^mehiška Domovina v-Y /1/1’C Bil €/lf tu— MO ME 1 l22y « »N WtWT 0ORe«N I«; AN0UA6« ONLY NO. 189 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1967 SLOVCNIAH motmmmmPAPm ŠTEV. LXV — VOL. LXV Gomulka reorganizira v Poljski knteiijslvo Kmetijstvo na Poljskem skušajo kot v ostalih komunističnih deželah izkopati iz krize, ne da bi se jim bilo treba pri tem odreči komunističnim načelom. CLEVELAND, O. — Vsi komunistični režimi po vrsti ima-1° vsak težave s kmetijsko pro-izvodnjo. Njihova glavna napaka je, da so preveč zaverovani v 'socijalizacijo zemlje", kar jih £ili, da vidijo v zasebnih kmetih svoje “razredne sovražnike", ki lih morajo preganjati. Tudi voditelj poljskih komunistov Gomulka misli tako, zato je pa tudi tako okoren pri izvajanju sv°je kmetijske politike, da mu EPodleti vsaka akcija. Poljska i-ma še celo letos, ko so vse komunistične države imele dobro ledno, svojevrstne gospodarske težave, ki bi jih pri pametnem Sospodarstvu ne smele imeti. k*1-! pospravljanju letošnjega pridelka so se pokazale take te-mve, da bo del pridelka radi za-hikrnosti in nerodnosti agrarnih strokovnjakov in interesen-lov propadel. Gomulka je radi tega sklical izredno zasedanje glavnega odbora komunistične stranke, ki haj v dvodnevni seji najde izhod iz slepe ulice, ki se v njej nahaja Poljsko kmetijstvo. Čeprav ni na dnevnem redu ^nbena druga važna točka, bodo ohrani tovariši skoraj morali go-v°riti tudi o poljski zunanji poduki. Kot vse komunistične dr-je namreč tudi Poljska čez d°č postala prijateljica arabskih rzav in nasprotnica Izraela, to pravi v očeh navadnega Po-Jaka se je zopet nalezla tradici-m^alnega antisemitizma. Proti fmu so odločno nastopili polj-* Zidje-komunisti, pa tudi polj-I' liberalni in kulturni krogi. ^«ko je kočljivi odnos Poljakov ^idov postal glavni predmet asebnih debat, kar pa režim ze-lo jezi. , ^ijske kmete bo 2 ^šal potolažiti s ^avarovanjem, toda poljskih Ži-in njihovih somišljenikov , ^e bo mogel tako poceni do-1 ^ na svojo stran. Gomulka starostnim Oljska vlada očita cerkvi nelojalnost v MRŠAVA, Polj. — Vladni ^s°pis je obdolžil kardinala 0(^szynskega “neprijateljskega ^k°Sa neiojainosti" do reži-^ in vmešavanje v mednarod-lisrk°iitiko. On naj bi bil s pri-skof0ni Popravil ostale poljske Pa vu S0 °dklonili udeležbo je ^lovski sinodi v Rimu, ko tjjj j.a^a kardinalu odklonila po- kar]adin Rst se je obregnil ob radi lna^a Wyszynskega tudi za-niegovega nastopa v času skerriaUdove§a obiska na Polj-hih ^°ken od znanih cerkve- ^liŽin'°rf^0V Se Prikaza^ v traij 1 u-6 <^au^a> ker so ti sma-k0mu°. ^ Francoza za poklon kistižnemu režimu. Vremenski prerok pravi: £eraturna°g£ toP^°- Najvišja tem- Novi grobovi Helen Jeray V Lake County Hospital West je umrla včeraj 51 let stara, v Clevelandu rojena Helen Jeray s 13616 Kelso Ave., roj. Snider. Zadela jo je srčna kap, ko je bila na obisku pri sinu. Zapustila je moža Williama, otroke Williama, Dennisa, Mrs. Kevin Walsh in Jamesa, 5 vnukov in vnukinj. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče. John Race Na svojem domu na 911 E. 239 St. je nenadno umrl 80 let stari John Race, mož Mary, roj. Race, oče Zoree Tek, Stanleyja, Mel-vina in Alberte Felicijan (Jugoslavija), 8-krat stari oče, 4-krat praoče, brat Carla, Ludwiga in Marie (vsi v Jugoslaviji). Pokojnik je bil rojen v vasi Rodik in je prišel v Ameriko pred 54 leti. Do svoje upokojitve leta 1954 je bil 24 let zaposlen pri American Steel & Wire Co. Bil je član Kluba slov. upokojencev v Euclidu in SNPJ št. 28. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek zjutraj. Čas še ni določen. Frank Koplan V Euclid Glenville bolnici je umrl 60 let stari Frank Koplan z 22550 Nicholas Avenue, mož Sophie, roj. Stanonik, sin pok. Franka in pok. 'Frances, roj. Merhar, brat Josepha, Henryja, Antona in Stanlevjd. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu. Do svoje upokojitve je bil zaposlen kot nadzornik pri Fisher Body Corp. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 9.15, v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Francija in Rusija dobili barvno televizijo PARIZ, Fr. — Preteklo nedeljo sta dobili Francija in Rusija barvno televizijo. V Parizu je bilo odprtih 13 središč, kjer so si ljudje lahko ogledali barvne programe. Rusija uporablja francoski sistem barvne televizije in je bil tako včeraj tudi zanjo prvi dan barvnih televizijskih programov. Francoski program je namreč Eurovision prenašala v Sovjetsko zvezo. Pavel VI. obsodil preganjanje cerkve Papež Pavel VI. je ob otvo ritvi škofovske sinode obžaloval odsotnost poljskih škofov in izrazil zadoščenje nad stremljenjem k zedinjenju cerkva. RIM, It. — Rimska škofovska sinoda je sicer čisto cerkvena zadeva, ki naj ustvari “edinost in solidarnost med katoliškimi škofi" kot podlago za dobre nasvete sv. očetu, vendar je papež porabil prvi nagovor na zbrane sinodne člane, da je dal par pripomb k političnemu položaju. Papež je najprvo bridko obžaloval, da nekaj članov sinode ni navzočih. Niso vsi bolni ali poklicno zadržani, nekaj jih ni moglo priti, ker niso dobili potnih dovoljenj. Pavel VI. je še posebej omenil odsotnost poljske delegacije s kardinalom Wyszynskim načelu in obsodil postopek poljskega režima. Besede o tej zadevi so bile namenjene ne samo tovarišu Gomulki, ampak tudi poljski javnosti, ki papeževih pripomb verjetno ne bo hitro pozabila. Papež je pri tej priliki ponovno obsodil komunistično preganjanje katoliške cerkve. Sledeča papeževa pripomba je veljala odnosom do drugih krščanskih cerkva. Papež je rekel, da druge krščanske cerkve niso bile povabljene, da pošljejo svoje opazovalce na sinodo, ker ima sinoda le kanonični, odnosno notranji značaj in je njeno delo posvečeno notranjim vprašanjem katoliške cerkve. Omenil je, da ga bo v nekaj tednih obiskal carigrajski pravoslavni patri-jarh Atenagoras, in da je zelo vesel, ker vidi, kako veliko število zastopnikov raznih krščanskih skupnosti obravnava na skupnih konferencah verske predmete. Na koncu svojega uvodnega govora je papež še posebej poudaril, da je trenutno njegova glavna skrb obnova miru po vsem svetu in da potrebe po miru ne bo branil samo z besedami, ampak z vsemi duhovnimi sredstvi, kar jih ima na razpolago. Narodna demokratska stranka se izkazda _v Erememi kar z 9%! BONN, Z. Nem. — Pri deželnih volitvah v Bremenu se je neonacistična Narodna demokratska stranka znova dobro odrezala. Dobila je skoraj 9r/( vseh glasov in s tem 8 poslancev v deželnem zboru. Izkazala se je dejansko boljše kot pri ostalih deželnih volitvah, ko je njen uspeh dvignil toliko prahu doma in po svetu. Socialistična stranka, ki je i-mela doslej v deželnem zboru absolutno večino, je padla od 54.7% glasov pri preteklih deželnih volitvah na komaj 46% pri sedanjih. Krščanski demokrati kanclerja Kiesingerja so se za malenkost okrepili, dobili so 29.5% glasov v primeri z 28.9% leta 1963. Okrepila se je tudi Liberalno demokratska stranka, ki ji zaradi notranjega spora in nejasne smeri niso obetali kaj prida uspeha. Dobila je 10.5% glasov v primeru z 8.9% leta 1963. Johnson se je mesne obregni! ob Kongres WASHINGTON, D.C.—Predsednik Johnson je ob podpisu zakona o narodni obrambi potožil, da ni ravno vesel, da mora podpisati tak zakon o narodni obrambi, ki bi bil lahko veliko boljši, ako ga ne bi Kongres priškarjal. Kongres ga je nam-ič znižal za $1.6 bilijona na $69.9 bilijonov. Kakšen smisel naj imata tako znižanje, ako bo moral kongres še pred prihodnjim 30. junijem zopet odobriti črtani znesek $1.6 bilijona, saj vendar narodna o-bramba ni nobena tombola! Čemu črtati nekaj, kar bo verjetno moralo biti zopet rešetano v zakonodajnem postopku in končno tudi dovoljeno, kajti za narodno obrambo ne sme manjkati sredstev. TUDI JORDANIJA ZAHTEVA NAJPREJ UMBK IZRAELCEV Včeraj je jordanski zunanji minister v govoru pred glavno skupščino ZN odklonil kot “krivično in popolnoma nesprejemljivo” vsako ui'editev spora na Srednjem vzhodu na račun popuščanja Arabcev kot pogoja za umik Izraelcev z zasedenega ozemlja. Kot pred njim zastopnik Egipta je tudi on zahteval brezpogojni umik Izraela z osvojenega arabskega ozemlja. