TRG O 'C, ST Časopis za trgovino, Industrijo In obk Uredništvo in upravništvo ie v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, t— Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. /j%/j Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži „ jetrt leta I jubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 13. novembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV. 134. Dr. Fran Windischer: V skrbeh za kreditne potrebe. Vprašanje kreditov je za naše gospodarske kroge dandanes najaktualnejše. Po zadnji seji Narodne banke je jasno, da ni računati na povečanje banknoinega obtoka, kateri naj bi omogočil izdatnejše kredite industrije in trgovine. Uprava Narodne banke in naše finančno ministrstvo stojita odločno na stališču, da se je protiviti povečanju števila .novčanic, ker bi večja cirkulacija dinarjev rušila vrednost nacionalnega novca. V naši državi, pravijo, nimamo na dnevnem redu vprašanja pomanjkanja novčanic, pač pa imamo vprašanje nezadostnih kreditov, bodi temu karkoli, dejstvo je, da je pri nas trdo pomanjkanje kapitala in da je zelo težko dobiti posojila celo najboljšim podjetjem. Činjenica je, da je ob času, ko prede poslovnemu svetu za dinarska posojila, kredita vrednim brez posebnih težav mogoče dobiti kredite v tuji valuti po dosti milejši obrestni meri. Krediti v tuji valuti pa vsled svoje riskantnosti prijajo samo le podjetjem, ki se nahajajo v posebnih prilikah spričo svojega izvoza v inozemstvo. Ker obstoji občutna in živa potreba po zadostaih kreditih po zmaglji-vih pogojih, je treba iskati izhoda iz sedanje gospodarske zagate. V gospodarskih vodilnih korporacijah je bila sprožena misel, da poiščemo večje posojilo v inozemstvu za industrijske potrebe. Pretresovali so različne oblike. Izbrati bo najpri-pravnejšo, vpoštevajoč pri tem posebni interes in stališče inozemskih kapitalistov. Najrabljivejša forma bi se nam zdela ona, ki računa na polog tujih kapitalij pri Narodni banki v ia^ namen, da bi polog služil kot bančno kritje Narodni banki, katera bo potem iz te zaloge posredno ali neposredno potom bank dajala v dinarjih kredite domačim interesentom. Ta kombinacija je vabljiva in ima gotovo o sebi pogoje za uresničenje. Ugajala bi bržčas tudi interesentom tujega upnika. Naš kupčijski svet sledi z zanimanjem tem prizadevanjem. Med tem pa moramo tudi sami misliti, kako pridemo preko kritičnega položaja. Zadnje bančne krize zlasti v Beogradu so odkrile nekoliko zastor in videli smo, da je našim prečanskim zavodom težje poslovati pod pritiskom deflacije, ker niso deležni ugodovanja, ki ga vživajo potom Državne hipotekarne banke, potom Poštne hranilnice in tudi Narodne banke izvestni zavodi v Beogradu. Saldo dolga držav za razne dobave se je v poslednjih mesecih pač nekoliko zmanjšal ali ostanek je vedno še tako velik, da bi plačilo državnih dolgov zelo olajšalo kritični položaj v našem gospodarstvu. Nadalje je za prilike v Sloveniji odlične važnosti, da ostanejo denarji, ki se nabirajo pri naših zavodih, pred vsem rezervirani za tukajšnje potrebe in da se ne eksportirajo iz ožje domovine. Na vsak način mora nehati popolnoma obtok naših denarnih nabirkov v Čekovnem zavodu. Žal nismo v takih prilikah, da bi mogli pogrešati, kar se zbira doma. Posebno pozornost treba posvetiti v sedanjih kritičnih denarnih prilikah vprašanju povišanja glavnic pri že obstoječih akcijskih družbah in pa na vprašanju vezanja glavnic pri novih glavnicah. Je to jako važno vprašanje, katero globoko sega v naše gospodarstvo in katero ima mogočen vpliv na položaj denarnega trga. Vsaka država mora temu vprašanju obračati skrbno pozornost. Pri nas se je v kratkem osnovalo obilno velikih družbenih podjetij, v katerih so vezani veliki denarji. Potrebe teh družb so za čas inflacije rasle in morale so zvišati glavnice. V času denarne obilice prva leta po prevratu, ko smo plavali v denarju in lovili robo, sicer ni bilo neposrednega vzroka delati ovire novim snovanjem in zvišanjem pri obstoječih družbah, ali finančna uprava je vendar presojala vsako novo zahtevo in oddajala svoj votum. Danes pa se je pomanjkanje kapitalij pri nas nekako ustanovilo. Računiti moramo vsekakor za daljšo dobo s sedanjim položajem. V takih prilikah je naša finančna uprava za Slovenijo poklicana, da posebno budno čuje nad interesi našega gospodarstva. Ne govorimo v prilog ozkosrčnemu postopanju. Smatramo pa za potrebno, da naša finančna uprava v vsakem primeru preudari, ali gre odobriti zahtevano novo ustanovitev, odnosno zaprošeno zvišanje društvenih sredstev ali ne. Tu in tam se bo dalo kaj odložiti, če ne odbiti. Gledati moramo, da očuvamo in utrdimo pred vsem, kar že obstoji. Brez resnične potrebe ne kaže osnovati na novo in širiti se v dobi političnih za-pletkov in slabe konjunkture na denarnem trgu. In ni interes našega gospodarstva, da pridejo tudi že pri nas v navado snovanja in zviševanja zgolj na papirju. Pri vsem tem igra vlogo gospodarsko-politični interes države. Tujčenje postaja zadnje čase resen problem. Proračun ministrstva za trgovino in industrijo. Pretekli teden se je razpravljalo v finančnem odboru o proračunu ministrstva trgovine in industrije in po poročilih časopisja je bil od ministrstva predlagani proračun skoro brez spremembe odobren. Skupnemu naporu vseh slovenskih poslancev se je posrečilo le, da so rešili 200.000 Din za podpore obrtno-nadaljevalnim šolam. Ta vsota seveda niti od daleč ne zadošča, da bi se ž njo omogočilo primerno strokovno šolanje obrtniškega naraščaja, kakor to zahtevajo sedanje razmere. Posebna pastorka v tem proračunu pa je naše trgovsko-strokovno in nadaljevalno šolstvo. Proračun za vse trgovske šole v Sloveniji znaša skupno s trgovsko akademijo 1,595.517 Din. Za trgovsko-nadalje-valne šole v proračunu za 1. 