Leto LXVII., št. 32 Ljubljana, petek februarja 19*4 Cena Din 1. dan popoldne, isvsemei aedeije in prasnila — Ineeratl do 80 petit l Utn 1-, do 100 vrst S Din 2JU), od 100 do 800 vrst S Din 8.-. veeji tnseratl petlt Oln 4.-. Popust po dogovoru, inserstni de vel posebej. — > Slov ena ki Narode ▼ Jugoslaviji Din IX-, sa inozemstvo Din 36.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN16TVO LJUBLJANA. Rnailjeva allea M. 8 i SC 8132. 8138, 8134, 8136 In Podrutniee: MARIBOR. Grajski trg 8t 8. — NOVO MESTO. Ljubljana*« cesta, telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva «ihea 1, telefon tt 66, podružnica uprave k ocen ova ulica 2. telefon st lto. — JESEN i • R Ob kolodvora 101. pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10 SOL. NOV DUH V FRANCIJI Doumergue namerava izpremeniti ustavo in izvesti dalekosežne reforme v vsem javnem življenju i mi iz., d. februarja. s. Doumei^ue j« sprejel mandat sa sestavo vlade. Designi-rani ministrski predsednik je najprej opravil vljudnostne obisk* nato pa je na Quai d Orsayu začel razgovore za resi-tev vladne krize. Kakor se zatrjuje, namerava Doumergue vzeti v svojo vlado tri bivše ministrske predsednike Herriota, Barthoua in Tardieua. Mandat Doumer-guea a o sprejeli v senatu z velikim zadovoljstvom in zatrjuje se, da bo mogel Doumergrie v senatu združiti vse glasove. Stališče zbornice je Se manj jasno, toda. tudi tamkaj so se že mnoge frakcije desnice in sredine izrekle za sestavo vlade nacionalne unije. Celo neosocialisti so sprejeli takšen sklep. Listi z zadoščenjem zaznamujejo popuščanje napetosti v javnosti, ki je nastopila, ko je Doumergue prevzel mandat za sestavo vlade, in polagajo velike nade na moralni ugled bivšega predsednika republike. Vse je prepričano, da bo vlada že danes sestavljena. Med imeni, ki se največkrat pojavljajo v listih, so maršal Petain za vojno. Vuillemin za letalstvo, Barthou za zunanje zadeve, Sarr.-iut ali Laval za notranje zadeve. Listi mislijo, da bosta Herriot in Tardieu prevzela resor pro-svete odnosno javnih del. Vendar so to zaenkrat zgolj domneve Doumergue se hoče poprej sporazumeti zastran treh glavnih problemov s svojimi ix>dočimi sodelavci. Ti trije problemi so: 1. ravnotežje proračuna za leto 1934 z raznimi ukrepi; med njimi bi Doumergue zahteval posebna pooblastila od parlamenta. 2. imenovanje preiskovalnega odbora za razčiščen je afere Staviskega in 3. mo- rebiten razpust poslanske zbornice sa primer, da se ne bi dala doseči popoma pomiritev duhov v parlamentu. Razen tega hoče priti Doumergue na jasno tudi zastran nekaterih vprašani zunanje politike. _____ Mir v Parizu Pariz, 9. februarja. AA. Po burnih in krvavih nočeh od 6 do 8. februarja se Je snoči v Parizu začelo razvijati spet normalno življenje in nI prišlo do nikake demonstracije, ker so vse demonstracije, ki bi se bile morale snoči vršiti, odgođene. Vso preteklo noč Je v Parizu vladalo zatišje. Varuhi javnega reda so bili pa vzlic temu v pripravljenosti, toda do intervencij ni nikjer prišlo od Ba^tii?kpga trga pa do trga Sloge se je .-roči n^n^-vno vršil normalen promet. Le na velikih pariških bulvarjih so Se ostali sledovi komunističnega vandalizma, podrti kioski, prometni signali in požgane deske z reklamami velikih trgovin. Doznava se, da je predsedstvo pariške občine sklenilo pokopati žrtve nedavnih neredov ne hkratu, temveč posamič, da se preprečijo morebitni novi spopadi in demonstracije Reforma ustave Pariz, 9. februarja, r. V dobro poučenih krogih se doznava, da je Doumergue obvestil vodilne politike, s katerimi je konferi-ral glede sestave nove vlade, med drugim tudi o tem, da namerava takoj po sprejetju proračuna pričeti z ustavno reformo, da bi se francoski parlamentarizem prilagodil prilikam novega časa. Zatrjuje se, da je bil to tudi eden glavnih pogojev, ki jih je Doumergue stavil, predno je sprejel mandat za sestavo vlade. V zvezo t tem se spravlja tudi nenadno zasedanje odbora za proučevanje parlamentarne reforme, v katerem so zastopniki vseh političnih sku- gin. Odbor je po kratki razpravi obvestil >oumerguea, da mu je v vsakem pogledu na razpolago. Tudi listi nacionalne opozicije, kakor »Petit Parisien« in drugi zahtevajo reformo ustave. Te govorice je potrdil tudi Doumergue sam, ko je sinoči novinarjem izjavil, da bo ena prvih nalog nove vlade revizija ustave v svrho prilagoditve novim prilikam in potrebam. Odmev v Angliji Pariz, 9. februarja. AA. Vsi britanski listi obširno