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ureditev vprašanj Srednjega vzhoda je v zadnjih dneh v o-spredju pozornosti glavne skupščine Združenih narodov. Za- EGS ne daje Grčiji novih posojil BRUXELLES, Belg. — Izvr- šilna komisija Evropske gospo-stopmki arabskih držav zahte- darske skupnostij je z 9;4 g]aso_ vajo kar po vrsti brezpogojen umik izraelskih čet z osvojenega S0jjj0 arabskega ozemlja. Na tako stališče se je postavil koncem tedna egiptovski zunanji minister, včeraj pa zunanji minister Jordani- vom odbila grško prošnjo za po-v znesku $9.5 milijonov. Na komisijo so pritisnili socija-listični delegatje, močno je pa nanjo vplivalo tudi stališče ni- zozemskega delegata Mansholta, je Muhamed El-Aamiry. Odlo- ki je odločno nastopil proti pQ_ čno je zavrnil vsako popuščanje od strani Arabcev kot “nagrado napadalcu" in izjavil, da bo razprava o osnovnem vprašanju možna šele, ko se bodo Izraelci umaknili z zasedenega (ozemlja Egipta, Jordanije in Sirije. Jordanija je v sporu med Izraelom in Arabci znana kot ena izmed najbolj umirjenih arabskih držav in ponovno je bilo slišati vesti, da utegne priti najprej do neposrednih razgovorov Izraela prav z njo. Ko arabski predstavniki govore trdo in nepopustljivo v Združenih narodih za javnost, trdijo v diplomatskih krogih, da se za kulisami vrše razgovori, ki utegnejo privesti do kompromisne rešitve na Srednjem vzhodu potom Varnostnega sveta Združenih narodov. Kompromis naj bi bil blizu ameriško-ruske resolucije predložene ZN v preteklem juliju na izrednem zasedanju glavne skupščine, ki pa tedaj ni dobila potrebne večine. Resolucija združuje umik izraelskih čet z arabskega ozemlja z sojilu. Proti posojilu so bili tudi trije nemški in dva francoska delegata. Iz Clevelanda in okolice Danes so volitve— Danes so primarne volitve. Volišča v Clevelandu so odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Volite kot mislite, da bo najboljše za mesto in naselbino, toda nikakor ne ostanite doma! Grdinovi dnevi— Grdinove trgovina s pohištvom na 15301 Waterloo Rd. je odprta ta teden vsak večer do devetih, tudi v sredo! V vojno akademijo— Fantje, stari od 17. do 22. let, ki žive v 20. kongresnem voliv-nem okraju in žele iti v katero izmed vojaških in mornariških akademij, se naj tekom naslednjih dni oglasijo v našem uradu. Castro odpira vratca kritiki HAVANA, Kuba — Kot Tito pred 11 leti, tako je sedaj tudi AT , _ _ _ , arabskim priznanjem Izraela in Na vse to bodo do prihodnjega kon6anjem vojnega stanja z njim. leta pozabili kongresniki in senatorji, ne bo pa pozabil John son, saj mu bo to vtegnilo, priti prav pri volivni kampanji, seveda na račun članov Kongresa. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal! Jordanijski kralj Husein je trenutno v Moskvi, kjer naj bi skušal pridobiti Sovjetsko zvezo za podpiranje politične rešitve spora na Srednjem vzhodu na temelju predlogov in zamisli zmernih arabskih držav. General Westmoreland zagovarja stanje v saigonski armadi CLEVELAND, O. — Več davkov in več vojakov za Vietnam, vse to razburja našo javnost. Poročila ameriških časnikarjev iz Vietnama niso taka, da bi to razburjenost potolažila. So nekatera med njimi, ki jim ne moremo odrekati precejšnje resničnosti in niso pomirljivega značaja. Med njimi je n.pr. poročilo časnikarja Arnetta, ki ga obravnava naš današnji uvodnik, med zadnjimi in najbolj kritičnimi. Naša administracija ni mogla na vse to molčati. Naprosila je pa generala Westmore-landa, naj na kritike odgovori, saj mora kot vojaški poveljnik najbolje vedeti, kakšno je stanje v saigonskih o-boroženih silah. To je res, toda pot je zgrešena. Časnikarska poročila niso poudarjala strokovne plati stanja v saigonski armadi, naperjena so bila na duh in sistem, ki vladata v njej. Poročila so politična in nanje bi morala odgovoriti zvezna vlada sama, kot voditeljica naše politike v Vietnamu. Če je ta posel prepustila glavnemu generalu, ni to ravno znak njenega političnega poguma. Pa so vkljub temu izvajanja generala Westmorelanda, ki jih je dal po koncu svojega inšpekcijskega potovanja po nekaterih vietnamskih provincah zanimiva, obenem pa tudi značilna. Westmoreland prizna, da ve za to kritiko, misli pa, da je veliko trditev v njej že zastarelih. “Morda je bilo kritizirano stanje pred letom dni resnično, danes pa ni več. Seveda niso čete saigonske armade tako učinkovite, kot si želim, toda so boljše kot so bile lani." Časnikarska kritika je torej vendarle upravičena. Generalu moramo priznati pogum, da je vse to priznal. Moti nas pa eno: Pred meseci je ‘bil pri nas doma, takrat so se pa njegove izjave glasile precej drugače. Ali je res mislil, da je bilo potrebno, da tudi on podpre sedanjo u-radno politiko v Vietnamu in da pri tem lahko rabi besede, ki se dajo zelo različno razumeti in tolmačiti. To delajo navadno le politiki ne pa generali. Ali ni mogoče poslati ameriške poveljnike v saigonsko armado, je bil vprašan. “Vodstvo je velik problem," je odgovoril. Tisti, ki poznajo razmere v Saigonu, so jih hitro pravilno razumeli, da namreč saigonski armadi manjka dobrih poveljnikov. “Toda sedaj smo prišli na metodo, da pobijamo ta odpor (namreč saigonskih oficirjev). Stiki med ameriško in saigonsko armado so veliko boljši, zato je pa saigonska armada začela zmagovati v okoliščinah, ki še lani ne bi dopustile nobene možnosti na zmago. Westmoreland je dalje kritiziral ameriške nasprotnike vietnamskega vojskovanja. Njegova izvajanja so pa bila bolj vojaško-političnega kot vojaško-strokovnega značaja. Nas samo veseli, da je Westmoreland vsaj priznal, da stanje v saigonski armadi ni bilo blesteče “že pred šestimi meseci". To pa samo poveča našo nezaupljivost do optimističnih uradnih poročil, kar jih dobimo iz Washingtona. Le čemu slikati stvari drugače, kot so? Ali niso tako prikrojena uradna poročila najboljše sredstvo, ki ubija vero v vse, kar slišimo iz naše pre-stolice o stanju vojskovanja v Vietnamu. Če je Westmoreland imel pogum, da po 6-12 mesecih prizna, kakšno je bilo stanje na frontah državljanske vojne, zakaj ne bi administracija imela podobnega poguma, da bi take stvari povedala brez obotavljanja in brez odlašanja? Če je ona pozabila na svetopisemski izrek, da resnica osvobaja človeka, pa ni tega pozabila ameriška javnost. Tudi na to bi morala misliti naša uradna propaganda. Tak sklep bo morda razburil,Castro uvidel, da mora dati Iju-generala De Gaulla, toda proti dem priliko, da dajo duška svo-takemu stališču ne bo mogel do- R nezadovoljnosti. Dovolil je sti početi. Posebnih posledic pa' Kubancem, da lahko kritizirajo ne bo mogla izvajati tudi grška'2 govorjeno in pisano besedo, diktatura, kajti ni polnopravna j Seveda samo stvari, ki niso v nečlanico EGS. Ima torej v EGS!beni zvezi z njegovo splošno pole podrejeno vlogo. Na drugi strani je pa Grčija imela do sedaj od EGS več koristi kot žrtev, a to tudi ne bo mogla groziti članicam EGS. litiko. Delovni ljudje lahko kritizirajo male birokrate in jim očitajo vse, kar najdejo temnega na njih, ne smejo se pa dotakniti visoke politike. Kubanci se zaenkrat držijo te meje, toda za kako dolgo? Tudi v Jugoslaviji so začeli s kritiziranjem slabih cest, slabe razsvetljave, toda sedaj pa kritizirajo vse povprek prav do Titove okolice. Morda tudi Castro ne bo mogel zaustaviti kritike, kajti ljudski kritiki so zmeraj spretnejši od oko- Rdeča Kitajska dobavlja vodo Hong Kongu HONG KONG — Tukajšnja uprava se je bala, da rdeča Kitajska po sporu, ki je nastal med podporniki rdeče Kitajske v koloniji in med upravo kolonije, ne bo več izpolnjevala določila pogodbe o dobavi sveže vode Hong Kongu. Bojazen se je izkazala relih režimskih birokratov, m prazno, ko je rdeča Kitajska 1. oktobra odprla vodovodne cevi in je voda začela teči v Hong Kong. V smislu leta 1964 sklenjene pogodbe dobavi rdeča Kitajska koloniji v času od 1. oktobra do 30. junija 15 bilijonov galonov vode za ceno 2.8 milijonov dolarjev. Mesec po sestavinah enak Zemlji WASHINGTON, D.C. — Astronomi in geologi so prišli na temelju proučitve ugotovitev a-meriških vesoljskih vozil na Luno, posebno preskusov tal Sur-veyorja 5, da je Luna sestavljena iz enakih snovi kot Zemlja in da je zato po vsej verjetnosti njen del, ki se je pred milijoni let odtrgal od nje in odletel v vesolje, po ujet od težnosti zakrožil okoli nje. Med tem ko so mislili, da je Luna že čisto ohlajena in v notranjosti mrtva, kažejo nekatere od ugotovitev, da je njena notranjost še vedno vroča in ognje-niška dejavnost še vedno živa. Moskovski list o položaju na Kitajskem MOSKVA, ZSSR — Bivši Tassov dopisnik v Peipingu Mihail Jakovljev je v tedniku “Za rubezom" opisal rezmere na Kitajskem takole: “Krvavo nasilje vlada in uvedena je bila birokratsko vojaška diktatura." Neki drugi list pa trdi, da je Maova politika privedla do “gospodarskega zastoja, zmede, znižanja življenjske ravni, brezvladja in nasilja po vsej deželi in do popolne izolacije Kitajske v svetu". Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Ustavodajna narodna skupščina je včeraj potrdila izide predsedniških volitev, čeprav je njen odbor v soboto predložil, naj jih proglasi zaradi nepravilnosti za neveljavne. Za potrditev je glasovalo 58 poslancev, proti pa 43. Predsednik skupščine, eden od poraženih predsedniških kandidatov, je Naser potisnil svojega 12 Protesta odstopil. 1 V Jl REDDING, Calif. — Dnevnik, levičarskega sodelavca v “tišje Vode” KAIRO, ZAR. — Predsednik Naser je imenoval Ali Sabryja, podpredsednika vlade in ministra za krajevno upravo, za novega “ministra kanalske cone", | kar je precej nižje od njegovega | dosedanjega položaja. Ali Sabry je znan kot vodnik levice v Arabski socialistični uniji, edini politični stranki v Egiptu. Kljub potisnitvi Sabryja v “tišje vode" kanalske cone je ; ta ostal še vedno glavni tajnik! Arabske socialistične unije. ki so ga našli v ponesrečenem privatnem letalu Cessna, razkriva, kako je družina treh čakala dva meseca v zasneženih gorah severne Kalifornije zastonj na rešitelje. Neki lovec je našel sedaj kosti žene in dekleta, za katere so ugotovili, da so ostanki Mrs. Phyllis Oien in njene 16 let stare hčerke Carle, ki sta izginili z letalom 11. marca letos na letu iz Portlanda v San Francisco. Dnevnik kaže, da sta bili živi vsaj še 4. maja, ko je v njem zadnji zapisek. DEHISj^ DOMOVINA OCTOBER S, 1967 rmmism, mmvim cs^Sir^-) 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: united States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 189 Tuesday, Oct. 3, 1967 Ali so to še oborožene sile? Znani ameriški časnikar Peter Arnett se je mudil dalj časa v Južnem Vietnamu. Ni živel po mestih in na utrjenih postojankah, hodil je po deželi in prav posebno opazoval, kaj počne armada saigonske vlade, ki je glavna zaveznica naših čet. Kar je dognal, je naravnost porazmo, četudi morda ni vse do pičiie resnično, Radi pomanjkanja prostora navajamo samo dejstva iz njegovega poročila, objavljenega v Washington Post. Saigonske čete se izmikajo bojevanju. Njihovo število se je podvojilo po 1. 1962, toda število ubitih vojakov se giblje stalno na višini 10,000 na leto. Do letošnjega julija so saigonske čete zgubile 5,494 mož. Ameriških čet je polovico manj, so pa izgubile lani od januarja do julija 2,532 letos pa v istih mesecih 4,909 mož. Saigonske čete ne morejo pokazati prav na noben prostor, ki bi ga imele stalno pod kontrolo. Kar ameriške čete osvobodijo ozemlja, ga morajo tudi same varovati. Ako ga prepustijo saigonskim oboroženim silam, se ga v par mesecih zopet polastijo partizani in terenci. Saigonske čete se nočejo vojskovati ne proti zasedam ne na prelazih ne okoli utrdb. Naše čete ne morejo nikoli vedeti, ali so saigonske sploh očistile področja, ki o njih trdijo, da so jih. Ker se ne morejo zanašati nanje, jih morajo same ponovno očistiti. Dočim se ameriške in partizanske čete vojskujejo noč in dan, se saigonske samo pet dni in pol na teden. V soboto popoldne odidejo iz bojev in se ne vrnejo do ponedeljka zjutraj na bojišča. Saigonske čete se tudi izmikajo ponočnim spopadom, se umaknejo v postojanke, kakor hitro se začne večeriti. Saigonske čete se dalje posebno rade “vojskujejo” tam, kjer ni nobenega partizana ali se pa partizani le redkokdaj pokažejo. Od 44 saigonskih generalov iz 1. 1963 sta na svojih mestih le še dva. Vse druge je vlada “očistila”. To seveda uničuje moralo med vojaškimi poveljniki, kar jih je na frontah. Neverjetno močno je pa dezertiranje v vrstah saigonskih čet: dezertira jih do 10,000 na mesec. Do konca tega leta jih bo dezertiralo po cenitvi do 400,000. Dezerterji se večinoma vračajo v svoje vasi k svojim družinam. Korupcija je razširjena na vseh ravneh saigonske armade. Pri takih razmerah seveda ne more biti pravega sodelovanja med ameriškimi in saigonskimi četami. Ameriške čete se sodelovanja naravnost bojijo in rajše nastopajo neodvisno. Ne morejo se namreč nikoli zanesti, da bodo sai-gonski poveljniki res izvršili prevzete naloge. Zato noče utihniti zahteva med našimi oficirji, da morajo saigonske čete priti pod ameriško poveljstvo. Saigonski generali pa o tem nočejo nič slišati. Samo tretjina izgub pri saigonskih četah nastane v bojih s partizani in rdečimi vojaki. Dve tretjini odpadeta na zgube, ki nastanejo pri opravljanju policijske službe v malih mestih in vaseh. Ameriške izgube pa izvirajo skoraj vse iz vojaških operacij. Temu odgovarja tudi razmerje med izgubami na obeh straneh: na vsakega padlega ameriškega vojaka odpade 10 padlih med komunističnimi odredi. V bojih med saigonskimi in rdečimi četami pa pade v najboljšem slučaju en saigonski vojak za enega komunističnega. Žalosten je tudi položaj na frontah v delti reke Mekong. Tam se v bistvu še ni nič spremenilo razen tam, kjer so ameriške čete. Povsod drugod imajo saigonske čete svoje “rajone”, komunistične pa zopet svoje. Saigonski oficirji so zelo slabo strokovno izvežbani. Držijo se še cele vrste navad, ki so se nanje privadili, ko so bili v francoski kolonijalni službi. To se posebno čuti pri oskrbovanju vojaštva s hrano, orožjem in municijo. Ker vojaki nimajo hrane, se obnašajo kot tatovi, kadar pridejo v kako vas. Je pa razumljivo. So lačni in bi se radi najprvo nasitili. Pri takem stanju se je razbohotila korupcija tudi med navadnimi vojaki in nižjimi oficirji. Moramo pa korupcijo in krajo razumeti: vojaki in oficirji so slabo plačani in prehrana ni nikoli zasigurana. Kdo bi jim zameril, ako gledajo predvsem le nase? Časnikar Arnett hudomušno navaja, kako visoko je cenil moralo saigonskih čet obrambni tajnik McNamara še 1. 1964 in zatrjeval, da bodo saigonske čete kmalu sposobne, da prevzamejo obrambo svoje domovine, in kako laskavo je o saigonski narodni obrambi govoril general Westmoreland še sredi avgusta, za njim pa poveljnik marinov general Greene. Tako se glasi poročilo Petra Arnetta. Ne vsebuje izmišljotin, kajti narodna obramba ne bo mogla molčati k temu poročilu. Če se ne bo oglasila, boodo za poročilo z upravičenostjo zagrabili golobje in dolžili federalno upravo, da ne poroča resnice. Na drugi strani je pa mogoče, da je nekaj podrobnosti pretiranih, toda to ne menja splošnega vtisa, ki bi se dal povedati s sledečimi besedami. Saigonske čete nimajo tako visoko razvite morale, da bi se z veseljem in požrtvovanjem borile proti partizanom. Njihovo razpoloženje je do neke mere gotovo odsev razpoloženja med prebivalstvom Južnega Vietnama. Ako je pa tako razpoloženje res splošno razširjeno po vsem Južnem Vietnamu, potem nastane bolno vprašanje, počemu se naše čete borijo v Vietnamu. Zaenkrat vemo le, kako in zakaj so prišle tja. Odgovora na vprašanjje počemu, pa še nimamo. Da se borijo za vietnamsko svobodo, to lahko mislimo. Ali so pa istih misli tudi prebivalci Južnega Vietnama? f BESEDA IZ NARODA |g g* >*AVITON« » Mesto se je zadnjih 40 let povečalo s prebivalstvom. Leta 1920 so našteli tam komaj nekaj nad 2,000 prebivalcev. Zadnja desetletja se je v tem okolišu razvilo mnogo