1924 ni nakakih kreditov, ker so bile tozadevne podpore že v proračunu za leto 1922-23 popolnoma črtane. Medtem, ko smo pred vojno dobi-vaji dve tretjini stroškov krilih od države, nam sedaj ministrstvo trgovine, ki na eni strani razvija v svojih uradnih publikacijah vse mogoče programe in dokazuje potrebo strokovnega šolstva, pa v praksi odreka vsako podporo. Vzdrževanje trgovskih nadaljevalnih šol po deželi pada sedaj na breme trgovcev in krajevnih trgovskih organizacij ter ostalih interesiranih činiteljev in sigurno je, da se bo število gremijalniii šol, ki je že lani padlo od 14 na 7, radi velikih stroškov letos še bolj skrčilo. Ministrstvo je črtalo pri sestavi | proračuna za 1924 vso podporo trgovskim nadaljevalnim šolam, ki je bila preliminirana na 83.000 Din, črtalo je tudi kredit z.a izdajo šolskih knjig za trgovske šole v znesku 60 tisoč dinarjev in nujno potreben kredit za izobraževanje strokovnih učiteljev za nadaljevalne šole v malenkostnem znesku 2.0.000 Din. Za nabavo učil in za osnovanje zbirk za^ trgovsko akademijo in trgovske šole v Sloveniji je bil potreben znesek 1,528.000 Din, ki se ga ni le reduciralo, marveč brezobzirno črtalo. Ni nam treba povdarjati, kakšen udarec pomeni to za prizadete strokovne šole, ker je pouk brez zadostnih učnih sredstev le polovičarski. Črtalo se je nadalje tudi vsako podporo za trgovske šole, ki je bila preliminirana na 30.000 Din in za prepotrebne ekskurzije učencev, za katero se je predlagalo 48 tisoč dinarjev. Poleg navedenih zneskov pa so se reducirali krediti za pisarniške j stroške od 246.338 na ^8.000 Din in \ krediti za nabavo inventarja od 455 tisoč 520 na 200.000 Din in sistematizirali honorarji za nadure od 541 tisoč 960 Din na 225.000 Din. K temu moramo pripomniti, da se ni dovolilo nobenega za sistemiziranje predlaganega mesta in da se je s tem onemogočilo podržavljenje trgovske šole v Novem mestu. Toda krona vsega je dejstvo, da na večkratne pismene in javne urgence prizadetih profesorjev in uči- teljev ministrstvo še do danes ni dalo nikakega odgovora in tudi ni likvidiralo za lansko šolsko leto dolžnih honorarjev za kritje nadur, ki znašajo 92.144 Din. To postopanje ministrstva je nečuveno, in si ga ne moremo drugače razlagati, kakor da v ministrstvu trgovine in industrije marsikaj ni v redu. Baš te dni smo čitali v časopisju, da je bil po pol letu končno aretiran šef računovodstva trgovinskega ministrstva g. M. Stojanovič, ker je ogoljufal ministrstvo za pol milijona dinarjev. Ta mož nosi najbrž tudi znatno krivdo na desolutnih razmerah, v katerih se nahaja naše trgovsko šolstvo vsled brezobzirnega črtanja najna-vadnejših potrebščin, kakor je kreditov za učila, honorarjev za nadure itd. Poleg njega odločujeta v ministrstvu o naših šolskih zadevah še dva uradnika, ki že davno spadata v penzijo, in ki nimata o naših stro-kovno-naučnih potrebah niti pojma. V celem ministrstvu vlada očito in pri mnogih prilikah javno dokumentirano nerazpoloženje napram vsem našim poskusom in stremljenjem po gospodarskem napredku, vidimo to v publikacijah ministrstva, v postopanju pri koncesijoniranju, v ustmenih izjavah posameznih uradnikov in referentov, v določbah letošnjega finančnega zakona in .najjasneje pa v zgoraj navedenih številkah proračuna. Skrajni čas je, da se tu spregovori odkrita beseda in da naši poslanci poskrbijo za red v tem ministrstvu. Iz Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo. Združeni odseki so imeli včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju na naših obrtnonadaljeval-nih šolah. Sledila je razprava o določilu finančnega zakona, da edino trgovinski minister daje dovoljenje za ustanavljanje novih industrijskih in fabriških podjetij. Seja je soglasno odobrila odporno akcijo proti uzakonjenju tega določila ter sklenila udeležiti se po dveh članih deputa-cije vseh zbornic, ki naj intervenira za izločitev tega določila iz finančnega zakona. Obširno se je govorilo o izrednih prispevkih za posebno porabo cest po § 22 zakona z dne 21. februarja 1912, ki se zahtevajo v zelo različnih zneskih od trgovskih in industrialnih interesentov. Osvojen je bil predlog, da se opozori gradbeno direkcijo na položaj in predlaga anketo onih, ki so intere-sirani na enotni in zadovoljivi ureditvi tega vprašanja. Podrobna razprava se je vršila glede kuluka, zlasti v kolikor zadeva privatne name- ščence ter so bili storjeni sklepi za akcijo, ki naj doseže odpravo nedo-statkov. Sledilo je obširno poročilo o socialnem zavarovanju in o nedo-sfatkih v tej zavarovalni stroki. — Odobrena je bila predlagana obširna spomenica, ki se pošlje ministru za socialno politiko zaradi reforme in reorganizacije. Z odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki se obrača proti novi naredbi glede povišanja prispevkov pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Poudarjala se je zlasti okolnost, da trpi naša konkurenčna zmožnost v veliki meri, ker obstoja pokojninsko zavarovanje samo v Sloveniji in Dalmaciji. Obsežno poročilo je bilo podano in odobreno o trgovski pogodbi z Avstrijo, nadalje o akcijah zbornice v poštno-prometmh zadevah in o številnih akcijah v železno-prometnih zadevah. Popoldne so imeli seje obrtni, trgovinski in industrijski odsek. Gospodarski položaj Bolgarije. Dve poročili iz. Bolgarije bomo priobčili, eno od 27. letošnjega oktobra, drugo pa od 5. novembra. Prvo pravi: Tendenca bolgarskega leva je kazala v zadnjem času zelo navzdol in so se vsled tega tuja plačilna sredstva zelo dvignila. Najvažnejše devize so notiralc v Sofiji v zadnjih takole in sicer: 23., 24. in 25 okt.: Novi Jork 104-50, 105-10 in 106-20, London 473, 472-50 in 481, Ziirich 1880, 1880 in 1900. Vzrok iščejo v prvi vrsti pri reparacijskem vprašanju, ker zahteva jugoslovanska vlada, da se morajo rekvizicije izplačati. Prav tako neugodno je vplivala odločitev reparacijske komisije v Parizu, da mora plačati Bolgarija stroške okupacijskih čet. Vendar pravijo, da