komentirajo nedavne dogodke v Parizu in naglašajo. da se bo po teh dogodkih francoska politika obrnila v popolnoma novo smer. Tako p»avi veliki londonski list »Morning Post« med drugim: Prvi strel, ki je bil v torek sprožen na bivše francoske bojevnike, je obrnil tok francoske zgodovine v čisto novo smer. Instinkt francoskega naroda pravi list, je zdrav in zato se smemo nadejati, da ga bo njegov genij rešil iz sedanjega težkega položaja. »Dailv Mail« pmvi, da so dogodki zadnjih dni v Parizu potrdili vtis, da zahteva sedanji ustroj parlamentarne demokracije pomembnih reform. »Daily Telegraph« in »Manchester Guardian« mislita, da je danes v Franciji možen samo en izhod: razpust parlamenta. »Times« takisto misli, da bi bila ožja kombinacija s socialisti in radikalnimi socialisti nevarna, ker so se te stranke eksponirale z zadnjimi dogodki. Tudi »Miorningpost« misli, da bi morala energična vlada vzeti čvrsto v roke oblast, ker pomenijo mračne sile skrajne levice veliko nevarnost za družabni in javni red v Franciji. Svečan podpis balkanskega pakta Podpisan |e bil dane« v Atenah In |e veljavo m tem stopil ▼ Seja banovinskega sveta Potrebe našega Šolstva — Skrb za obrtne vajence Podpora primorskim izseljencem Ljubljana. 9. februarja. \ceraj dopoldne je v banskem svetu govoril se b. s. dr. S e n Ć a r za proporčno razdelitev stroškov za meščanske šole in o Etujskih kulturnih potrebah, o njegovi zate vi glede stroškov za meščanske šole se je pridružil tudi b. s. Snoj iz Tržiča B. s. L a v t i ž a r iz Kranjske gore je nasve-toval praktično ureditev vojnih pokopališč v Bohinju in Kranjski gori, nakar je pod-ban dr. Pirkmajer obljubil podporo. B- s. dr. Bratkovič iz Slovenjgradca je razpravljal o stanarinah strokovnim učiteljem na meščanskih šolah ter o katehetskih nagradah, nato je pa podban dr. Pi r k-m a j e r dal glede teh vprašanj obširna pojasnila. Po utemeljevanju b. s. Ivana T a v-čarja glede razširjenja gluhonemnice je ban dr. M a r u š i č obljubil podporo, nato je pa b. s. Ivan Tavčar izrazil željo, naj se za vseučiliško knjižnico vnese v državni proračun 800.000 Din in se dovoli naieti posojilo. Tudi b. s. dr. S e n Č a r se je zavzel za to vprašanje, nato je bil pa sklenjen odkup poslopja nekdanje realke v Ljubljani in graditev novega poslopja za HI. državno gimnazijo, ki bo dala mestna občina ljubljanska zanj potrebno zemljišče. B. s. Koder in Kuhar »ta se zavzemala za popolno višjo gimnazijo v Murski Soboti in za druge prekmurske šolske zadeve, nakar je podban dr. Pirkmajer dal potrebna pojasnila Na popoldanski seji je bila prečitana zahvala ministrskega predsednika za pozdrav banskega sveta in brzojavka Zveze gostilničarskih zadrug naj banski svet podpira njene težnje. O proračunu za socialno politiko je poročal načelnik dr. D o 1 š a k, nato Je pa govoril b. s. Ivan Tavčar o olajšanju rezposelnosti in drugih socialnih problemih. B. s. G o 1 o u h iz Maribora je zahteval temeljit načrt najpotrebnejših javnih del, razpravljal je pa tudi o brezposelnosti in o potrebi pospeševanja našega izvoza in o denarni krizi, končno se je pa zahvalil za podporo Novinarskemu domu. B. s. dr. Obersnel je razpravljal o težkem položaju bratovskih skladnic, nato je pa ban dr. M a r u š i č odgovarjal predgovornikom in obljubil pomoč. K besedi so se oglasili Se tudi b. s. Snoj. Koder, Gornja k, Bajuk m Arko, ki jim je odgovarjal podban dr. Pirkmajer ter obljubil naj-večj upoštevanje želja, zlasti se je pa zavzel za ustanovitev hiralnic v Gornji Radgoni in Beli Krajini. B. s. župan Pi r c iz Kranja je razpravljal o projektu Zdravstvenega doma v Kranju, b. s. Detel a se je bavil z vprašanjem hiralnic, b. s. Kuhar je priporočal zavarovanje kmetskih poslov, dr. S e n č a r je pa nasvetoval razširjenje bolnice in hiralnice v Ptuju. Današnja seja Davi je banovinski svet nadaljeval podrobno debato o proračunu za socialno skrbstvo. B s. Detela je razpravljal o zavarovanju gozdnih delavcev, ki morajo plačevati previsoke zneske, za niim se je pa b. 9. Zadravec zahvalil banovinski upravi sa podporo Vajenskemu domu v Ljubljeni ter se zavzel, naj bi se taka domova ustanovila tudi v Celju in Mariboru. Obenem je pa omenil, da bi bilo sedaj prav lahko v Celju priti do potrebnega poslopje. Tudi mariborski župan dr. Lipold je poudarjal velik pomen vajenskih domov, zlasti bri pa vajenski dom imel največji nacionalni pomen v Mariboru, kjer se mnogo kmečkih fantov ponemči pri nemških mojstrih. Tudi v