vsakovrstne industrije. Zato se je tudi skoro početverilo prebivalstvo. Oprostite, da se v tem mojem dopisu malo ustavim pri mestu Bradley. Prav ta kraj je zelo važen za zgodovino slovenskih priseljencev v Ameriko. Ta kraj je bil eden prvih krajev, kamor je življenje naših pijonirjev v Illinoisu zaneslo naše ljudi. V mestni hiši najdete napis, ki po- JQLIET, 111. — Koncem au-gusta se je letos vršil v malem mestecu Peotone “County Fair" (razstava) okraja Will, v katerega spadamo tudi mi. Peotone je malo mestece, šteje menda Ve, da mesto je bilo inkorpori-okrog 1800 prebivalcev in se na- rano kot mesto že leta 1892, z haja od nas kakih 25 milj proti imenom kot “North Kankokee". jugovzhodu. Od tam je do Brad-leya še nekako 12 milj. Mestece je kakor rečeno majhno, a nudi dovolj prostora za tako razstavo in veleceste od vsepovsod pa nudijo dober dohod do tja. S starim znancem Nickom s Nicholson ceste sva že nekaj časa delala načrte, da bi šla pogledat enkrat, dokler še moreva znance v Bradleyu, katerih tam še par živi. Starih ni dosti več. So pa že tu rojeni in nekatere poznava, ko so starši živeli še v Jolietu, nekatere pa, ko smo se z njimi seznanili ob gotovih prilikah, ko so prihajali k nam na razne prireditve prejšnja leta. Tako me je Nick okorajžil, da sem šel z njim na kratek o-bisk tja, potem sva še ogledala County Fair, ki je bil pa bogato prirejen vsestransko. Farmarji so imeli razstavljeno živino in razne pridelke. Industrij alei pa razne izdelke, tako je bilo res marsikaj novega za videti. Za čuditi se je vsemu, kar novega prihaja zdaj na trge. Tudi udeležba je bila obilna. Amerikanci so res mojstri v takih ozirih in znajo napraviti reklamo, ki vzbuja in dvigne zanimanje v javnosti za ono, kar hočejo prikazati in pokazati. Nick se je zanimal zlasti za živino, ki je bila razstavljena tamkaj. Ko sva prišla med mlade junce, ki jih je bilo več vrst, mi je dejal: “Vidiš Tone, ko bi mi Belokranjci imeli take pasme v naših mladih časih, to bi delali busines! A takrat smo imeli le kumerne buše, ki smo jih hodili kupovat v Karlovec!" Potem sva šla na prostor, kjer so imeli jance in koštrune. Zopet se je dvignila v Nicku pozornost, da je vzkliknil: “Mej kuši! Tone poglej, kaki sp ti janci! Teh bi bil še pokojni Windišer iz Kandije vesel! Se spominjaš, kako je debeli mesar prihajal kupovat jance k nam. Tam seveda ni bil noben janc dovolj debel zanj. Ti pa mislim, da bi bili." — Tako je mrmral Nick, ko je ogledaval živino, ki je bila razstavljena. Res zanimivo je bilo. Po par urah ogledovanja sva se podala doli proti Bradleyu, da bi videla, kako je kaj tam. Ali je še kaj znancev živih, ki smo jih poznali prejšnja leta. Večina starejših je odšla tekom zadnjih 25 let preko mej tega življenja na tem našem okroglem svetu. Par jih je pa še. Mesto Bradley je kake 3 ali 4 milje pred mestom Kankakee, Pozneje je pa ta kraj dobil ime po industrijaleu Bradley, ki je vodil tu tovarno za izdelavo poljedelskega orodja, ki so ji dali pozneje ime Bradley David Mfg. Co. Odtod ime Bradley, ki se še danes drži tega mesta. Lastnik tovarne je bil kovač in je tu polagoma razvil svojo delavnico in potem tovarno. Za Slovence je pa zlasti zanimivo, kakor vedo nam povedati zgodovinski zapiski, da je v Bradleyu ustanovil leta 1891 že tovarno za izdelavo lesenega pohištva Slovenec Jože Turk, ki je bil rodom iz Ješelnika pri Črnomlju. Ta Jože Turk je prišel v Ameriko baje že leta 1854. Več let je krošnjaril. Potem se je seznanil z neko češko Nemko in vodil nekaj let veletrgovino v Galesburgu. O njem so pripovedovali, da je bil izredno trgovsko nadarjen. Vozil je po farmah vse vrste blago in ga prodajal farmarjem in je kmalu zabogatel. Po nekaj letih se je preselil v Chicago, kjer je začel trgovino z nekim Majerjem, ki je že vodil tedaj trgovino v Chicagu. Majer je čez nekaj let umrl in nato je Turk vzel v družbo nekega Vossa. Podjetje je šlo dobro naprej. Kmalu za tem je Turk ustanovil tovarno za pohištvo v Bradleyu, ki je začela dobro uspevati. Veliko Slovencev je tiste čase delalo v njegovi tovarni. Turkovo premoženje, ki je umrl leta 1908 so cenili na pol milijona dolarjev. To je kratka zgodovina o njem. Je kar zanimiva. Drugi so vedeli povedati, da je bil prvi Slovenec, ki se je priselil v ta kraj neki Munich. Prvo ime in odkje naj bi bil doma ni znano. Imel da je boarding house (stanovanjsko hišo), v kateri so bivali zidarji, ki so gradili Turkovo tovarno. Za njim je prišel neki Plut, ki je dolgo let živel na farmi ne daleč odtod. Potem omenjajo pok. Math Stefaniča. V bližnjem Kankakee pa je živel več let rojak Martin Krašovec in njegova žena, ki sta prišla iz Nebraske. To sta baje oče in mati pokojnega slovenskega župnika J. Krašovca. To in še več drugega so nam znali povedati nekdanji stari slovenski pijonirji tega kraja. Zanimivo jih je bilo poslušati. Zato in radi tega se mi je zdelo vredno to omeniti v tem mojem dopisu. ..n i i; Ko človek pride v take Jeraje po dolgih letih, kjer so naši Zadnja leta je mesto Bradley slovenski pijonirji trdo delali in porastlo. Pred 20 leti skoro še orali ledine, se čutiš nekam poznalo vačja vas, zdaj je mesto, nosnega. Posebno v sedanjih ča-kakor kaže število prebivalstva. ‘ sih, ko ljudje vseh raznih barv Šteje okrog 8,000 prebivalcev.' zahtevajo že prvi dan ob do-. hodu v-tak kraj vse najboljše, ji Nisem se dal ugnati in kar kosili, koruzo so pa takoj po-Naši pijonirji pa so bili z ma- sam sem se začel učiti iz knjig, j želi, da so, kar je še bilo vredno, lina zadovoljni, pa so vedno radi garali in gradili večjo in boljšo Ameriko in niso nikoli protestirali in ugovarjali. Današnji časi so res vse drugačni od nekdanjih. Ko sva se vračala z Nickom proti večeru nazaj proti Jolietu, sva o tem mnogo govorila. Kaka razlika od nekdaj do zdaj. Kako se časi hitro spreminjajo. “Yes," je nekam resno pritrdil Nick, potem pa izrazil to le: “Vse je res tako. Ampak, kdo še kaj dandanes upošteva te. žrtve pijonirjev? Po mojem so bili to veliki ljudje vsaj po duhu, četudi z malo izobrazbo, a se niso nikdar umaknili pred pozivi, kadar jih je domovina prosila pomoči, ali kdo drugi. Kaj pa storijo sedanji? To zdaj v dobrih razmerah? Kje je njih-na inicijativa?" Povem, da na to njegovo pripombo nisem vedel, kaj naj bi mu odgovoril. Vsaj za javnost ne. Odgovore na take pripombe je treba preje pretehtati, predno jih na glas zatrobiš javnosti. Rad bi še kaj zapisal o drugih stvareh in dogodkih, a kaj naj tratim prostor drugim dopisnikom, ki tudi želijo prostor za njihova poročila in dopise. Pa še prihodnjič kaj o takem in drugem. Vsem pa iskren slovenski pozdrav čez hribe in doline, kjer koli ste! Tone z hriba Velika sreča DENVER, Colo. — Spoštovani g. urednik, dragi bralci Ameriške Domovine! Z velikim veseljem čitam v našem listu dopise rojakov iz vseh krajev naše nove domovine. Zato sem se odločil, da Vam tudi jaz napišem kratko poročilce, kako tukaj v DenverjU'živimo oziroma, kako se imava midva z mojo ženo. Najprej naj napišem to, da nisva več mlada, jaz sem jih dopolnil že 74, žena pa 71 let. Če nama dobri Bog nakloni življenja in zdravja, bova čez tri leta obhajala najino zlato poroko. Tega si zelo želiva. Povabila bova najine otroke, štiri sinove in dve hčerki. To bo lepo, ko bomo skupaj prišli; najini otroci, vnuki in vnukinje, katerih imava dvaindvajset, če nam le Bog da dočakati. Letos naju je z ženo doletela velika čast in sreča, postala sva ameriška državljana. Jaz sem dobil državljanski list 17. marca, žena pa zaradi bolezni šele 20. julija. Nepopisano vesel in ponosen sem na to. Pa ni bilo tako lahko, kot si morda mislite. Že pred več leti sem se začel učiti, pa je mojo dobro ženo zadela kap in tako sem moral učenje opustiti. Ko se ji je zdravje malo popravilo, sem se zopet lotil učenja, a ne za dolgo, ker se ji je bolezen poslabšala. Tako se je vsa zadeva zelo zavlekla. Težavno je bilo posebno zaradi tega, ker nisem mogel iti v šolo. Šel sem pa k nekemu izobraženemu gospodu in ga prosil, naj mi posodi tako knjigo, v kateri bi bilo pisano po slovensko in po angleško, da bi se lažje naučil in bolj razumel. Dotični gospod mi je ljubeznivo pojasnil, da take knjige nima in me seveda vprašal, zakaj jo rabim. Ko sem mu povedal, da bi zelo rad dobil ameriško državljanstvo, mi je na moje veliko začudenje odgovoril: Zakaj neki vam bo ameriško državljanstvo, stari ste že, socialno zavarovanje itak prejemate, več tako ne boste dobili, če boste državljan. Zelo samozavestno sem mu odgovoril, da se jaz ne trudim za denar, pač pa za mojo Pri učenju mi je pomagala mo- dali živini, da se ni na polju po-ja dobra hčerka Vida. Pokazala sušila. Pred točo pa je divjal in podčrtala mi je tisto, kar je [strašen vihar, ki je naredil raz- bilo za državljanski izpit najbolj važno. Ko sem bil poklican na izpit, sem, verjemite mi, kar dobro odgovarjjal. Dne 17. marca sem bil nato zaprisežen na sodišču. K temu važnemu dogodku so mi čestitali naš gover-ner, župan, senatorja in drugi. To si štejem v veliko čast in ne bom jim tega pozabil, ko bodo Volitve. Za menoj je prišla na vrsto moja žena. Zdravje se ji je počasi povrnilo in tako sem jo začel nagovarjati, naj se še ona skoraj ži in poskusi napraviti državljanski izpit. Dražil sem jo, da jo bom kar v stari kraj poslal, če ne bo dobila državljanstva. Ona pa je bila spretna, kar na skrivaj je malo pogledala v knjige in 25, maja na moje veliko začudenje napravila izpit brez vsake posebne težave. Dne 20. julija je zaprisegla in nato tudi ona prejela čestitke od istih gospodov predstavnikov, kot sem jih prejel jaz. Oba sva se registrirala za volitve, tako da bomo lahko leta 1968 dobrega predsednika izvolili. Vsem, ki še niso ameriški državljani, pa imajo vse pogoje, da bi lahko postali, svetujem, da tega privilegija na prezro, četudi so že v letih. Nepopisno lepo je postati državljan tako mogočne in velike države! * * « Drugače tu v Denverju ni nič novega, le avtomobilskih nesreč je vedno veliko. Toda vozniki so največkrat sami krivi, ker premalo pazijo na cestne predpise in na hitrost. Včasih si mislim, le kam se jim tako mudi? Potem je pa prepozno! Naj Vam sporočim še to, da smo lanskega avgusta imeli o-bisk. Trije sinovi, ki žive v Kanadi so nas obiskali. Zelo sme jih bili veseli. Veliko smo si imeli povedati in po hribih smo se vozili in delali izlete. Letos pa jih ni bilo nič na obisk, zato pa je bila naša hčerka Vida pri njih v Kanadi tri tedne na počitnicah. Se je zelo dobro imela. Pravi, da je tudi tam lepo. Koncem septembra pa bo prišel k nam na dopust sin, ki je že 19 let pri vojakih. Nedavno je bil na orožnih vajah v Novi Mehiki. Zelo se ga veselimo. Ob koncu mojega pisma lepo pozdravljam vse uslužbence A-meriške Domovine kot tudi vse naročnike in čitatelje. Vaš vdani Frank Jelen Župnik Anion Ovefko pile CLEVELAND, O. — Leto dni je že minilo, kar je bil v Ameriški Domovini priobčen poziv g. župnika Antona Cvetka za pomoč poplavljencem v njegovih dveh župnijah, Medgorju in Podgradu na Koroškem. Zadnji dar $20 v ta namen sem dobil pred dobrimi štirinajstimi dnevi in sem ga seveda takoj odposlal g. župniku. V pismu od 20. sept. tl. mi g. župnik med drugim tole sporoča: “Trikrat v dveh letih je župnija Podgrad doživela strašne poplave in škodo, letos, 17. 8., pa smo v medgorski župniji doživeli pravi krst nesreče in rezde-janja. V dobri pol uri nam je toča, ki je padala čisto suha, uničila vse, da so polja in travniki sedaj kot pozimi. Drugje sem sedaj zvedel imajo večji posestniki zavarovana polja proti toči, pri nas ni imel nihče nič zavarovano proti toči. Poprej je bila tako dolgo suša, da ljudje niso pridelali nič sena, sedaj jim je pa toča uničila vse, kar je še ostalo qd suše. Od avstrijske Ca-ritas sem že izprosil prvo po- dajanje pri drevju in po gozdovih. — Samo v župnišču nam je toča 8 oken razbila. — Tako nas obiskujejo nesreče in težave. Dar gospoda Janeza Gerjola bom dal družini Voit, katero je zadela te dni nesreča, ponesrečila se je krava, da so jo morali pokopati, pred dvema mesečima pa konj, oče je veren vzgleden mož, cerkveni organist in pevovodja, ima sina v 6. razredu gimnazije in bo dar kot ena mesečnina res dobrodošel za sina." Ker je v župnikovem pismu še par drugih novic, ki utegnejo zanimati, bravce Ameriške Domovine, priobčujem še te: “G. dr. France Cigan je bil operiran spomladi v Celovcu. Odrezali so mu meter debelega črevesa. Bil je zelo slab. Sedaj si je pa opomogel in se je lotil dela kot pred boleznijo. Vse počitnice je bil na morju in si je dobro opomogel. Na slovenski gimnaziji je začel spet s poukom, kot je delal pred boleznijo.1 “Mogoče ste poznali našega sobrata g. Alojzija Nemca; on je že 9 let bolan; sedaj nam je o-hromel — star 62 let. Prejšnji teden sem ga peljal na Dunaj, pa je malo upanja na kako zbol-šanje. Do sedaj pa je živel pri meni. Ni mogel ne maševati ne hoditi. Podobno kot je v Ameriki z g. dr. Knificem." “Prejmite Vi in vsi dobrotniki, ki so nam tako velikodušno pomagali z iskreno zahvalo zagotovilo, da se vseh vsak dan spominjam pri oltarju pri sv-Daritvi in Vas vse lepo p°' zdravljam." Janez Sever Torontski igralci pridejd v Hew York NEW YORK, N.Y. — Da bo naše kulturno življenje na Osmi še pestrejše in bogatejše, ]e newyorški odsek SAVE povabi Brunškovo igralsko družino na gostovanje. Odzvali so se rade volje, da nas obiščejo. Pri tej priliki bod° uprizorili igro v treh dejanjih PREISKAVA. Ta igra je drama močne in na pete vsebine in zahteva od igra^' cev trdega dela in koncentracij6' V Torontu, New Torontu tei: Hamiltonu, kjer je bila i£r3 vprizorjena, je doživela 16P uspeh. Prireditev bo v soboto, oktobra, ob 8. uri zvečer v dvo rani na Osmi. Prav iskreno vabimo vse r° jake v New Yorku, New Jersej11 in Connecticutu, da te lepe V11 like in obiska torontskih igra cev ne zamude. Še enkrat vsi prisrčno vabil ni! SAVA — New Yoi> IZ NAŠIH VRŠ? Če- šem dli PITTSBURG, Kansas -njeno uredništvo! Prejel Vaše obvestilo o moji zapa' ^ naročnini. Ker sem bil od kou6^ avgusta zdoma, nisem moge^ ^ ročnine preje obnoviti, kar oprostiti blagovolite. Z listom sem zelo zadovolj6 lošmb saj mi prinaša veliko sp1' br»' novic in drugega poučnega nja. Priporočam ga vsat:,-i3 Slovencu in želim, da bi ^ vsaka slovenska družina nar0 na nanj. ^ Želim Vam mnogo usp6ha ostajam Vaš zvesti naročni . France Žitn* čast in pravico, da lahko po-1 moč 40.000 kg sena za živino, stanem ameriški državljan, po- Sadje že dolga leta ni bilo tako sebno še, ker so vsi moji otroci polno kot letos, sedaj je za par sta v Pennsy Ivani ji, j6 Amerikanci. let vse uničeno. Otave niso nič krat napačno zapisano. Težavno črkovanje Pittsburgh, ime znanega naj KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Mesec narodnega praznovanja V zgodovini narodov so zma-8e in porazi. Življenje posameznika in večjih skupin ima lepe, Svetle dneve, pa ima tudi dne-^e nesreč in žalosti. Enako je v življenju vsakega naroda. Ve-seli se in praznuje dneve svo-M zmag; žaluje in se z žalostjo sPeminja porazov in nesreč. Pri vsem tem sta dve stvari resnično važni in za narodovo bodočnost pomembni. Najprej, člani naroda res praznujejo v veselju ali žalosti, kakršen je Pač dogodek, ki se ga spominjalo. Drugič, da vse to delajo kot Pokončni ljudje, kot svobodnjaki; svobodnjaki vsaj v svoji no-kanjosti, če že zunanje okolišči-he ne dopuščajo svobodnega iz- ražanja. Za narod lahko postane usod-n°! kadar noče več pogledati na-2ai in noče več praznovati zmagoslavja in ne objokovati katastrof. Kako bo hodil v bodočnost, ve ne ve za preteklost? Kdo ga 'bo vodil naprej, če je pozabil 113 vodnike preteklosti? Za ka-*0 lučjo bo stopal jutri, če na s° moč hiti ugasovati svetilke verajšnjega dne? Slovenci, ki moremo svobodno Presojati svojo preteklost ter ob spominu nanjo svobodno peti pa jokati, bomo v mesecu °ktobru praznovali naš resnični Orodni praznik. Obhajali bo-f10 resnično zmago slovenskega otenjo, hotenja, ki ohranja živ-^nje. “29. OKTOBER1’ je pra-Ztllk slovenske svobode, obenem Pa tudi praznik simbola te svo-k°de, PRAZNIK SLOVENSKE j^STAVE. Prazniki, ki jih