime in priimek ter naslov. gTGLASUJEM ZA SKLAPjL DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: | slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; do 26. 02. * 99; OKROŽNO SODIŠČE V M. SO-, | BOTI ENOTA LENDAVA, PARTIZAN- I I- I SKAULICA7, LENDAVA-LENDVA TURISTIČNI TEHNIK VODJA TURISTIČNE AGENCIJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; Družinsko, stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno, angleški jezik - govorno; do 04. 03. 99; BURMEN AGATA, S.P., A. EKSPRESS POSREDNI- " ~ •r’ 1 CMDAVA - AVTOMEHANIK vsa dela v avtopralnici in vul-KANIZERSTVU; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: AVTOMEHANIK; do 26. 02. 99; HORVAT LETONJA LEONIDA S. P. AVTOGEN- , TA „ n tcr HORVAT, ULICA MATIJE GUBCA JA S.P A trvorn^ . - - | STVO, TRIMLINI 64B, LENDAVA - 2bM°čno srečanje dramskih UJTKOVM.ih SKUPIN V LENDAVI ’ • marca, v kinodvorani v lendavi PROGRAM: -ob 8. uri Lutkovn 6F' Lain^ek: Belefort in Pegaz 0 gledališče Pupila Lendava, režija Zsolt Szasz ■ ob 9.30 uri ^iajo 1^^ ?vt°r: Jurček in ura arii OS Črenovci, režija Tanja Karlovčec ■ob 10.30 uri Zv^a ^tkovna^a Duga[: Trije strahci skupina OŠ Črenšovci, režija Vida Dugar Monn/ m- "ob 11-30 uri ra,r>o iZVaia Gerič: Življenje te punce Lendava, režija Miša Gerič in Boris Gy6rkoš ZorkoŠim-- ■°b13-url '^aKD'^Družina Smej, kjer vsi polni so idej ki k °9ledu em SfC °dranc'' re^ia Lojze Kozar '^^/Zadh)ih letih°d U|d' VSe režiserie in člane skupin, e>ali, a se na to srečanje niso prijavili. ----- । ZOBOZDRAVNIK d£2°A°^ I ZOBOZDRAVNIK (RAZISKOVANJE ZOBNIH IN PODROBNIH NEPRAVIL-NOSTIIN BOLEZNI TER PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE TEH BOLEZNI; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE; do 26.02.99; ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA 32, GORNJA RADGONA PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. LENDVA EKONOMSKI TEHNIK BLAGAJNIK - REFEIJENT OBRAČUNA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 02. 03. 99; AR AVTO, D. D. G. RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, GORNJA RAD- I GONA EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO EKONOMSKI TEHNIK-RAČUNOVO-DSKA DELA; nedoločen čas; 6 nies, delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 25. 02. 99; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.N.O., NA KAMNI 009, BELTINCI INŠTRUKTOR ZA PRAKTIČNI POUK POUČEVANJE VOŽNJE, VOZNIK-IN-ŠTRUKTOR B KATEGORIJE; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: B; do 13. 03. 99; KAJDIČ ZVONKO S. P. AVTO ŠOLA DELTA, ŽITNA ULICA 27, MURSKA SOBOTA ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE ALI ŠOLSKE MLADINE ALI ZDRAVNIK SEKUNDARIJ S OPRAVLJENIM PREISKUSOM USPOSOBLJEN; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SPECIALISTIČNI IZPIT OZ.OPRAVLJEN PREIS- KUS USPOSOBLENOSTI ZA ZDRAVNIKA SEKUNDARIJA,DRŽAVLJAN R SLOVENIJE; do 26.02.99; ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA 32, GORNJA RADGONA; (*) EKONOMIST STROKOVNI SODELAVEC ZA REVIZIJO; določen čas 3 mes.; 5I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; do 05 03. 99; AUDIT D. O. O. DRUŽBA ZA REVIZIJO IN SVETOVANJE M. SOBOTA, LENDAVSKA 18, M. SOBOTA DIPLOMIRANI EKONOMIST DISPONENT KOMERCKIALISTII.; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - go- S? «3 oj pr o VESTNIK NA INTERNETU S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev za čas nad 1, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji. Informacije na tel. št. 062/449 24 63, 228 82 46. Cene (SIT) na tržnicah Orehi jedrca Solata endivija Solata puterica. ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 2. 