Mariboru bi ustanovitev takega doma ne dekla težav, ker bi ga bilo mogoče namestiti v banovinski stanovanjski hiši, kjer ima svoje prostore tudi že dež ji dom. Pri ustanovitvi bi vajenskemu domu seveda pomagala tudi mestna občina Maribor Končno se je govornik prav toplo zavzel tudi še za podporo Domu kraljice Marije na Pohorju, ki je v glavnem ustanovljen in se oskrbuje s privatnimi sredstvi. Podban dr. Pirkmajer je podčrtal, da je banski upravi izobrazba obrtne mladine prav zelo pri srcu. vendar pa ne more sama ustanavljati vajenskih domov, ker ima z drugimi zavodi preveč izdatkov. Pač pa rada podpira vsako privatno inicijativo v tem pogledu, kakor je to storila tudi v Ljubljani. Kar se tiče poslopja v Mariboru, bi bilo neekonomično, če bi banovino prikrajšali za dohodke, ki jih donašajo stanovanja v tem poslopju. Obrtne korporacije naj torej prealože predloge s podobno bazo kakor v Ljubljana in banska uprava bo gotovo podprla nove vajenske domove. B. s. Skuhala se je zavzemal za potrebe ljutomerskega sreza zlasti je pa poudarjal, kako težko žive vinogradniki. Edina pomoč prebivalstvu bi bila zaposlitev pri popravilu in zgradbi cest. Govornik se je zavzel tudi za hiralnico ter opozoril, da je tudi grad v Lukavci h na prodaj, a končno je govoril, kakšne težave imajo občine z nevarnimi slaboumnimi, ker jih tako težko oddajo v zavode za duševne bolezni. Načelnik dr. D o l s a k je opozarjal na prenapoln j en os t duševnih bolnic, ki se je pa sedaj po otvoritvi zavoda v Novem Celju znatno izboljšala. Na Studencu je zgrajen tudi Že nov paviljon, na žalost pa se ni sredstev za inventar. Pri debati o raznih stroških in asana-cijah podeželja je načemik dr. Dolšak opozarjal, da je v proračunu nov izdatek Din 150.000 za babiski internat. V banovini imamo 600 babic, a njih število vedno pada, da pride ena babica že na 1900 prebivalcev in je vedno več otrok rojenih brez babic. Na babi5ki Soli v Ljubljani je prostora za 40 gojenk, kar je odločno premalo, zato je pa banska uprava zaprosila ministrstvo za povečanje in dobila odgovor, da je to mogoče le, če banovina zgradi potrebno poslopje za internat. Odprto ostane edino Se \T>rašanje, ali naj se internat zgTadi v Ljubljani ali pa v Mariboru ali v Celju Delovodja banskega sveta dr. S e n e -k o v i C je nato preči tal prošnjo socialnega xtseka Zveze ju^roslovenskm emfrrrant-sk združenj v Celju, ki pretresljivo slika >bupen položal primorskih bejruncev. V uaSi državi je že 4000 brezposelnih revnih pregnancev. Enako prošnjo je organi- zacija vložila tudi pri vs*h drugih banovinskih svetih. Ban di. Marusič je prošnjo izročil socialnemu oddelku. Banski svetnik Baonik se je zavzel za podporo za zdravstveni dom v št. Vidu, ki so stroški zanj po ukinitvi zdravstvenih občin padli popolnoma na občino, nato je pa b. a Tavčar opozarjal na prenizko postavko za izseljence in priseljence, ki znaša le 200.000 Din Med priseljenci niso sami Primorci, temveč tudi Kranjci iz Idrije, Postojne In Vipave, sicer je pa skrajni čas, da svoje rojake onstran meje nehamo smatrati za tujce, ker so popolnoma naši. Predlaga^ je, naj se kredit zviša Se za 100.000 Din, kar so zborovale! pozdravili z aplavzom, ban dr. Maruši č je pa na zvišanje pristaL Nato je banski svet pričel razpravljati o proračunih za razne zavode. Sprejeti so bili proračuni Dečjih domov v Ljubljani in Mariboru, splošne bolnice v Mariboru, ki bo banovina za njo doplačala 2.350.000, bolnice v Celju z dotacijo 784.000 in v Murski Soboti 547.000. B. s. notar Koder iz Murske Sobote je obširno dokazal, da je dotacija za to bolnico znatno prenizka in je zahteval najmanj še 180.000 Din. Po pojasnilih načelnika dr. D o 1 š a k a je b. s. Koder pristal tudi na najmanjši povi-šek 50.000, nakar je oan obljubil pomoč iz rezervnih kreditov. Nadalje je bil sprejet proračun za bolnico v SlovenjgTadcu, kjer bo banovina prispevala 365.000 Din, za Brežice z dotacijo 442.000, za Novo mesto z dotacijo 397.000, za Ptuj z dotacijo 283.000. za hiralnico v Vojniku z dotacijo 172.000 in za hiralnico v Ptuju z dotacijo 74.000 Din, a zdravilišča Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina se sama vzdržujejo brez banovinske dotacije, nakar so bili vsi proračuni odobreni. B. s. Senčar je predlagal, naj se upošteva vlapi bolnice in hiralnice v Ptuju, da se oba zavoda razširita. Postavke za nabavo inventarja naj se povišajo. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je odgovoril, da obstoja poseben bolniški gradbeni sklad pri banovini, v katerega prispeva vsaka bolnica 10% svojih oskrbnin. Iz tega sklada se potem dajejo dotacije za razširitve in potrebne adaptacije. B. a Gajšek je naslovil na bansko upravo prošnjo, da bi se ekonomija v zdravilišču Rogaška Slatina preuredila v vzorno veleposestvo, ker v Šmarskem a rezu nI nobenih vzornih kmetij. Nujno potrebna je tudi ustanovitev trijerske postaje. Na tem vzornem veleposestvu bi se prirejali strokovni tečaji za kmetovalce tagra in sosednih srezov. V zimskem času pa bi se lahko prazne hotelske sobe porabilo za en do dvamesečni kmetijski tečaj. Obenem je predlagatelj prosil, da bi banska uprava storila potrebne korake, da dobi uprava zdravilišča večje investicijsko posojilo, ki ga nujno rabi v svrho modernizacije svojih naprav. B. s. dr. Sajovic je predlagal, da bi se glede na sedanje kritične čase, ko morajo ljudje plačevati visoke davke, določil poseben odbor, ki naj bi vse dotacije banovinskim ustanovam proučil in ugotovil stvarno potrebo banovinskih podjetij. Odbor naj bi na prihodnjem zasedanju poročal, če so vse dotadie potrebne, ker gredo na račun banovinskih davkoplačevalcev. Ban dr. Maru SI č je odgovoril, da banska uprava budno pazi, da se po vseh njenih Atene, 9. februarja, r. Dane« dopoldne je bil v navzočnosti številnih od lic-nikov svečano podpisan balkanski pakt. Ceremonijo podpisovanja je prenaša la atenska radiopostaja, od katere so povzele prenos radiopostaje v vseh štirih prestolnicah zavezniških balkanskih držav. Balkanski pakt je z današnjim dnem stopil v veljavo. Atene, 9. februarja AA. Atenska agencija poroča: Jugoslovenski in romunski zunanji minister g. Jevtič in Titnlescu sta včeraj ob 11.45 prispela v Atene. Na železniški postaji so ministra pozdravili predsednik grške tlade Taaldaris, zunaDji miDister Maximos, turški zunanji minister Tevfik Ruždi - bej in mnogoštevilne druge visofee osebnosti Velika množica ljudi, zbranih okoli železniške postaje, je navdušeno pozdravljala jugoslovenskrga In romunskega ministra. Seja senata Beograd. 9. februaria. p. Dan?s dopoldne ?3 imel senai kratko seio. Med drutrim je bil prečitan ukaz o ostavki in imsiovaii nove vlade. Po prečitanju raznih interpelacij in prošeni ter pritožb i* senat prešel na dnevni red ter izvolil odbor za prourjtev zakona o apolnib boleznih. Finančni zakoni, ki fib ie ž* odobrila Narodna skupščina, so bili dodelieni v proučitev finančnemu ody boru in pririek> na dnevni red na prihodnji se-ii senata, ki bo v ponedeljek popoldne Napredovanje v poštni službi Beograd 9 februarja, p. V poštni službi so napredovali iz 7. v 6. pol oz a ino skupino: Franjo Leben. Vinko Slamič. Franjo Rife-li, Josip Poeacnik. Rudolf Lufcež. računski uradniki pri poštni dir^koiVi v Ljjbliani; Janko Firbae Ana ftunir in Elza Novak pri polti Maribor I., Pavla Ciuha, Mihael Horvat. Pavla Zabukovec. Otiliia Kambač. Kaj ko Koriteky in Marila *2hrey pri pošti Ljubljana I.; Vekoslav Božič in Dora Keržan pri posti Ljubiiana II.: iz 8. v 7. skupino \ntou Črniae. M^od Gostinoar in Mnriia £trnke!i. Ivan Vfndišar ori pofcti Ljubljana T., Jo*ipina Viglir. Pavel 2ak, Frančiška Oblak !>ri pošti Maribor T. in Marija L^nik pri r«osAi Maribor IT.- za postne uipravitke pa fto bili im^nova^i Franjo Kasteljc v £kof-H Loki. Krterina Kos v Bohiniefci Bisirki, Franfti&ca Vrtacnik v Litiji in Anton Pavsok v Radovljici- Iz prometne službe Beograd, 9. februarja, p. S kraljevina ukazom sta postavljena za višjega kontio-iorja pri sekciji za vzdrževanje proge v Mariboru Ivan Kuster, dosedaj kontrolor na glavnem kolodvoru v Mariboru, sa kontrolorja pri prometno-komercialnem oddelku železniške direkcije v Ljubljani Ferdo Babšek, dosedaj kontrolor v Mariboru. Napredovati ie Beograd, 9. februarja, p. S kraljevim ukazom sta napredovala v višjo skupino Ivan Znideršič, profesor sredje tehniške šole v LjuteJjani in Joško prežel j. profesor trgovsfce akademije v Ljubljani. Premestitev Beograd, 9. februarja, p. S kraljevim ukazom je po službeni potrebi prameščen pristav državnega pravobranilstva v Ljubljani Milan Koželj k državnemu pravobranilstvu v Sarajevu. Zaradi nedolžnih kresov pred izredno sodišče Rim, 9. februarja, k. Te dni so v spremstvu tajnih agentov policije in karebiner-jev prepeljala v Rim skupino slovenskih mladeničev iz ofcoiice Rihenberka ter jih oddali v preiskovalne zapore posebnega sodišča. Fantje so brli aretirani že 25. septembra, in sicer zaradi kresov in streljan