bi se dalo vse to povolj-no rešiti in bi ne bilo treba vznemirjati se. Reparacijska komisija sama je pokazala pot povoljne rešitve in se bodo ta vprašanja lahko zadovoljivo rešila. Dviganje tujih plačilnih sredstev ima poleg političnih momentov tudi tehtne gospodarske vzroke, in sicer: začasni zastoj bolgarskega izvoza. V avgustu in septembru izvoz ni bil zadovoljiv; šele v drugi polovici oktobra je bilo opazovati živahnejše dovažanje žita v bolgarska pristanišča. Vlada gre eksportu kar mogoče na roko in je znižala carino na žito za 1-1 leva za 1 kilogram; sicer bi bila kmetijska in žitna trgovina prišla v zelo veliko zadrego. Sedaj je pa pritisnilo pomanjkanje denarja; veliko je podjetij, ki ne morejo nikamor naprej. Da kljub omejenim sedanjim razmeram gospodarstvo ne bo preveč trpelo, je treba velikih kreditov in bo morala narodna banka s krediti na dan. Le tako se bo dalo kaj narediti. Drugo poročilo pravi: Od letošnjega februarja naprej se je lev neprestano dvigal in je dosegel 40 odstotno zboljšanje; in sicer kljub notranjim nemirom. To seveda ne velja za omenjene prav zadnje dni. Ker je obenem žito na svetovnem trgu v ceni padlo, so se pojavile v bolgarskem gospodarstvu hude neprilike. Treba je bilo pomagati, in je Cankovo ministrstvo že v letošnjem poletju ustanovilo gospodarski svet, katerega načelnik je profesor Misajkov. Ta gospodarski svet se mora pečati z rešitvijo vseh težavnih gospodarskih problemov. Pod predsedstvom finančnega ministra Todorova je zborovala v začetku letošnjega oktobra v Sofiji gospodarska konferenca, katere so se udeležili vsi v poštev prihajajoči či-nitelji: državni in zasebni bančni zavodi, trgovske zbornice, trgovske zadruge vse važnejše panoge trgovine, industrije in obrti, ugledni poljedelci, finančniki in narodni gospodarji. Namen konference: ustno razmotrivanje vzrokov, zakaj so nastale težkoče v gospodarskem življenju: posebno še razmotrivanje ne- dostatkov v zakonih in odredbah; premišljevanje o sredstvih za kolikor mogoče hitro sanacijo sedanjega gospodarskega položaja. Zaključke gospodarske konference označajo splošno kot zelo zadovoljive. Govorniki so v prvi vrsti opozarjali na nujno potrebo večjega kredita. Sicer je bila vlada zadrugam že dovolila kredit 150 milijonov v svrho večjega eksporta žita, obrtnikom pa kredit 50 milijonov; a vse to so označali kot nezadostno in je treba iskatih novih virov. To tembolj, ker so cene na svetovnem trgu padle in se nahajajo kmetje v zelo težkem položaju. Glavno besedo sedaj ima bolgarska Narodna banka. Zelo so kritizirali davčne zakone, zlasti dohodninski davek, ki ni v nobenem razmerju s primitivnimi gospodarskimi in političnimi razmerami v Bolgariji. In tako dalje. Splošno se lahko reče, da je ta gospodarska konferenca na vse strani razmere osvetlila in da je razkrila vse napake, ki motijo bolgarsko gospodarsko življenje. Vodilni krogi bodo sedaj vsaj najbolj kričeče nerodnosti lahko odpravili in z merodajnimi či-nitelji vred poskušali premagati sedanjo gospodarsko krizo. Bolgarska vlada hoče sklicati take konference od časa do časa in tako ostati vedno v stiku s krogi, ki so v bistvu predstavitelji države. Pomemben obrtniški praznik. Preleklo soboto je praznovala Zadruga kovinskih obriov v Ljubljani JOletnico svojega obstanka. Hkratu s tem lepim slavljem se je vršil častni večer g. Valentina Urbančiča, kateri načeluje tej zadrugi uspešno že 15 let. Slavnost se je vršila v znani narodni gostilni gosp. Franca Kavčiča na Privozu v praznično prirejenih prostorih. Okusen aranžma je bilo delo g. Korsika, načelnika Zadruge trgovskih vrtnarjev. Redke te obrtniške slavnosti so se udeležili razen zadružnih članov odposlanci ljubljanskih obrtniških zadrug in pa načelnik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchelti. Slavnosti so se dalje kot povabljenci udeležili g. minister n. r. dr. G. Žerjav, dr. Fran Windischer, finančni delegat dr. Savnik ter odposlanci ljubljanskega novinarstva. Vladalo je praznično razpoloženje in res kolegialni duh med udeleženci. Vrsto napitnic je otvoril g. Batjel, kateri je pozdravil goste ter jubilanta. V lepem in prisrčnem govoru se je nato spominjal g. Franchetti velikih zaslug jubilanta za kovinsko zadrugo ter za obrtniško organizacijo stanovsko kakor gospodarsko ter mu izrekel prisrčne čestitke našega obrtništva ob živahnem pritrjevanju udeležnikov. Ob živahnem pritrjevanju družbo je nalo iz-pregovoril minister g. dr. Žerjav ter v izbranih besedah nazdravil zadrugi in njenemu zaslužnemu načelniku, ki je tako kot značajen obrtnik kakor kot zaveden državljan dika naše Ljubljane. O. dr. Fran Windischer je nato v širšem govoru izpregovoril o napredku, ki ga je z veseljem zaznamovali v našem obrtništvu v zadnjih desetletjih ter je sporočal v iskrenih besedah g. jubilantu Urbančiču prisrčne čestitke in pozdrave Trgovske in obrtniške zbornice, Slov. trgovskega društva »Merkur«, katero je vedno stalo v najboljših stikih z obrtniškimi organizacijami, ter v imenu Centrale industrijskih korporacij. Finančni delegat dr. Savnik je v lepi zdravici poudarjal zdravo jedro našega domačega obrtništva ter njega smisel za gospodarski napredek. Besede g. finančnega delegata so našle prisrčen odziv pri vseh udeležencih. Na tem lepem večeru je sledila še cela vrsta drugih napitnic, in sicer so govorili v imenu novinarjev g. Ecker, nadalje gg. Korsika, ravnatelj Obrtne banke Ciril Dolenc. Pomembna slavnost se je završila v najlepšem soglasju. Jubilant je dobil od svojih tovarišev in prijateljev dve lepi darili. Na tem v vsakem pogledu uspelem večeru se je s splošnim pritrjevanjem razpravljalo o predlogu g. dr. Win-discherja, da bi bilo umestno, prirejati v okrilju Slovenskega obrtniškega društva v Ljubljani od časa do časa redne družabne večere za obrtnike, na katerih večerih bi se razpravljalo neprisiljeno o tekočih gospodarskih