je 0n:ia uvedel komunizem so komunistični dnevi; narod jih ni 11 lih ne bo vzel za resnično Sv°je, ker je komunizem misel-Pvst, ki je našemu narodu tuja, ^vratna, krivična in sovražna. . ravi slovenski narodni praznik 29- OKTOBER. Oktober je mesec, ko naj bi v° vseh zemljah zdomske Slo-Pisali in razpravljali o Prazniku, o zgodovinskih v ^bmstih, ki so do njega pri-k. le in o njegovem pomenu, ^ uPanje daje nesvobodnim, da 0 ° nekoč še svobodni, bj. ^ bukih, ki bodo v tem smislu ^Snovali 29. OKTOBER je še ^ogn med Slovenci. Tudi doma r°^t> če bi jim bilo dano. °Jim otrokom bodo govorili o PofeUU pm211^3 in ° l®" V 1 slovenske zastave. Učitelji sloSl°venskih šolah bodo učili ge V da bodo z njega od-^ahes ;ac!0VoJjP.i in veseli. V-k sobot 'ko za kaj drugega. Ila proslavo bo prost, ker “Otroci poganov, ki pridejo v šolo med druge katoličane v tej družbi pridejo do spoznanja Boga, do sv.vere in potem tudi domov prinesejo krščanskega duha. Otroci pa feo često tudi preganjani zaradi vere. Poznam fanta, ki bo šel prihodnji mesec v veliko semenišče. Ker se je dal krstiti, je bil izgnan od doma. Krožil je pri ljudeh, pri sestrah, pri misijonarjih, da se je pre- Odmevi iz prerije LETHBRIDGE, Alta. — Zadnjič sem se oglasil v pozni pomladi, ko nos je sneg zasul sko-ro do streh, zameti pa celo preko njih. Poznim setvam je temeljita namočenost prišla prav, posebno še ko je tistim mokrim viharjem sledilo rekordno vroče leto. Letina je povprečna, mnogo boljša, kot so celo strokovnjaki obetali, vročina pa je pospešila zorenje in skoro vsa žita so spet rekordno zgodaj požeta in že v shrambah. Tako slabemu sledi dobro. Tudi sladkorna pesa obeta dobro. Vkljub vsemu temu pa kar stalno narašča draginja prav vsemu, kor mora povprečni človek kupovati za življenjske potrebe in obstanek. Le plače in porast teh gredo vedno polžavo pot in s sto ovinki . . . • Spet odlična turistovska sezona je že nekaj tednov za nami — postavila je predvsem s tujimi obiski rekordne številke, vendar še vedno vidimo tuja vozila poznih obiskovalcev. Poslednja leta si obiskovalci pomagajo po svoje. Vse bolj in bolj moderno postaja taborenje. S seboj voziš lastno streho, postaviš, kjer se ti zdi primerno, za dolar, dva taboriš, in nisi odvisen od motelov, ki navijajo cene, in so vkljub temu navadno polni. Vsa potovanja z uporabo šotora so seve mnogo cenejša, seve pa je malo več dela in posebno v mokroti manj komforta ... Povsod zato razširjajo taboriščne prostore in v polni sezoni še primanjkuje teh ... ^ • Letos je letoviščarjem suho vreme godlo po svoje posebno proti koncu sezone, ker so bili nekateri kraji obiskovalcem zaprti radi že divjajočih gozdnih požarov ali po nevarnosti za izbruhe novih . . . Pred mesecem je samo v Britanski Kolumbiji divjalo 300 gozdnih požarov, 24 pa v Alberti. Ti požari so različnih obsegov in neredko zahteva gašenja enega samega na stotine, ne redko tudi po 1000 zbirali sredstva za naš Slovenski dom. Ob lepi glasbi “Veselih Slovencev*’ in v krogu naših rojakov se bomo počutili prav tako domače, neglede nato, kje smo. Rojaki od blizu in daleč, pridite, poveselite se z nami, Slovenski park Vas vabi. Ko ravno pišem, naj na kratko navedem delo in napredek našega parka. Izkopali smo dva kopalna bazena; vodne površine je preko enega akra. Ni nam treba kupovati dragih čistilnih naprav, ker imata bazena močan vršil v Slovenskem domu, smo' naravni dotok čiste vode. Še do-morali veliko naših rojakov od-1 sti dela in stroškov nas čaka, sloviti, ker ni bilo več prostora.' predno bo park lepo urejen. Pre- Lahko si mislite, kako so se ti ljudje počutili, saj so bili med njimi nekateri iz Toronta, Kitchener j a in celo iz Londona. Vsem tem rojakom se društvo o-prošča in obenem zagotavlja, da bo v tej dvorani dovolj prostora za vse, ker lahko sprejme 500 oseb, dočim Slovenski dom samo 350. Drugi vzrok, da smo najeli tujo dvorano pa je sledeč: Dne 2. julija t.l. je bilo v cerkvenem vestniku objavljeno, da se dvorana ne bo več oddajala privat- živel in sedaj po 15 letih tr-jnim društvom, ampak se bo ra-dala krstiti tudi bila samo za cerkvene prireditve in šolo, kar ni dobička-nosno. Po štirih letih trdega dela in ^ahko pljenja sto se njegov oče in njegova mati.*’ Na to zgodbo bi dostavil samo eno vprašanje: Ali je vse to misijonsko delo vredno vsaj ma- denarnih žrtev, se bomo Sloven-lo pomoči od našega izobilja? • ' ci v Hamiltonu še vedno pote-Misijonar oče Jože Kokalj pali po tujih dvoranah, naš lepi sporoča: “Pripraviti moramo pot dom pa bo sameval prazen. Hva- _________in stanovanje za laično misijo- la Bogu, da smo navajeni na tu- povemo samo toli-inarko. Urediti dvorano in pri- je dvorane še iz časov, ko smo ko poletja je društvo priredilo več dobro obiskanih piknikov. Park ni pomemben samo za rojake iz Hamiltona, ampak še bolj za tiste v Kitchener ju, Pre-stonu, Guelphu in drugih krajih bližnje okolice, ker na tem zemljišču imajo vsi priliko se spoznati in razvedriti- Enkrat na leto priredi društvo mladinski dan, kateri je najlepše obiskan in najbolj pester. Ta dan se mladina pomeri v raznih športnih igrah, tekmujejo vsi otroci, razdeljeni po letih v skupine, tako da tudi mala štiriletna Tončka pride do veljave. Vsi otroci so nagrajeni, posebno še zmagovalci.? . Vsak pameten človek lahko uvidi, da društvo vrši dobro delo za vso slovensko skupnost, zato jim dajmo priznanje z veliko udeležbo in podporo na njihp-v.em jesenskem plesu. mož. Vzroki tem požarom so predvsem suša, vročina in divji vetrovi, mnogokrat pa neprevidnost turistov z ognji, cigaretnimi ogorki. Tudi iskre iz lokcn motiv pogosto zanetijo nesrečne požare. Izguba Ipsa, izguba zaslužka gozdnih podjetij in visoki stroški gašenja kopičijo izgubljene milijone in kadar se razdivjajo nekontrolirani požari v sto in več kilometerske razsežnosti trpi silno škodo divja- v. • 4i; ■ 'V' , cina .... ■ r •■pl- '< a l > ■ Minule tedne smo imeli priliko slediti političnim dogodkom v stranki, ki je trenutno v opoziciji in je ne veliki konvenciji v Torontu izbirala novega vodjo stranke. Pravzaprav so takele konvencije velika ironija, polne so pompa in ceremonij ala, kravala in predvsem pa izdatkov. Enajst poslednjih let je bil vodja stranke John Diefenbaker ali “Dief", kot so ga nazivah pristaši, kot nasprotniki. Ob izvolitvi pred 11 leti je pokazal veliko voljo in zagon v delu in je, kot trdijo, stranko iz nič popeljal do zmage in postal ministrski predsednik. Res je takrat zmagal s tako večino kot noben kandidat doslej ... Ko je priplezal na vrh lestvice, se je pa pozabil ozirati nazaj na one, ki so mu jo držali, nekaj let solidno . . . Vkljub zvenečim besedam tekom let vladanja ni pokazal kaj prida uspehov, niti sposobnosti. V stranki se je začelo krhati, izgubljal je zanesljive delavce in njih podporo, trmast ni rabil nasvetov in še nekaj različnih škandalčkov je dodalo, da se j e prej' 'žmagovita pot preokrenila. Zapuščala sta ga popularnost in pristaši, predvsem mlada struja je v stranki postala močna in glasna. Mož je velik anglofil in vse, kar diši po angleškem, je zanj pribito sveto in amen. Mnogo je izgubil med Kanadčani na prestižu in ugledu, ko se je z vsemi štirimi in kar strupenim jezikom boril proti sprejetju nove in prvič res samo kanadske zastave. Mož je s svojo trmo in never-jetno trdoglavostjo zrahljal stranko in zaupanje vanj in njegove sposobnosti je plahnelo. Mesto, da bi se mož umaknil, ko so ga z vseh strani v lastni stranki odrivali v kot, in bi priznal nesposobnost in zafurane zadeve, se je oklepal slamic in bilk do poslednjih momentov. Enajst kandidatov je pokazalo, da v stranki ne vlečejo samo nezdravi vetrovi, ampak kar sovražna burja in za čudo med temi kandidati je bil še in spet. Kako so ga bili kot vodje stranke siti, je pokazalo že prvo glasovanje, ki mu od 2500 glasov ni poverilo niti 200, (s. mesto) nato pa v treh rundah vsakokrat manj . Povsem potisnjen v kot je po tretji rundi umaknil svoje ime z liste in javno podprl kandidata Roblina iz zapadne Kanade, ki pa je morda vprav radi