ia ob tretji obletnici justšfikacije bazoviških žrtev. Čebron in Pečenko « Polja pri Ri-henberku sta obtožena, da sta prepevala izza vame pesmi, Viktor Birsa iz B-irsov m Andrej Sever s Tabora, da sta oddala demonstrativne strele, Anton Krizman, N;-koia Piščanc m Zgonik iz Cvet roža pa. da so zanetili kres na Kuci ju. ustanovah gospodari tako, da je čim manj izdatkov. B. s. Go 1 o u h je odločno zavračal očitke proti uradnikom borze dela v Murski Soboti, ki jih je lznesel b. s. Kuhar, češ, da je preiskava pokazala, da so brez podlage, na kar je b. s. Kiihar odgovoril, da bo skušal doprinesti dokaze. Obenem je predlagal, da naj banska uprava v čim večji meri podpre bolnico v Murski Soboti, ki ji dela tamošnja nemška bolnica veliko konkurenco. Debata o proračunskih postavkah je bila s tem zaključena. V Atenah vlada prekrasno vreme. Vsu mesto je okrašeno z grškimi, jngoslovec skiml. rumunsklml ln turškimi zastavami Pripeljalo se je tudi mnogo novinarjev \i posameznih balkanskih držav ter boso goBtje grškega tiskovnega ravnateljstva in svojih atenskib tovarišev. Danee s* balkanskim novinarjem priredili tarthn-kosilo v starodavnem Faleronti Zunanji minister Bogoljub Je vtič" j*-bil včeraj v spremstvu Jngoslovemskege poslanika v Atenah pri predsedniku repn blike Zalmisu. ki ga Je sprejel v avdijen ci. Po sprejemu pri .predsedniku repnbli ke je g. Jevtič obiskal vojnega mkiistrB Komlilisa. nato na ministrskega pr«*dseH nika Tsaldarisa. Popoldne so si g. Jovtič in njegova spa ter g. Hristić1 v snremstvu uradnlko\ poslaništva in rastopnlkov listov orleda!) Akropolo. Obsojen špijon Beograd. Q. februarja. M. Pred državu ni aodiščem se je vršila dan^ razprava prol) Andreju P»rSovm iz Maribora, ki je bil obtoženi zaradi špiionaže na korist neke tuie držav*. Po končani razpravi je sodiVf »e-javilo čodbo. s katero ie P?rŠovec snor.n.m krivini in obcu->i»Ti rui S robide r Častnih državi Unskih pravi«*. Hud vihar na morju Rim, 9. februarja, r. Ciklon nad zapad nim Sredozemskim morjem je povzročil posebno v Tunisu in na Sardiniji veliko škodo, posledice pa je imel tudi v južni m srednji Italiji. V severni Italiji je nebo jisno in temperatura zelo nizka. V Sassa-riju je divjal pred nekaj dnevi vihar, ki je povzročil znatno škodo. Med drugim je Corušil zgodovinski stari zid iz dobe repu-like in nekaj stanovanjskih hiš. Pri tem sta bila dva starca zasuta, neka tretja oseba pa hudo ranjena. V Terranovi na Sardiniji je poplavljen ves mestni del Hudi viharji divjajo tudi na morju in povzročajo parnikom zamude in poškodbe. Neki japonski pamik se je mora! 34 ur na odprtem morju boriti z viharji. OUZD v januarju Ljubljana, 9. februarja OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja delavcev y januarju tekočega leta. Povprečno je bik-člaitov 41.557 (v primeri z Januarjem la»n-8kega leta 798 manj), članic 29.034 (-1529), skupaj 70.591 (+ 731). Bolnikov j« bilo 2uOS (-r 886). Povprečna dnevna zavarovana n^ezda je znašala 22.78 (—0.37), celokupna dnevna zavarovana mezda pa i ,S80.i>50.4O Din (—9.091.20). Letni prirast zavarovanih delavcev je v januarju 1934 znašal skupno —731 oa-p?am primanjkljaju —-10 zavarovancev v decembru 1933. Ves prirast gre na račun žtauskih delavcev (naraščanj*- tekstilne industrije, hišne služkioadi itd.), katerih je bilo v januarju v primerjavi s janu- arjem lanskega leta - 1529 več Moških delavcev Je bilo pa v januarju hf vedno manj in sicer —798. Paralelno x naraščanjem zaposlitve žanskih delavcev naraščajo tudi njihovi zaslužki. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno taktičnemu zas:užku povprečnega delavca, je bila v JHnuarju 19&4 za + Din 0,13 večja nego istega meseca lanskega leta. Obratno je pa -povprečna dnevna zavarovana mezda mošk'h zavarovancev padla v tem času za — Din 0.47. Odstotek bolnikov je zadnje mesece precej velik v primerjali z odstotkom bolnikov odgovarjajočih mesecev prejšnjega leta. Podaljšanje bolno-podporne dobe od 26 na 52 tedna samo deloma opravičuje (relativno) večje šitevilo bolnikov. Posebnost odstotkov bolnikov zadnjih mesecev obstoja v tem, da ao pri moških članih večji nego pri ženskih, dočian je mano, da so ženski člani splošno slabe j , 9. tebru&rja. Včeraj popoldne Je govoril na seji banovinskega sveta b. s. Ivan Tavčar o socialnem skrbsbvu v naši banovini. Njegov govor priobcujemo v celoti. V banovinakem proračunu so stvarni izdatki za splošno socialno skrbstvo odmerjeni s skromno vsoto 1,615 000 Din. V