vprašanjih in o obrtniških željah. Naše uredništvo visoko ceni zaslužno delovanje g. Valentina Urbančiča na polju obrtniške stanovske organizacije ter želi simpatičnemu jubilantu, da deluje še mnoga leta tako uspešno v prid domačega obrtništva kakor doslej. Trgovsko sodišče. Ali ima padanje vrednosti plačilnih sredstev za posledico neveljavnost zakupne pogodbe ? oonkcj Ce so vodne naprave bolj koristne za loženko kakor so bile prvotno, je to posledica ogromnih investicij od strani toženke. Kar se pa tožitelja in njun prednik I. I. s pogodbo do-nesli, je v teku let ostalo neizpre-menjeno. Trgovsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in to utemeljilo bistveno sledeče: Ni oporekati, da zakupnina ni več v pravem razmerju z dajatvami to-žiteljev. Toda te dajatve se tekom let niso izpremenile, pač pa se je glasom navedb obeh strank zakupni predmet spremenil le v toliko, v kolikor je tovarna A. razne naprave na lastne stroške razširila. Nikjer niti tožitelja sama ne trdita, da so se v zakup dani premeti tudi z njune strani kaj zboljšali ali da dajeta toženki kaj več, kakor sta po zakupnih pogodbah zavezana. Nerazmerje med dajatvami obeh strank ima svoj izvor le v manjši plačilni moči denarja, vsled katere je vrednost zdaj od toženke plače-vane zakupnine letnih 10.000 kron manjša, kakor je bila o priliki zadnje dodatne pogodbe 1. 1900. V tem nerazmerju vidita tožitelja ravnanje toženke kot contra bonos moreš (proti dobrim navadam) in hočeta izvajati iz tega neveljavnost pogodb v smislu § 879., točka 4. o. d. z. Toda prvotno veljavno sklenjena pogodba zaradi zmanjšane vrednosti denarja ne more postati neveljavna. Dvostransko obvezna pogodba bi slednjič zamogla postati neveljavna, če bi bila za eno stranko neopravičena in nerazmerna obogatitev pri sočasnem nerazmernem oškodovanju nasprotne stranke, tako da bi za oškodovano stranko težavnost izpolnitve pogodbe že jednačila ne-možnost izpolnitve. Toda v tem slučaju se tega ne more trditi, ko je dajatev tožifeljev še vedno ista, kakor je bila ob sklepu pogodb in je tudi možna. Neveljavnost pogodb izvajata tožitelja tudi iz določb § 1090. o. d. z., da je pogoj zakupnih pogodb med drugim tudi poraba reči skozi gotov čas, med tem ko sporne pogodbe zakupne dobe ne določijo. Toda glasom vsebine pogodb trajati ima zakupna doba dokler obstoji tovarna A. S tem je doba določena, čeprav zamore v resnici trajati tudi zdaj še nedogleden čas, česar se brezdvomno zavedata tudi tožitelja, ki bi se sicer pač poslu-žila pravice odpovedi v smislu § 1160. o. d. z. in § 560. c. pr. Sicer pa § 1194. o. d. z. določa izrecno, da je zakupna pogodba sklenjena, če sta pogodnika edina v bistvu zakupa, namreč glede reči in cene. To pa določajo vse tri sporne po- godbe, vsled česar se jim tudi v tem oziru ne more očitati neveljavnosti. Proti sodbi sta vložla tožitelja priziv, kateremu pa višje deželno sodišče ni ugodilo. V razlogih se je pridružilo mnenju prve stopnje, da je zakupna doba v pogodbah določena s tem, da ima trajati dotlej, dokler ne preneha obratovanje tovarne A. — § 1069 o. d. z. namreč ne zahteva kalendarične določitve zakupne dobe, marveč je po analogiji § 706 dopustno, da trajanje dobe zavisi od dogodka, glede katerega je gotovo, da nastopi in je negotov le čas tega nastopa. Sklicevanje tožiteljev na neveljavnost pogodb iz tega vidika je neutemeljeno. Izpodbijana sodba ugotavlja res, da so se od sklepa pogodb razmere tako izpremenile, da konečno do-govorena zakupnina 10.000 K ni v nobenem pravem razmerju z dajatvami tožiteljev. Toda neopravičena je zahteva tožiteljev, da bi že na podlagi tega nerazmerja moralo sodišče izreči pravni neobstoj pogodb, ki da so bile sklenjene le pod samo po sebi umevnim pogojem, da ostanejo razmere glede medsebojnih prejemkov in dajatev bistveno neizpremenjene. Toda ne obstoja splošno pravno načelo, da je smatrati vsako pogodbo sklenjeno s tako klavzulo. So pač slučaji glede, katerih zakon to klavzulo izrecno predpisuje, so pa drugi slučaji, kjer zakon vsled izpremenjenih razmer dovoljuje odpoved, preklic, odstop itd. Kjer pa zakon v tem oziru ničesar ne določa, tam mora sodnik presojati, sta li značaj in smoter pogodbe taka, da da vsled izpremenjenih razmer dopuščata razveljavo pogodbe. Mnogokrat sta stranki v pogodbi naravnost hoteli zavarovati se proti mogočnim izpremembam v bodočnosti. Kjer je volja strank taka, tam jo je tudi točno upoštevati in ni izreči razveljave pogodbe. To pa je v navzočem slučaju. Za to govor že dejstvo, da so se pogodbe sklenile tudi za pravne naslednike pogodbenih strank. Važno je dalje, da so naprave stale loženko ogromne vsote, da je, če odpade oporna vodna sila, obrat tovarni A. onemogočen in da je to moralo biti strankam pri sklepu pogodb znano. Govori za to slednjič na več mestih tudi besedilo pogodb samih. Razveljavljenje pogodb bi nasprotovalo torej volji pogodbenih strank, ko sta sklepale pogodbo. Z razveljavljenjem bi pa tudi ne bila odpravljena socijalna krivica, ki je nastala vsled izpremenjenih razmer. Kajti, če bi bilo pomagano iožite-ljema, nastala bi pa vsled onemogo- LISTEK. Gustav Freytag. Dati - imeti. (Nadaljevanje.} »Ko boš posestvo videl, ti več ne bo tuje, in ko boš govoril z baronom, baronico in gospodično, jih boš spoznal. Dobri ljudje so,« je blagohotno pristavil. Sin je imel še mnogo boječih pomislekov, ki pa jih je oče pobil z odločno izjavo, da ga plemenitaš pričakuje. — Četrt ure pozneje je Bernard že sedel v vozu, ki je drdral v smeri proti plemenitaševemu posestvu. Solnce se je prijazno smehljalo z vedrega neba in učeni samotar je čutil, da se v njegovi duši vrši velik preobrat. Odkar je spoznal Antona, da, še prej odkar je prebiral svoje pesnike, je iz svoje samotne sobice večkrat hrepeneč gledal na ljudi, ki se udajajo brezskrbnemu življenju in ki sovražijo brezkoristno razmišlje-vanje. Danes se mu je zdelo, da se pričenja tudi on šteti med te veseljake; saj se vendar pelje v svet k nekemu neznanemu plemenitašu, v hišo, kjer bo imel priliko videti slavno lepotico, in celo govoriti ž njo. »Gospodična Lenora je baje izredna krasotica,« je hipoma vprašal očeta. »Ali je tudi tako ponosna, kakor so navadno mlade dame njenega stanu?