njegove podpore pogorel in je zmagal g. Robert Stanfield iz Nove Scotie. Trdijo in tudi izgleda, da je mož bolj molčeč in mož dejanj. U-mirjen, tih, delaven in energičen bo skušal združiti sile stranki in jo po viharjih usmeriti v boljše, morda celo zmagovalne dni . . . kot zakleto in pogosto narava ne uboga lovskih želja. • Oči in marsikje tudi želje sveta so letos žirom odprte v Montreal, kjer je svetovna razstava — EXPO. Kritike obiskovalcev so polne samih hvalevrednih besedi in presenečenosti. Menda je res razstava nekaj doslej edinstvenega. Obiski so rekordni in nad pričakovanjem. Mnogi pa spoznavajo Quebec kot nekaj drugega, kar so tod o njem u-čili in pridigali. Bodo ti obiski morda posredovali več razumevanja za težnje, pravice in zahteve francosko govorečega dela Kanade? Trde sodbe nekaterih se sedaj mehčajo, zdi pa se, da ga je stari, sršenasti De Gaulle precej polomil. Mož je star in ga včasih logika spodnese. Ne všečnemu klobasanju njegovih načrtov so zapril usta in ga na lep način predčasno poslali domov. Nerodna mednarodna zadeva s koncem, ki si ga je sam nakazal s pregorečnostjo . . . * Velik dogodek ob praznovanju stoletnice Kanade so bile tudi “Vse ameriške športne igre*’ v Winnipegu, ob več tisoč članski udeležbi tekmovalcev, ki so z izrednimi uspehi domačinov in zlasti ameriških športnikov odlično uspele, saj so padali narodni in svetovni rekordi v različnih panogah kot zrele hruške ... Pa o tem v ‘Športnih drobtinah’ v kratkem . . . # Med nami v Lethbridgu nič posebnih novic, nekaj jih je obiskalo EXPO, 4 pa so se podali na obisk Slovenije. Oboji so zelo zadovoljni, samo obiskovalci domovine trdijo, da ne bi želeli, ne hoteli, več stalno živeti doma. Pozdrave raztresenim po svetu! Pak Veliko vrst ječmena WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo ZDA ima v zbirki 4,000 vrst ječmena. CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo Delo za žensko Iščemo Slovenko, da bi živela pri starejši dvojici v zameno za sobo, hrano in malo plačo; lahko hišno delo in postrežba. Kličite RE 1-6268. (190) Delo za žensko Hišno delo, 3 dni v tednu. Mora govoriti angleško. Izkušena in mora imeti priporočila. Kličite 752-1862. (189) MALI OGLASI Vodnik prolivohunov Velike Britanije je delal 30 let za Ruse Naprodaj Zelo poceni prodamo tri sode za vino, otroški vožiček popolnoma nov, avtomatični food freezer, samo 6 mesecev star. Tudi preša za grozdje, in mlin za grozdje. Cirkularna žaga. Oglasite se po 6. uri na 723 E. 157 St. (190) V najem Tri sobe in kopalnica se odda zgoraj za $40 mesečno na 5902 Prosser Ave. UT 1-0955. (191) Harold Philby, ki je leta 1963 pobegnil iz Velike Britanije v Rusijo, je delal po poročilih dveh londonskih listov 30 let za Ruse. LONDON, Vel. Brit. — Dva tukajšna lista sta objavila obsežno poročilo in ozadje delavnosti Harolda Philbyja, angleškega časnikarja, ki je postal te-tom let eden vodilnih britskih obveščevalnih . vodnikov. Pri tem naj bi bil ves čas delal za Sovjetsko zvezo. Ko je bilo na tem, da ga primejo, je leta 1963 pobegnil v Sovjetsko zvezo. London Sunday Times trdi, da so Rusi pridobili Philbyja za svojo službo že leta 1933 v Nemčiji, ko je bil star komaj 22 let. The Observer postavlja vstop Phibuja v rusko službo na Dunaj leta 1934. Njegova naloga je bila, da prodre v britsko vohunsko službo. To se mu je tudi v polnem posrečilo. Tako je bil leta 1944 postavljen na čelo oddelka za nadziranje in odkrivanje sovjetske vohunske službe, 3 leta kasneje pa na čelo celotne britske vohunske mreže v Turčiji. Leta 1949 je bil imenovan kot zvezni člen med britsko in ameriško vohunsko službo na britsko poslaništvo v Washingtonu, kjer je imel dostop do celotne zahodne vohunske službe proti Sovjetski zvezi. Angleška vlada je priznala, da je bil Philby tisti, ki jo je opo- Moški dobijo delo POMIVALEC POSODE-HIŠNIK 40-ur na teden Obrobne koristi Oglasite se osebno od 8. zj. do 4. pop. STOUFFERS Top of the Town 100 Erieview Plaza (100) MACHINISTS THE CLEVELAKD PNEUMATIC Tool Co. *784 E. 78 St. S41-17M A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS { Carp. y t MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE ) MISSILE and j Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES /■1 *|V j- CAP TURRET LATHES .J ENGIHE LATHES MILUNG MACHINES Trenutno je tu že nad 14 dni odprta lovska sezona, nihče pa zoril na Burgessa in MoCleana, ne sme v gozdne predele, t.j. v lovišča, ker sp^ta radi nevarnosti izbruhov gozdnih požarov zaprta. To je med lovci nestrpnosti in godrnjanja! Dober dež, kli I raagari ped snega bi preprečila J. F. nevarnost in odprla lovišča, pa njpgovp; tovariša, ki sta delala za Sovjetsko žvezo in pobegnila vanjo, ko so ju odkrili. Vsi trije Angleži so posredovali Moskvi točna: in :■ zanesljiva poročila o ameriških in angleških stališčih v korejski vojni, berlinski krizi in vsem drugem. RADIAL DRILLS j NUMERICAL { CONTROLLED iH MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od t.15 dop. do *. pop. ali kličite S41-17M ea čas sestanka An Equal Opportunity Employer (191) AMERIŠKA DOMOVINA i CEZ STENO SPISAL IVAN BUCER S i Ni hotel končati. “Ali je hudo?” “Tako... Skraja smo mislili, da je huje. Levo roko ima dvakrat prelomljeno in leva noga je v stegnu razmesarjena. A kost je cela. Najtežje je pa z usti. Gornja čeljust je počena. Zdaj še ne more govoriti. Hudo je, ker ga moramo hraniti samo s tekočinami.” “Ali se zaveda?” “No, seveda! Pretresa nima nikakega. Pri polni zavesti je. Danes se ne počuti več tako slabo. Zjutraj mu je lahko gospodična, ki je pri njem, brala časopisne vesti o nesreči.” Pavle ni razumel: “Kako pra-.vite? Gospodična?” “Ali ne veste, da je pri njem skoraj noč in dan ona, ki ga je prav za prav rešila. Čakajte, kako se že piše ... Le ... Lenar.” “Demšar?” “Da, da, Melita Demšar, čudimo se njeni požrtvovalnosti. Kolikor mi je znano, sta si silna prijatelja.” “Ali je notri?” Pokazal je na Janezova vrata. “Je ne poznate? Zdajle je ni, pa pride vsak čas ...” Dana se je ogledala po beli bolniški sobici. Ob levi steni je bil blazin jak — ali kdo spi pri njem? — mizica, trije stoli in v desnem kotu ob oknu je bila postelja. Z nje je žgalo vanjo dvoje oči. Zabolelo jo je v srce. Pohitela je bliže, prvi hip ni vedela, kaj bi dejala. “Janez ... kako ti je ...?” Samo oči so jo gledale. Vse drugo je bilo povito v goro bom-baževine. Izpod odeje se je izkopala roka in se razprla v pozdrav. Prijela je zanjo in jo božala. “Ali me slišiš?” Za dolgo je zaprl oči. S tem je pritrjeval. Le oči je videla, ki so mirno in negibno strmele vanjo. Ali sije veselje iz njih? Ali srši bolečina? Ali gleda iz njih mir? Nič ni mogla razbrati iz njegovih sivih zenic. Obraz je bil zavit v bele, široke ovoje. Polagoma je spustila roko. Grlo ji je zadrgnila bolest, da ni mogla iztisniti niti besede. Navdalo jo je neskončno usmiljenje, ki je porodilo solze, ki so se zbrale na dolgih, težkih trepalnicah in zmočile lica. Stopila je k oknu, da ne bi videl solz. Vstopil je Pavle. Naravnost proti postelji je pohitel in prijel za roko, ki je še visela izpod odej. “Janez! Brat moj!” Stisnila sta si roki in razumela sta se. “Janez... samo da si živ!” Spomnil se je, da mu je nekoč na Jalovcu rekel iste besede. “Samo da si živ!” Glas mu je trepetal in z vso silo je dušil bolečino in stok, ki sta mu silila na dan. Tedaj se je na pragu pojavila Melita. Bila je v svetli obleki in pod pazduho je tiščala svitek časopisov. Na obrazu so se poznale prečute noči in skrb. Obstala je, ko je ugledala Pavleta in Dano, ki sta ji stopila naproti. “Vi... vi tukaj?” se je vzrado-stila. “Gospodična Boničeva in...” “Gospa Košak,” je z nasme- škom popravil Pavle. Mrak ji j s za hip spreletel obraz, a že jima je hotela ponuditi roko v prisrčen pozdrav. Takrat se je pa bolniku izvil stok, njegov prvi glas, ki ga je Melita slišala po oni noči. Vsi trije so planili k postelji. Trepalnice so bliskovito trepetale in desnico je imel visoko dvignjeno. “Tablico hoče,” je pojasnila Melita. “Tako se sporazumevava.” Vzela