3.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 2. 3. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,7812 13,7374 13,8796 Francija 1 28,9094 28,8176 29,1158 Nemčija 1 96,9581 96,6500 97,6500 Italija 100 9,7938 9,7626 9,8636 Švica 1 119,0567 117,7060 120,1251 ZDA 1 172,6295 170,4757 173,1051 OBRESTNE MERE od 1. marca 1999 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za gebruar je 0,5 % mesečno oz. 6,05 % letno. Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge...................... 1,00% Tekoči računi.........................1,00% Žiro rač..............................0,50% Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Skupna letna vezave mera obr. mera Od 31 do 90 dni od TOM + 0,7% do TOM + 1% 6,79% do 7,11% Od 91 do 120 dni od TOM + 1,5% do TOM + 1,9% 7,64% do 8,06% Od 121 do 180 dni od TOM + 1,6% do TOM+ 2% 7,75% do 8,17% Nad 6 mesecev od TOM + 2,2% do TOM + 2,4% 8,38% do 8,59% Na 181 dni TOM + 2,5%8,70% Nad’9 mesecev od TOM + 2,4% do TOM + 2,5% 8,59% do 8,70% V dvoje je lepše Verjetno je staršem hudo, ko se hčerka poroči in odide od hiše. Tako je bilo nemalo solza tudi pri Šerugovih v Bakovcih, kajti 21-letna hčerka Darja Šeruga, ekonomska tehnica, je po poroki odšla k svojemu izvoljencu 23-letnemu Primožu Horvatu, kmetijcu živonorejcu v Rakičan. Mladoporočenca kar pogosto zahajata na obisk v Bakovce pa tudi obratno: Darjin desetletni brat Mitja je prebil celo nekdaj počitniških dni pri sestri v Rakičanu. Skratka: obiski se kar vrstijo in tako nekoliko omilijo odhod. Darja je končala ekonomsko šolo, po uspešnem pripravništu pa je delala še nekaj mesecev na Agroservisu, potem pa je uspela dobiti stalno zaposlitev pisarniške referentke na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti. Primož je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu in pridobil naziv kmetijec živinorejec, vendar se ni zaposlil v kmetijstvu, ampak dela že dve leti in pol kot slikopleskarski pomočnik pri mojstru Gombocu iz Murske Sobote. Kar vživel se je v to delo. Civilna poroka je bila v Murski Soboti, cerkveni poročni obred pa v nevestini župniji - Bakovcih. Tak je pač običaj. Nevesta je obdržala svoj priimek in dodala še moževega, torej se zdaj piše: Darja Šeruga Horvat. V E STNikov KOLEDAR Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev........Val. ki. + 2,72% do 2,88% Depozit s premijo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev...........TOM + 2,83% do 2,99% 4. marec, četrtek,_________ KAZIMIR 5. marec, petek,_________________JANEZ 6. marec, sobota,______,___________NIKA 7. marec, nedelja,_____________* TOMAŽ 5. marec, ponedeljek,____________JANEZ 9. marec, torek,__________, FRANČIŠKA 10. marec, sreda,__________40 mučencev pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Lunine mene: 9. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 27 minut, zašlo pa ob 17. uri in 59 minut. Dan bo tako dolg že dobrih 11 urin pol. 10. marca bo na nebu nastopil zadnji krajec. Njemu je bil poročni priča birmanski boter Ciril Lipič iz Dokležovja, njej pa je bila priča birmanska botra Janja Šeruga iz Bakovec. Gostija je bila v gostišču Majcen v Rankovcih, gostov je bilo skoraj za dve četi (170), igral in zabaval pa jih je šov band Klobuk. Darja, ki je po horoskopu tehtnica, in Primož, ki je vodnar, sta se lepo ujela, kot pravimo. Spoznala sta se pred petimi leti v diskoteki M3 v Beltincih. Po poroki živita pri Horvatovih v Rakičanu, kjer sta si uredila v nadstropju hiše prijeten zakonski kotiček. Naraščaja še ni. - Š. S. | Postanite član velike I Vestnikove družine! NEKAJ ZARES UPORABNEGA ZA ZENSKE (IN MOŠKE) Geslo: Vestnik - podobe življenja je pravšnje za naš domači tednik, saj prisluhnemo slehernemu človeku in njegovi podobi življenja. Tudi vaši. Vabimo vas, da postanete naš redni naročnik, zato izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Vestnik, arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Z njo se boste obvezali, da boste naš naročnik najmanj eno leto, zato vam bomo poslali nagrado: palični mešalnik Simens. Naročnino za Vestnik, ki znaša za prvo trimesečje 2.500 Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) tolarjev, boste plačali svojemu pismonoši, lahko pa jo poravnate tudi na naši upravi. Tam se sicer tudi lahko naročite na Vestnik in osebno prevzamete mešalnik, drugim novim naročnikom pa ga bomo poslali po pošti. Palični mešalnik je nepogrešljiv v slehernem gospodinjstvu. Mešalnik je primeren za pripravo hladnih omak, sadnih mislijev, sadnih kaš, napitkov ali koktajlov. Z mešalnikom lahko narežete sadje za marmelade in otroško hrano. Pri pasiranju zelenjavnih juh, sadnih jedi in špinače uporabljajte visoko, ozko posodo. Mešalnik pa ni primeren za pripravo krompirjevega pireja in za rezanje orehov in ledenih kock. Bližajo se topli dnevi in Vestnikov mešalnik bo še kako koristen, na primer za pripravo napitkov. Želimo, da ga uporabite po svoji domiselnosti. Jamstvo zanj je 12 mesecev. ZA VSE NAROČNIKE VESTNIKA ŽE PRIPR^LJAMO NOVO PRESENEČENJE! NAROČNIKI VESTNIKA ODSLEJ BOSTA ZA VAŠO VARNOST SKRBELA rjTO-CTprm i= zavarovalnica triglav d.d V OB 'N Območna enota Murska Sobota Da bi bilo na srednješolske«1 centru - kombinatu dijake«1 življenje v šoli res olajšano, ® jim po dani možnosti za kal tanje menda dali še možno® sprostitve ob igralnem avtoma tu. Ludvik Sukič - Ringoza®1 tega svoji stranki naj ne bi P1®' dlagal pisanja noveinterp®^ cije proti Gabru. Zanima P3 nas, ali bo morda spisana fr terpelacija proti njemu. To tudi to je malo verjetno, saj znano, ali gre za noviteto, W je spoznal na študijski po*1' ***** Na tej isti šoli naj bi imeli W ideološko LDS-analizo ene? od tehničnih predmetov, ki bi imel premalo liberaln®? naboja. Toda fizikalni zak so zakoni, ki se jih ne da P rati s političnimi aksiomi. ***** Jože Nemeš - Paulo R°s$ zadnji veliki direktor še veC Panonke, te ni uspel re pred stečajem in ne za« več niti samemu sebi- P° ko je skladiščnikom PreJ vedal dajanje kakršnih ko1 formacijah o cenah, uvedel tudi sam zase. 0 bo prodajal po stečajnem?" čipu videno - kupljeno. ***** Menedžerji lendavske že čakajo na blagoslovita' delave novega sanaciA scenarija, ki boverjetn°®| liko popravil njihovo® " džersko pozicijo v ma^ nem temelju. Vse bolj Al: pa je, da bodo imeli p cijskih scenarijih na najpomembnejšo vlog0 A vo ministrstvo in nap°ve j ci dohodnine. ***** , Marjan Kardinar - । pripravlja na dva I jekta. V navezi z Ludvik0 J lom - Operativnim bo PA, I nik kandidiral za organ svetovnega prvenstva O”® naslednji projekt pa j®0 $ dobrovniških »cigleni°“ stične potrebe. ***** , pil Kljub nepreboleli ŽVZ-ju je Lujz Slavič P0^ ni avstralski poti, kier.A# ledal stepski način ukazal obvezno ant' cepljenje. ***** Radgonski svetnik^0 ^1 zahteva, da vse Prid^/ odpustke radgon°k' A* meister tudi plača. / še ni izrekla poštena realista«. ***** Revizorji gibanja kombija v Radencih diza njegovo n°v° no linijo. V zadnjih h > secih ga namreč goče opaziti pred ° šalnico krmil. ***** ■■ hn Po zadnjih i’lforrnaCDoSvet, ideologi SLS-a na L., Ljubljani niso šičev, ampak so' A raditev »ausp°h Ji šarjeve helikopt® £ svojim hrupom ta। /j poljske bike v St® Z lah,dajimjeih^i6