« — Ubogi Bernard ni poznal ravno mnogo dam, niti iz tega, niti iz drugega stanu. »)e ponosna,« odgovori oče, »res pa je tudi lepa. Med nama rečeno, bolj mi ugaja kot naša Rozalija. — Na posestvu si pa lahko ogledaš tudi črede ovac; preišči tudi park in poglej če boš našel prostorček, kjer boš lahko sedel pri svojih knjigah.« Bernard, ki ni nič slutil, kam meri oče s. svojimi besedami, je molčal in v pričakovanju opazoval obrise parka, ki se je pojavljal na obzorju. Voz je obstal pred gradom. Služabnik, ki je prišel h gostom, jih je obvestil, da sedi plemenitaš v svoji sobi, z gospo baronico se trenotno ne more govoriti, gospodična pa se | sprehaja po vrtu. Ehrenthal je zavil okrog hišnega ogla, in Bernard mu je radovedno sledil. Čez livado se jima je počasi približala visoka Leo-norina postava. Ehrenthal se je ustavil, spoštljivo vzel v levico klobuk in predstavil: »Moj sin Bernard; to je milostljiva gospodična.« Bernard se je globoko priklonil. Pozdrav, s katerim je Leonora obdarovala učenjaka, je bil silno hladen, skoraj leden. »Moj oče je v svoji sobi, ako želita ž njim govoriti.« »Jaz pojdem k njemu,« poslušno odvrne Ehrenthal, ti pa, Bernard, lahko ostaneš med tem tukaj pri milostljivi gospodični.« V plemenitaševi sobi je položil trgovec nekaj tisoč tolarjev na mizo in dejaL »Tu je prvi denar. In na kak način mi nameravajo gospod baron nuditi varstvo.« »Po našem dogovoru vam moram za to vsoto izročiti hipoteko na s.vo-je zemljišče,« odvrne baron. Veste kaj, gospod baron, za vsakih tisoč tolarjev, ki vam jih posodim, menda vendar ne mislite naročevati hipoteke; to bi povzročalo preveč stroškov in bi tudi lahko j spravilo posestvo na slab glas. Dajte si rajši na enkrat izstaviti hipoteko, ki bi se glasila na večjo vsoto, j recimo na dvajset tisoč tolarjev. Meni pa izročite vsakokrat, kadar j vam bom dal kako vsoto denarja, j enostavno zadolžnico, v kateri mi j s svojo plemenitaško besedo zasi-gurate, da imam za znesek, ki vam ga plačam, solastninsko pravico do hipoteke dvajsettisoč tolarjev, ki je vpisana v hipotekarni knjigi neposredno za zastavnicami. To postopanje je popolnoma enostavno in ostane tudi samo med nama. Kadar ne boste potrebovali nikakih predujmov več, bova definitivno uredila stvar pri notarju. Vi mi tedaj odstopite hipoteko, jaz vam pa vrnem vaše zadolžnice in vam doplačam, kolikor bi morebiti manjkalo do dvajsettisoč tolarjev. Nič ne zahtevam več od vas, kakor samo toliko, da izrazite na koščku papirja svojo častno besedo. In kadar boste prejeli hipoteko dvajsettisoč tolarjev, bi mi bilo zelo ljubo, ako-bi jo hoteli shraniti v moji hiši. (Dalje sledi.) eenja v obratu tem večja škoda to-ženki in njenim številnim uslužbencem. Ni pa s tem rečeno, da bi se v takem slučaju ne smelo ozirati na nastale socijalne krivice, če so take, da bi šle zoper lepe šege. V takem slučaju je namreč dana možnost primerne regulacije pogodbene dajatve s pogodbeno protidajatvijo. Take regulacije pa tožba ne zahteva. Vsled revizije tožiteljev pečal se je z zadevo kot tretja instanca stol sedmorice v Zagrebu, ki pa tudi ni ■ugodil reviziji. Pritrdil je nazoru spodnjih inštanc, da tudi vsled bistveno izpremenjenih razmer ni razveljaviti pogodbe, kjer zakon sam lake zahteve izrecno ne opravičuje, odnosno ako je posneti pogodbi sami, da bi razveljavljenje ne odgovarjalo volji strank ob sklepanju pogodbe. V predloženem slučaju bi pa razveljavljenje pogodb ne bilo opravičeno pogledom na prvotni namen in voljo strank, katerim je bilo v glavnem na tem, da se zagotovi tovarni A. vodna sila za ves čas njenega obstoja. Tožnikoma gre oči-vidno, kar izhaja tudi iz njunih lastnih navedb, le za izenačenje vrednosti dajatev in protidajatev iz spornih pogodb. To je pa mogoče doseči na drug način in ne da bi pogodbe same morale v celoti odpasti. Glede trajanja zakupne dobe zadostuje, če pogodba ni brez vsake določbe, doklej naj traja zakupno razmerje, zadostuje torej v predle-žečem slučaju določba, da ima zakupna doba trajati toliko časa, dokler ne preneha obratovanje tovarne A., dasi se sedaj še ne ve, kdaj se bo to zgodilo. V ostalem je stol sedmorice v Zagrebu potrdil sodbi prvih dveh inštanc bistveno iz razlogov njenih ^razsodb. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. M. Savsč: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) 24. Naša industrija volnenega prediva in tkanin. Ta industrija je najbolje zastopana v Srbiji, nadalje tudi v Vojvodini, Dalmaciji in Bosni, medtem ko jo v Sloveniji in na Hrvaškem šele snujejo. V Srbiji je bila najpreje leta 1850 osnovana državna tovarna v Top-čideru pri Beogradu, ki je bila pozneje preseljena v Užice kot last Stojana Popoviča, ki je od leta 1870 do 1880 izdelovala šale, volneno blago in volnene odeje v letni množini 20.000 kg, potem pa je prenehala z obratom. Na to je bila leta 1880 osnovana v Paračinu velika iovarna bratov Minch, ki je obratovala okrog 25 let, potem pa je pogorela. Po njej so bile osnovane tovarne v Leskovcu leta 1884, nato v Beogradu 1897, Grdelici, v Kozari Pri Grdelici in konečno zopet v Pa-račinu. Industrija voln. tkaninje bila bazirana na znatni potrebi vojaštva na vojaškem suknu tako zvani čoji in odejah ter na potrebi prebivalstva po domačem suknu takozvanemu šajaku. Industrijo se je podpiralo z industrijskimi privilegiji, državnimi «abavami in s carinsko zaščito. Podrobno interesantno zgodovino te stroke bomo opisali pri drugi priliki. V Leskovcu se nahaja tovarna Ilič, Teokarevic in Petrovič, ki ima^ 100 ffajibojev in