je z mizice črno škri-lasto ploščico in črtalo, ki mu ga je potisnila v roko. Tablico je držala pred njim, da je mogel pisati. Kamenček je praskal po črni ploskvi. Ko je Dana ugledala stavek, se ji je izvil vzdih. Zdaj je vedela, da je med njima vse jasno in čisto. Roka je nerodno pisala besede: “Pozdravita mojo zaročenko Melito!” Njej je padla ploščica iz rok. V neskončni sreči ji je zaigralo srce in utrgalo se ji je ihtenje presenečenja in veselja. Omahnila je na kolena poleg postelje in v brezmejni ljubezni pokrivala njegovo roko s poljubi: “Janez... moj dragi...!” KONEC. ANGLOAMERIŠKE MERE DOLŽINSKE: 1 inch = 12 lines = 2.54 cm 1 foot = 12 inches = 30.48 cm 1 yard = 3 feet = 91.44-cm 1 mile = 1760 yards z= 1609.34 m PLOSKOVNE: 1 square foot = 144 sq. inches = 929.03 cm2 1 square yard — 9 square feet — 8361.12 cm2 1 square mile = 640 acres = 2.59 km2 PROSTORNINSKE: 1 cubic foot — 1728 cubic inches = 28,316.70 cm3 1 cubic yard = 27 cubic feet = 0.76 m3 TEKOČINSKE (Vel. Britanija) 1 pint = 4 gills = 0.57 1 l quart = pints = 1.14 1 1 (Imperial) gallon = 4 quarts = 4.55 1 TEKOČINSKE (ZDA): 1 pints — 4 gills = 0.47 1 1 quart = 2 pints = 0.95 1 1 gallon = 4 quarts = 3.79 1 UTEŽI: 1 grain (troygrain) = 64.8 mg 1 dram = 3 scruples ~ 1.77 g 1 ounce = 76 dram = 23.35 g 1 pound (libre, lb.) = 16 ounces = 453.59 g l stone = 14 punds (lbs.) = 6.35 kg 1 hundredv/eight (centweight, cwt.) = 112 pounds (lbs.) =: 50.8 kg CHICAGO, ILL. V blag spomin OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA Agnes Bukovec Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. oktobra 1960. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči: RUDOLPH, ANTHONY, CARL — sinovi KATHERINE, JEAN, MARGARETH — snahe VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 3. okt. 1967. CHICAGO. ILL MALE HELP MASSEUR Private Loop Club. Good working conditions and benefits. Apply 312 S. Federal St. HA 7-7800 (192) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Live in. 3 small children. Own room, bath, 1 child o.k. La Grange, 111. FL 2-9790. (190) FEMALE HELP NURSES FULL TIME — $251.35 bi-weekly — $282.00 bi-weekly STAFF NURSES HOURLY — $3.15 Hour — $3.53 hour LICENSED PRACTICAL NURSES FULL TIME — $201.54 bi-weekly — $242.92 bi-weekly LICENSED PRACTICAL NURSES HOURLY — $2.25 hour — $3.04 hour OPERATING ROOM NURSE $245.22 bi-weekly — $300.39 bi-wekly 3 weeks paid vacation — 3 weeks paid sick leave — 11 paid holidays _ Live-in accommodations and laundry service are optional at low cost. On duty meals are provided at no charge, at locations convenient to the assigned service. Beautiful grounds, tennis courts, cookouts, free movies, social director and activities are also available. These positions offer many other benefits at the Veterans Home and Hospital. APPLY IN PERSON, WRITE OR WIRE: NURSING OFFICE STATE OF CONNECTICUT VETERANS HOME AND HOSPITAL COMMISSION , West Street, Rocky Hill, Connecticut or Call Code 203 Rocky Hill Exchange 529-2571, Ext. 233, or the Personnel Ext. 395 (190) I - ton (long ton) = 20 hundredweights (cwts.) = 1016.04 kg 1 ton (short ton) = 20 cental = 907.18 kg MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji: Imperial bu- shel = 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel r= 35.257 h MERA ZA BOMBAŽ: 1 bale = 205 kg. Velika gostota TOKIO, Jap. — Na Japonskem pride povprečno 7 osel1 na vsak obdelan aker zemeljske površine. RAZPRODAJA "GRDIMI DNEVI" ki se je začela v soboto in traje do vključno soboto, je že v polnem teku! PRIDITE IN IZBERITE, KAR POTREBUJETE! Cene izredno nizke — Plačilni pogoji ugodni! L GRDINA I mm FURNITURE DEALERS — FUNERAL DIRECTORS 15301 Waterloo Rd. Poslušajte oglase na slovenskih in hrvatskih radio programih! ODPRTO VSAKI DAN OD 9. dopoldne do 9. zvečer S K J JV oznanilo in J&ah&ala JAMES SLABE 1883 — 1967 MILKA SLABE 1899 — 1967 RICHARD E. PERUŠEK AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $509.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 » za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. Premoženje_______________________$16,300,000.00 Članov - 45,000 -----------Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. 1958 — 1967 • S° Se ■*u**Ja odpeljali na obisk sorodnikov v Youngstown, O. Na poti jih ze zadel težki tovornjak. Milka je bila na mestu mrtva. Jamesa in vnuka Richarda pa so hudo poškodovana prepeljali v bolnišnico v Youngstown. A zaman so bila vsa prizadevanja zdravnikov. Kicnard je podlegel poskodbom 1. avgusta, James pa 8. avgusta. Milko smo pokopali 1. avgusta, vic tar a 4. avgusta, Jamesa pa 11. avgusta. Vsi trije pogrebi so se vršili iz pogrebnega zavoda J os Žele & »ons v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff cesti in od tam na All Souls pokopališče v Chardon, Ohio, ob spremstvu veličastnih žalnih sprevodov. .„ ki* rojen 24. decembra 1893 v Ivanjem selu na Notranjskem. V Ameriko je prtse leta 1912 m se nastanil v Homer City, Pa. Delal je v premogovnikih. Med prvo svetovno »roj„io je sluzil v ameriški armadi. Milka Slabe, z dekliščim imenom Čeligoj, je bila rojena 16. f,e°emkra l?99 y vasi parje blizu Pivke na Krasu, odkoder je prispela v Homer City, Pa. leta 1921. Poročila sta se leta 1922 in se preselila v Cleveland, kjer sta živela do konca svojega življenja. Bila sta elana društva Naprej št. 5 SNPJ, društva Slovenec št. 1 SDZ in društva Sloven-S * i l!?.0tOJ®?lc.ev 7 Euclidu. Milka je bila tudi članica Progresivnih Slovenk, krožek št. 3. Njun vnuk Rictord je bil rojen v Cievelandu pred devetimi leti. Obiskoval je Paul Bellamy šolo" v 2 v Euclidii (T ^ Clan drUŠtVa U10!5*3118 št 604 SNpJ ter mladinskega pevskega zbora Circle št. Tem potom se iskreno zahvaljujemo članstvu zgoraj omenjenih organizacij za čitanje pogrebnih obredov, za poslovitev od pokojnih in nosilcem krst. Topla hvala vsem, ki ste jih prišli kropit v mrtvašnico m naravnost zasuli njihove krste s prekrasnim cvetjem in venci. Prisrčna hvala vsem, ki ste jih v tako velikem številu počastili in spremili na njihovi zadnji poti. Hvala častitim duhovnikom za daritev sv. maš in opravljene pogrebne molitve. Veliko zahvalo smo dolžni družinam Frank Karun, Piwowan, Slabe v Clevelandu, Slabe v Youngstownu, O. in Dolence v Lamietdu, O. za ves njihov trud, požrtvovalnost in prijazno postrežbo. Lepa hvala vsem, ki ste dah na razpolago avtomobile. Iskrena hvala mno gim, ki ste prispevali v denarju za sv. maše, za om ostarelih v Clevelandu, za Prosveto in za šolo v Sloveniji. Zahvaljujemo se tudi Zeletovemu pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogrebov in prijazno uslugo. Tisočera, hvala vsem, ki ste nam v teh bridkih dneh s tolikanj razumevanja priskočili na pomoč, nam lajšali veliko bolečino ter nam pismemo ali ustmeno izrekli sožalje. Vam vsem smo poslali zahvame kartice m ce smo le pomotoma katerega izpustili, naj nam blagohotno oprosti. Zatorej pa tem potom se enkrat topla hvala vsem in za vse. Vam, ljubljeni in nepozabni pokojniki pa želimo mirni počitek v vašem poslednjem domu in lahka naj bo nad njim ameriška gruda! žalujoči ostali: hči in mama DIANE, zet in oče EDWARD PERUŠEK, vnukinja in sestra JOYCE, brat ANDREW v Braddocku, Pa., sestri MAEY KNAFELC in ROSE KIRN, Milkina brata ANTON v Sloveniji in MIHA v Argentini, sestre MARY POLH v Montani, ROZALIJA in PEPCA v Sloveniji ter mnogo ostalih sorodnikov tukaj in v stari domovini. EUCLID, OHIO. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. K K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. ME ..... NASLOV MESTO .. DRŽAVA ........................... GODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna 0117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland, Ohio 44103 stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO j NENAVADNI MOTORISTI — Navdušeni potapljači so se opremili kar doma in se peljejo na motociklih v Genovi v Italiji proti obali, da bodo mogli čim preje v morje. t ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina HEnderson 1-0628 6117 St. Clair Avenue -dp