časti splošne bede in velikih socialnih problemov, ki Jih Izziva današnja krivična družabna ureditev, ne bo mogel proraču-nani znesek niti od daleč zadostiti najnujnejšim potrebam. BanaltO uprava bi imela biti matica Gotovo bi bila pri nas kriza in brezposelnost znatno manjša, će bi naea država izvajala investicijsko politiko vsaj delno tako kot druge evropske drtave. Primeri Češkoslovaške, Italije, Avstrije in Nemčije, da navedemo samo bližnje drtave, zadostujejo, da vemo, kako se je boriti v gospodarskih krizah. Naši bližnji In daljni sosedi so v letih največje gospodarske stiske gradili avtomobilske ceste, železniška omrežja, ogromne jezove ln prekope in pogozdovali obšime komplekse in izvedli velikopotezne elektrifikacije. Od leta 1913 dalje je češkoslovaška investirala za javna dela 8 miljard Kč in celo sosednja Avatri- vsega socialnega skrbstva v banovini. Iz ja v zadnjem letu 1 miljardo dinarjev banske uprave bi morala izhajati inicijativa aa vse poglavitne socialne akcije v banovini in njena naloga bi bila, da materije In o podpre vse socialne ustanove, ki so splošnega, preko ožjih krajevnih razmer segajočega pomena. Tej vzvišeni nalogi pa banska uprava ne bo kos toliko časa, dokler bo računala le z neznatnim socialno-skrbetvenim proračunom in dokler ne bo z reorganizacijo spopolnila vso svojo socialno-skrbstrveno službo. Slej kot prej ostaja središče socialno-akrbetvcnega dela pri občinah. V okviru svojih proračunov se občine trudijo, da po svojih močeh blaže gospodarsko in socialno stisko. Večje mestne občine,* ki Imajo več sredstev na razpolago, Izdajo redno do 100 Din letno na glavo prebivalstva za socialno skrbstvo, d oči m male podeželske občine komaj po 10 do 20 Din. Marsikje bi se pri dobri volji In živahnejši iniciativi lahko izdalo več, še prav posebno, če bi se znalo za socialne akcije pridobiti tudi zasebno pomoč Ponovno smo lahko opažali, da so v mnogih krajih sociaine akcije dosegle lepe uspehe, zbralo se je stotisoče dinarjev, ko se je s primerno propagando apeliralo na prostovoljne prispevke. Da bi dobilo socialno delo v podeželju trdnejše temelje in da bo deležno tudi uspehov, bi bilo nujno potrebno, da se ustanove pri vseh sreskih načelstvih socialni referati p posebnimi referenti, ki bodo občinam in banski upravi iniciativni organ pri izvajanju socialne politike. Vsak srez mora imeti vsaj enega Človeka, katerega dnevna in življenjska naloga je, da se briga za socialne probleme. Preresni so socialni posli, da bi jih mogli Še za naprej prepustiti z drugim delom preobloženim sreskim referentom, ki so jih primorani opravljati po večini mimogrede, brez vsakega si3tema in mnogokrat tudi brez izkušenj. TJp in i Lada. uaroda. je mladina, če vemo to, ali nas ni strah na stotine moralno in telesno zanemarjene mladine, ki je brez skrbstva prepuščena sama sebi? Kakšna bo bodočnost naroda ko ta mladina dora-ste? Bolnice in jetnišnice bodo prepolne tega rodu, če v pravem času ne zajezimo propadanja otrok. Največ dece bi rešili, ako bd mogli dati staršem zaslužek. Gotovo je tudi oskrba in vzgoja otrok najboljša v toplem domu. Toda tam. kjer ni mogoče rešiti družinske socialne bede in tam. kjer so otroci sirote ali v rokah brezvestnih staršev, ni drugega Izhoda, da priskočijo na pomoč javne ustanove. Dnevna zavetišča dečja zavetišča in deloma tud* oddaja otrok v druge domove so sredstva, ki lahko ohranijo mladino moralno in telesno zdravo. Banska uprava vzdržuje le dvoje dečjlh zavetišč v Mariboru in Ljubljani, kjer Ima 90 otrok, na deželi ima v reji 108 otrok in pole§r tega podpira še 16 vajencev, torej vseh skupaj 214 otrok, oziroma mladostnih delavcev. Vzpričo dejstva, da večina občin v tem pogledu ne more storiti mnogo, je več kot jasno, da je Se na stotine otrok, ki so stalne javne oskrbe potrebni. Neodložljiva je ustanovitev novih dečjlh zavetišč po »rezih s pomočjo banovine In občin. Eno najžalostnejših poglavij socialnega skrbstva v banovini Je starostna preskrba. 