predilnico gredešane volne i 4800 vreten in 2000 vreten česlane volne. Poleg tega ima vse potrebne naprave za pranje, sušenje, karboniziranje volne ter barvanje, valjanje in apretiranje volnenih tkanin, kakor tudi priprave za izdelavo žnur in burme. Tovarna izdeluje čojo, šajak, sukno, moško blago in žnure direktno iz volne. Med vojno je bila poškodovana in še ni popolnoma popravljena. Ta tovarna je služila kot matica za nove tovarne v Beogradu, Grdelici in Paračinu. V Beogradu se nahaja tovarna volnenih tkanin Kosta Iliča in sinov, ki je bila osnovana leta 1897 in je v posesti sedanjih lastnikov od 1. januarja 1907. Tovarna poseduje en večji parni stroj s 650 konjskimi silami in manjši parni stroj za 120 konjskih sil. Nadalje ima dinamo-stroj za 120 voltov, parno predilnico za volno s sušilnico, barvarno s petimi aparati za volno in dva za komade, predilnico z osmimi krempel-sortimenii in 11 selfatorji, 86 mehaničnimi razboji, 20 pletilnimi stroji za gajtan, kakor tudi z vsemi kompletnimi napravami za sortiranje in manipuliranje surove volne ter za apretiranje izdelanega blaga. Izdeluje se vojaško čojo^ težje in lažje kvalitete, predpisno častniško in komisno sukno ter v vsaki drugi barvi, dalje sukno za egaliziranje v vseh barvah ter vojaške kakor tudi drugovrstne odeje, sukno rujave, bele in rdečkaste barve, abadžijski šajak v raznih barvah, meltone v raznih vzorcih, volnenega blaga v raznih kvalitetah, gajtan in burmo okrog 20.000 kg na leto. Podjetje je v stanju izdelati do 100 m dvojno širokega blaga v osmih urah na dan. Za čojo in tkanine predejo sami volno, medtem, ko predivo za žnure in predivo uvažajo. Število zaposlenih delavcev znaša 400. Ta tovarna je bila med vojno poškodovana, toda njeni marljivi lastniki so jo hitro še leta 1919 z velikimi žrtvami popravili. V tovarni volnenih tkanin Jovanoviča, Popoviča in komp. v Grdelici znaša letna produkcija okrog 300.000 metrov pri 16 urnem obratu, pri osemurnem dnevnem obratu pa izdela letno okrog 150.000 metrov. Izdeluje vse vrste sukna od 124 do 126 cm, šajak od 138 do 140 cm, čojo od 138 do 140 cm ter razne vrste blaga in odeje. Ima parni stroj za 220 konjskih sil, vodno turbino za 70 konjskih sil, perilnico za volno, tri aparate za volno, štiri krempel-sortimente, štiri vselfakiorje s 1400 vreteni, en stroj'za razcupanje, 30 velikih razbojev in dva mala razbo ja, sušilnico za volno, apreturo, štiri valjarne, tri stroje za pranje, eno stiskalnico, eno čistilnico, dva šivalna -stroja, en krtačni stroj, en stroj za dekatiranje in dva parna kotla. Za posluje 160 delavcev. Ta tovarna med vojno ni bila poškovana in je takoj po osvobojenju pričela z intenzivnim delom. V Paračinu se nahaja industrija volnenih tkanin Vlade Teokareviča in komp., ki je novo podjetje in je šele letos začelo obratovati. Tovarna ima kompletno napravo za izde lovanje čoje s 60 razboji, na katerih se izdeluje čoja, blago za moške obleke, sukno, šajak in razne odeje iz surove volne. Pri osemurnem delavniku lahko dnevno izdela 900 metrov blaga, pri 16 urnem delu pa 2000 metrov. Zaposluje 350 delavcev. V Kozari pri Grdelici obstoja tudi predilnica za kamgarn in izdelke iz uvažanega »kamcuga« Jovanovič in komp., ki obratuje s 500 vreteni. Poleg primitivnih valjaren na kladivo in valjaren z valci, ki se nahajajo pri mlinih, se nahajajo v Srbiji v Boru valjarna Sime Jovanoviča, ki valja na leto 43.800 metrov blaga, v Soko Banji, v Smederevu, gospoda Kodžas, v Negotinu bratov Jotič, ki imajo dve češljarni in valjarni in tako dalje. Poleg tega obstojajo v Srbiji naprave za česanje volne na ročni način, kakor tudi s konjskim in motornim obratom in sicer največ v Pirotu ter v Leskovcu, Nišu, Požarevcu itd. (Dalje sledi.) ——— ^ ’ Zahtevajte povsod našo domačo Kolinsko cikorijo izvrsten pridatek zd kavo. Trgovina. Trgovina s slivami. Do sedaj je bilo izvoženih iz naše države 670.000 centov suhih sliv v vrečah in 100.000 centov etiviranih sliv letošnjega pridelka. — Bosanske slive se izvažajo lelos večinoma v Holandijo. Letina je bila letos zelo dobra. Komisije za izvoz sliv so pregledale dosedaj 2 in pol milijona kg suhih sliv za izvoz. Za izvoz moke. Gospodarski krogi iz lužne Srbije so naslovili predstavke pristojnim ministrstvom, v katerih zahtevajo, da naša vlada ukine izvozno carino na moko, da bi se naša moka, IIT0< PASTA za čiščenje zob, ohrani zobovje lepo in zdravo. Promet Izvorna izpričevala pri poštnih paketih. — Poštnim paketom iz Avstrije, ki ne vsebujejo blaga avstrijskega izvora, a ne pošiljajo v našo državo potom dunajskih tranzitnih skladišč, se morajo priklopiti izvorna izpričevala države, iz katere prihajajo, ker se v teh primerih primerih priznavajo izvorna izpričevala, katera izdaja trgovksa zbornica na Dunaju. Ako pošiljki ni priloženo pravo izvorno izpričevalo, se pošiljka ne ocarini po minimalni carinski postavki, ampak se pobere carina v znesku, ki je še enkrat višji. Pri tem je treba tudi upoštvati, da izgubi izvorno izpričevalo veljavo po treh mesecih izza dneva izdaje. Nove aviotarife za poštne avtomobile. Izza dne 15. oktobra 1923. znaša tarifa za osebe 2 Din za km, za potniško prtljago za vsakih 10 kg od 1—25 km 5 Din, od 26—50 km 8 Din, od 51—75 km 12 Din in od 76—100 km 15 Din. Blagovne pošiljke v Ameriko. Za uvoz blaga potom pisemskih pošiljk (pisem) v Združene države amerikanske veljajo sledeča določila: Take pošiljke morajo imeti napis: »May be opened for cus-toms purposes prior to delivery to ad-ressees« ali »Peut etre ouvert pour ve-rification douaniere avant destribution«; ako je carinska dolžnost brezdvomna še dostavek »Dutiable« ali »Passible de droils«. Pošiljke, ki niso opremljene s temi napisi, se vrnejo pošiljatelju. Nadalje se mora pošiljkam priložiti račun ali seznam z natančno navedbo vrednosti poslanega blaga. Ako presega vrednost pošiljke 100 dolarjev, je pri poročljivo, da overi račun ameriški konzul. Prometne omejitve. L Dodatno k našemu zadnjemu poročilu sporočamo, da je dovoljeno za Poljsko odpremiti tudi one pošiljke, katere so natovorjene v P. K. P. vozove in upolene preko postaje Medzi Laborce. 2. V postajah Ehrenhausen in Lebring do vključno Puntigam so reekspedicije zopet dovoljene. Carina. Mednarodna carinska konferenca za omejitev prepovedi uvoza in izvoza. Mednarodna konferenca za izenostav-ljenje carinskih formalnosti je sprejela čl. 6. načrta mednarodne konvencije. V tem členu se izraža želja, da se izvozne in uvozne omejitve, ki resno ovirajo mednarodno trgovino, čimpreje ali popolnoma odpravijo, ali pa vsaj izdatno omeje. Carinski ažijo v Italiji. Za čas od 29. oktobra do 4. novembra t. 1. je veljal v Italiji 332 odstotni zlati carinski ažijo, to je 100 zlatih lir je veljalo 332 papirnatih lir. Teden preje je znašal ažijo 323 odstotkov. Znižanje uvozne carine na svinje v Švici. Švicarski zvezni svet je znižal uvozno carino na svinje. Sedaj znaša la uvozna carina za žive svinje 30 (prej 50) svic. frankov, za žive svinje pod 60 kg ieže 24 (40) švic. frankov za vsako žival. Ta odredba velja od 15. okio-bra do 1. decembra, je samo začasna, da se znižajo cene svinj v Švici, ki so zadnji čas zelo porastle. 14 dnevne carinske konference. Da se bodo vsi carinski predpisi povsod pravilno in enako tolmačili, je glavna carinska direkcija odredila, da se imajo na vseh glavnih carinarnicah vršili vsakih 14 dni konference pod vodstvom šefa v svrho pogovora glede carinskih predpisov. Na leh konferencah bodo poročali uradniki o pripetljajih v njihovem službenem času ter se bodo izmenjavale misli in stavili spreminjevalni predlogi. K tem konferencam bodo povabljeni tudi zastopniki trgovcev, industrij-cev ter zastopniki trgovskih zbornic. Na vsaki konferenci se bo napravil o stavljenih predlogih itd. zapisnik, ki se bo predložil generalni carinski direkciji. Rszne. Produkcija plzenskih pivovarn leta 1921. Vseh pivovarnic na Plzenskem je bilo 1. 1921 v obratu 74, v katerih se je produciralo vsega vkup 1,025.391 hi piva. Za izvoz so navarili 40.415 hi specijalnega piva. Sanacijsko vprašanje Avstrije. Generalni komisar Društva narodov za Avstrijo je izročil svetu Društva narodov deveto poročilo o uspehih avstrijske sanacijske akcije, ki se razteza na dobo od 15. avgusta do 15. septembra. Poročilo ugotavlja, da so številke državnih izdatkov precej manjše kol jih predvideva sanacijski načrt, številke dohodkov pa znatno večje kot se je pričakovalo. Prihranki v mesecu juliju so znašali 73 milijonov zlatih kron. Carinska skladišča v Beogradu. Finančno ministrstvo je odobrilo potrebni kredit za zgraditev carinskih skladišč na kolodvoru v Beogradu in beogradski luki. Ta skladišča bada zgrajena iz že-lezobetona in kamena, da bo blago v njih popolnoma varno tudi pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami. Naše vodne sile. Generalna direkcija voda je izdala zadnje dni poročilo o naših vodnih silah. Po tem poročilu razpolaga naša država z 2 milijona PH, od katere množine pa je izrabljene le ca 140 lisoč HP. Največ vodnih sil ima Srbija, procentualno pa je največ izrabljenih v Sloveniji. V Crni gori, ki razpolaga z 275 tisoč HP ni niti ene vodne naprave. Anketa glede sladkorja. V ministrstvu poljeprivrede in vod se bo vršila, kakor poročajo beogradski listi, anketa, ki bo vsestransko proučila produkcijo sladkorne repe. V svrho, da se dobijo sredstva za povečanje produkcije, kar bi naj uplivalo na padanje cen. Določbe o pobijanju alkoholizma v Italiji. »Gazzetta Ufficiale« od 25. oktobra je objavila odlok od 7. oktobra 1923, št. 2208, ki vsebuje nove določbe o pobijanju alkoholizma. Člen 1. se glasi: Razmerje med številom prodaj vina, piva in kakršnihkoli alkoholnih pijač in številom prebivalcev, ki je bilo odrejeno s čl. 7. zakona od 19. junija 1913., št. 632, se se izpreminja od ene prodaje na 500 prebivalcev na eno prodajo na 1000 prebivalcev. Pri izvedbi tega računa se bo lahko dovolila po ena prodaja tudi za število prebivalcev pod 1000, ki morda preostane, toda to število ne sme biti manjše od 500. V smislu čl. 7. omenjenega zakona od 19. junija 1913. št. 632. se ne smtara za novo ona koncesija, ki jo zahteva naslednik obralovalca, ako ima ta poslednji redno koncesijo, na podlagi pogodbe med živimi ali zakonitega ali testamnetarnega podedovanja, pod pogojem, da prosilec dokaže, da je obrat v resnici prišel v njegove roke. — Čl. 2.. Absolutno je prepovedano izdajati v kakoršnikoli obliki ali pod kakršnimkoli imenom začasne koncesije ali dovoljenja. — Čl. 3. Medtem ko ostanejo v veljavi določbe čl. 3. zakona od 19. junija 1913, št. 632, se brez posebnega dovoljenja ministrstva za notranje zadeve ne bo smel določiti čas za odpretje obratov, določenih izključno za prodajo vina, piva in kakršnihkoli alkoholnih pijač, pred 10. uro ob delavnikih in pred 11. uro ob praznikih, a čas za zapretje se ne bo smel določiti pozneje nego ob 23. uri od 15. maja do 31. oktobra in ne pozneje nego ob 22. uri od 1. novembra do 14. maja. Pred gori omenjenimi urami od-pretja in zapretja je prepovedana prodaja vina, piva in alkoholnih pijač v vsakem drugem lokalu, kakor po kavarnah, barih, restavracijah, hotelih in podobnih lokalih. &S5&i&i{B££G5{3l3&5ii&{5č3x&££S££@i MUJDDHA« I '~Z n TRflDE MRRK [ P 3 “i D Tržna poročila. Poročilo z žitnega trga. Cene so polagoma nazadovale. V Ljubljani se prodaja na debelo pšenična moka »0« Din 600, št. »3« Din 475, »7« Din 325, pšenični otrobi debeli 190, ržena moka Din 500, koruzni zdrob 450—500, oves domači Din 350, bački 300, koruza za mle-tev .325. Fižol ribničan in prepeličar se skupljuje po Din 600. Tržišče žganja. V pokrajinah, kjer iz sliv po večini kuhajo žganje in jih manj suše, je cena žganju padla, ker so se zaloge napolnile ter je povpraševanje oslabilo. Slivovke