2e pred desetletji se je v bivšem deželnem zboru poudarjalo potrebo po starostnem zavarovanju. Pa še danes zavarovanja nimamo. Po podeželju in mestih se množe invalidi dela, ki na stare dni nimajo kotička kjer bi dobili skromno streho in vsaj najnujnejšo prehrano. Maloštevilna zavetišča za onemogle komaj zadostujejo za nekaj stotin oskrbovancev, d oči m mora večji del prosjačiti tudi po nalegu občin od hiše do hiše, dokler ne omahne eb trdi cesti življenja. Občine in banovina -se morajo zavedati dolžnosti, da prično graditi nova zavetišča za onemogle. Sedaj ko imamo velike občine, bo mnogo lažje, da pridejo občine enega sreza do sporazuma in denarja za zgradbo zavetišč. Ne sme se mu ugovarjati, da na zgradbo dečjih domov in zavetišč za onemogle ni misliti, ker ni sredstev na razpolago Kakor dobimo denar za ceste aH za gnojišča ali semena. In če hočete za 90-m ili jonski banovinski proračun, tako ga moramo dobiti vsaj toliko, da dobi vsako leto dvoje srezov zavetišča za onemogle. Zapomnimo si. da tudi razkošna šolska poslopja in stotine drugih kulturnih domov ne bodo zakrili kulturne R ram o te. da pušča narod svoje stare In onemogle delovne ljudi umirati po šupata in cestah, brez usmiljenja ln hrane, brez tolažbe in ljubezni. Velika gospodarska kriza trna za posledico rastočo brezposelnost delavcev in nameščencev. Javne uprave stoje pred vedno težjim vprašanjem, kako preskrbeti brezposelne. Najučinkovitejše in najboljše bi zadovoljili brezposelne, ako bi jim dali delo. Vse podpore v denarju in prehrani so le zasilna sredstva, ki morejo le lajšati, a ne odpraviti bede. Takrat ko zastane privatna iniciativa, je predvsem dolžnost države in seveda tudi banovin In občin, da mobilizirajo kapitale ki prično z javnimi deli. V tem pogledu je pri nas posebno grešila državna uprava, ko Je neupravifiljivo zanemarjala večja javna Investicijska dela Naša državna gospodarska politika se je postavila na lahkotno stališče čakanja na boljše čase, ne meneč se za to da so delovne sile ostajale v vedno večjem številu neproduktivne In navezane na javno pomoč in da je narodno gospodarstvo zašlo v grozeče hirajoče stanje. Na posledicah te politike 1 t •rimo vsi, kmet m delavec, trgovec in in-'ustrljalec. Pred kratkim smo dobili tudi pri nas uredbo o javnih delih. Prodrlo je končno vendarle spoznanje, da se krizo in brezposelnost more omejiti le z Javnimi deli. Bojimo pa se, da ta uredba za enkrat ne bo mogla imeti še zadostnega učinka, ker Je finančno zelo skromno fundirana. Pa že z dobro voljo vlade smo zaenkrat zadovoljni, seveda v pričakovanju, da bo prvemu koraku za ozdravljenje na*ega gospodarstva sledila takoj tudi druga še učinkovitejša odločitev po zgledu drugih držav. Banovina je v svojem področju organizirala več zasilnih del in a pomočjo bed-nostnega fonda omogočila Številnim delavcem vsaj delno zaposlitev. Upajmo, da se bo gradbena delavnost banovine še dvignila, posebno ker ji bo sedaj na razpolago nova trošarina na vino Za podpiranje brezposelnih predvideva banovinski proračun 300 000 Din poleg zneska 4,700.000 Din Iz bednostnoga •»klada, katerega precejšen del 2 500.000 Din je na namen len za mezde pri cestnih dePh. B°^nostni sklad je letos znatno znižan. Tzoadla je davščina na vodne sile In davščina na zaposlitev lr»oz«»*r»cev v znesku 2 0*V» 000 Din. ko je davnina na mezde znižana za polovico. V redu Je. da se Je davščino na meade znižalo, ker ae obeta v drža.nem proračunu 19* svitanje ueluaV benskega davka. NI pa v redu, da aa tslucJ Iz beunoavaecu sklada davščino na Ine-semoe, Id Ji edinost opravičljiva v svezi a podpiranjem brezposelnih. Sredstva iz bednoetnega sklada bodo morala biti v večji meri. not to predvideva proračun, na razpolago aa prehrano In podpore brmposeinih ta njihovih družin. V zimaktm času, ko je potreba največja in navadno vsaka, tudi javna zaposlitev nemogoča, ni drugače, da se brezposeln« podpira s Živili in podporami, ker bi drugače morali pomreti od lakote. Tudi ae zgode slučaji da je Is enega podjetja naenkrat odutceoih sto in se več delavcev, ki morajo sa tisti -čas. ko ne dobe aa posli t ve, dobivati podpore vsaj za nakup najnujnejših življenjskih potrebščin. Ko govorimo o nenadnem odpustu večjega števila delavstva iz enega podjetja, je nujno potrebno, da banaka uprava odredi, da večja podjetja vsaj mesec dni prej javljajo nameravane redukcije oseb in plač pristojnim oblastem, da imajo te možnosti ugotoviti upravičenost redukcij bi da dobe na času storiti potrebne korake v svrho podpiranja in zaposlitve odpuščenih delavcev. Zakonita osnova sa take ukrepe je dana v zakonu o borzah dela. Sploh bi bilo umestno, da si bonska uprava potom inspekcije dela In borze dela osvoji večje nadzorstvo nad industrijskimi podjetji v pogledu zaščite mezd in zaposlitve delavstva. Posebno nekatera inozemska podjetja ki uživajo celo velike carinske zaščite, izrabljajo težavne socialne razmere in pritiskajo na delavstvo na nedovoljen način. Ni