in vinskega žganja se je letos več nakuhalo, kot lansko leto. Mnogi vinogradniki so iz lanskih vinskih zalog nakuhali konjaka. Na izvoz slivovke in vinskega žganja sedaj ni misliti. Izvoz na Poljsko se je vsled padca poljske marke in vsled političnih razmer prekinil. Cene žganju so sledeče: bosansko novo blago 32.50 Din; slavonsko novo blago 30 do 35 Din; beograjsko do 10 stopinj 30 do 40 Din; dvojno žgan 100 do 120 Din za liter. V notranjosti Srbije se dobi novo blago . za 25 do 35 dinarjev. Tedenski pregled žiinega trga. Zagreb, 10. nov. Na tržišču vlada ta mesec obupna situacija, ki ji je vzrok pomanjkanje gotovine. Večina trgovcev je s kredili preveč angažirana pri deta]-listih, ki neredno plačujejo svoje blago in so s tem večje tvrdke v neugodnem položaju, zlasti sedaj, ko deflacijska politika še nadalje traja. To stanje je povzročilo na trgu mnogo ponudbe, prdvsem pšenice in koruze. Cene dnevno popuščajo. Radi lepe jeseni je stanje setve ugodno, vsled česar cene tudi padajo. Tudi v tem tednu je izostal ves izvoz in to navzlic temu, da se je banatska pšenica ab šlep Dunaj nudila po 5350 —5800 Ka, ameriška pa po 5600 do 6000 Ka. V Avstriji je istotako nastala stagnacija in so mnogi mlini ustavili obratovanje. V splošnem so cene varirale sledeče: Moka se je v začetku tedna nudila po 330 Din in proti koncu po 320 Din, postavno baška postaja. Promet je bil omejen na mline. Slavon- ska in sremska pšenica ni došla na tržišče vsled cenejše in boljše baške. V koruzi se je ponajveč trgovalo novo blago, ki je dobre kvalitete. Cena se )e gibala okoli 225 Din. Za staro koruzo je bilo manj povpraševanja in je notirala 240—245 Din ter je bilo zaključeno nekoliko vagonov franko Zagreb po 280 dinarjev. Slavonski oves je ostal pri istih cenah, uaški pa je ceneisi in se nudi po 250 Din postavno tovorna postaja. Fižol je ostal zanemarjen, ker v inozemstvu ni zanj povpraševanja. Cena prepeličarja je 6.50—7 Din, pisanemu fižolu 4 — 4.25 Din. Otrobi so bili zaključeni po 155 Din pariteta Zagreb, pariteta Bačka po 130 Din. Vsled popolnega desinteresiranja trgovcev na borzi ta leden zagrebška borza sploh ni no-tirala robe. Svinjska masi. Cene amerikanske svinjske masti stremijo na tržaškem trgu močno navzgor, kajti povpraševanje je silno veliko. Kot kupca nastopata predvsem Avstrija in češkoslovaška, ki prejemata sedaj mnogo manj blaga preko Hamburga, nego prej. Zaznamovanje cen je sledeče: masi v velikih sodih 35.85 dolarjev, v malih sodih 36.10, druga vrsta Sieam Lard 34.30, debel Špeh 12/i* 35 dolarjev, u/i« 36.10, 16/i» 36.65, lt7»o 37.20 dolarjev, vse cif Trst. Blagovna poročila. (Dunaj.) Sladkor: Tendenca češkega sladkorja je koncem tedna za 5 do 10 točk oslabela, avstrijski sladkor pa za 250 K do 300 K. Češki kristal je notiral 3.30, v kockah 3.55 za november in december na meji, zaca-rinjen 9550 aK, odnosno 10.050 aK. V Nevjorku je notiral neizpremenjeno 7.66 cent., zacarinjen 20 cent. višje. Isto se opaža v Angleški, Francoski in na Holandskem. — Kava: Tendenca kave je koncem tedna stalnejša, posebno za Rio VII Johnston, ki je poskočila za 300 aK in Sul de Minas, ki je poskočila za 500 aK, Santos Primes in Santos Su-perior cen niste spremenile. — Kakao: Trgovina se je oživela ter so cene poskočile. — Riž: Trgovina zmerna. Kon-zum krije svoje normalne potrebe. — Usnje: Tržišče usnja je slabo obiskano. Izvoz nemškega usnja se je celo dvignil. Kljub prizadevanju se inozemcem še ni posrečilo, da bi oslabili zanimanje za nemško blago. Dobava, prodaja. Dobava tračnic. Rudarski odsjek ministrstva šum in rud v Sarajevu sprejme do 20. novembra t. I. ponudbe za dobavo 1 vagona tračnic. Dobava mesa za garnizijo Savske divizijske oblasti. Dne 26., 28. in 30. novembra t. 1. se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave mesa za garnizijo Savske divizijske oblasti (Zagreb, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Sušak, Karlovac, Čakovac in Varaždin). Dobava raznega materijala, poireb-nega za instalacijo rezervarja za vodo. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala, potrebnega za instalacije rezervarja za vodo. Prodaja raznega lesa na panju. Pri direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 26. novembra t. I. dražba hrastovega, brestovega in bukovega lesa na panju. Dobava desk. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 27. novembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave večje količine desk iz mehkega lesa. * * * Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.________ 0 o o o o o g o g g o 0 g 0 o o g o o g o g o o 0 o o o o g o o Veletrgovina 'V priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deze ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna prafarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, knjigarna, umetnine in muzikalije •v i i v Celj je najugodnejši vir nakupa za trgovce. 0 o o o 0 g g g g g o g g g o g o o o LJUBLJANA POLJANSKA CESTA ŠT. 3. Krovu, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Haprava strelovodov. — Kopališka In klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, Ink in med vsake velikost', kakor tudi posod (škatle) za konserve. N A, VELIKO IN MALO! Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčiee, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. - Sv* LJUBLJANA SINOM GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552 se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Izvršitev točna in solidna! TRGOVSKA BANKA D. D, LJUBL PODRUŽNICE: Novo mesto Maribor, Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1. KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) S o 0 1 o o o o o o 0 1 0 1 o o o o 0 o o 0 1 o o o g g o o* e o o g g § g g g 3 g 2 g o 0 1 g g o Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indusirijska d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.