dovolj, da izvažajo prislužen kapital iz naše države, poleg tega še sramotno plaču Jej" naše delavstvo, da zaradi nizkih mezd propada. V mislih imam predvsem tekstilno industrijo, katere takozvani blagodat Čez leta bo ostal le v tem. da bo Izmozsrala naše delavstvo in ga pustila tuberkuloznega* In onemoglega za vsako delo v breme javnega skrbstva. Končam s svojimi splošnimi pripombami k proračunu banovinskoga socia'n*\g3 skrbstva r iskreno željo, da bi banski svet našel polno razura*van"e v* potrebe in pravice delovnega ljudstva. Rossinijev „Viljem Teli" Dirigent g. Neifat in režiser g. Skrhinšek sta storila vse, da }e dosegla predstava lep uspeh Ljubljana, 9. februarja. itutsmijevega »bevuakega brivca« hodimo radi poslušat veiino nanovo in ob njegovi sočni metodiki Id prismi komiki imamo zmerom največji užitek Čeprav se je porodil Brivec 1. 1816 Hossinijevo veliko romantično opero »Viljem Teli« ao uprizorili prvič l. 1829., lo vsi glasbeni esteti Jo proglašajo za višek avtorjeve umetnosti. Res Je ustvaril Rossini tu glasbeno dramo, ki je ustrezala najvišjim zahtevam tedanje dobe Osebe so glasbeno karakterizirane In dokaj individualizirane, recitativi dajejo dejauju življenje in res ličnost, razkošno je bogastvo melodij tn harmonij, čudovito lepa je izpeljava stavkov in vseh oblik (solov, duetov. terce-tov itd.), mogočni so ELori in ansambli s sodelovanjem vseh solistov so naravnost" globoko učinkoviti Uvertura je slavno, znana in polna muzikalnih slik. izčrpajo čih glavne zunanje In notranje dogodke sledečih dejanj, a orkester zveni vseskozi bujno in prinaša neprestano duhovite efekte Skratka, ta opera je ogromen, si-Jaj.no prirejen glasben banket vseh mogočih delikates Ln rafiniranih specialiteL Ln vendar — za srce in dušo nas ne zgrabi. Vsa ta patetična romantika je zastarela; občutimo pač največji respekt. toda ljubezni nam vzbuditi ne more. Schillerjeva drama iz I. 1804 Je bila pač izraz takratnega čustvovanja in hrepene nja; Rossinijeva glasba iz l 1829 je pač izliv hrepenenja duševnosti, ljubezni ln mržnje takratne dobe Divotna ln polna vrelega temperamenta, morda nepremag ljivega šarma je bila dama Iz 1 1829, da nes pa je le še zelo zanimiva lutka iz voska in žic! »Viljem Teli« je bil napisan za veliko opero v Parizu z vsem njenim bogastvom, ogromnimi množicami kmetov Ln kmetic iz Švice in Tirolske, s tropi sijajno o. le čenib plemičev, plemkinj in pažev, celih vojsk vojakov, lovcev Ln strelcev na lok Igrišča so predstavljala prekrasne pogle de na jezera ln nehotične gore, grandiozni Ruti; med pečinami ln gozdovi z večnimi snežniki ca obzorju, folklorno slikoviti trg v Altdorfu in končno gorska soteska tik ob jezeru Vse velikansko ln mogočno, krajinsiso in koslumno pestro slikovito. Kajpak so na našem opernem odru take zahieve sploh neizvršijive. Niti strel na jabolko, niti (Jessierjeva usmrtitev zato ne prideta do pričakovanega učinka, a tudi prisega na Rutliju vzlic pomnoženemu zboru ne najde izraba, ki je na veliki sceoi z armado zarolniškib kmetov brer dvoma lahko silno efektna. Sicer pa je tu di res vse to besedilo grdo pokvečen in pokvarjen Schiller. skup mozaično nanizanih prlzorčkov ILrez zadostne psihološke izvedbe, a zaključek opere prelomljen in v nobenem oziru zadovoljiv. Dirigent g. A. Neffat In režiser g. MiL Skrbinšek pa sta storila v polni meri vse, da je žela predstava zelo ča sten, z obilnim pleskanjem Ln zasluženimi šopki prisrčno priznavan zunanji uspeh Da Je bila predstava sploh mogoča, se moramo zahvaliti g. M. Puglju, ki Je vskočil za bolnega g. Betetta In podaja krutega Gesslerja igralski ln pevski prav zadovoljivo. Izvajal je partijo recitatlvoo ln zato vseskozi zunanje impozantno, zla sti povdarjajoč ciničnost brezsrčnega tri noga Naslovno veliko partijo je odlično izvajal g. Primožič in ustvaril s Tel lom silnega romantičnega junaka, ki Je obenem nežen oče in topel mož. Partija Je polna najrazličnejših občutij, ki jih je iz ražal Primožič krepko ali globoko občuteno Na višku pa je bil pred strelom in po strelu na Jabolko ter našel res pretresljl vo tragične akcente. Arnold Melchtal je g M a r č e c, ki je dornlnlral kot junak maščevalec s svojim glasom nad najmočnejšimi ansambli, bil prav dober z Matildo ln v terretu a Tel lom ln Furstom ter je s toolim spevom in živo Iskreno igro ustvaril pnlnokrvne ga človeka Walther Fiirst je g. Marjan Rus. ki Je poslovenil nerodno besedilo zelo leno. umljivo in užltneje kakor Je original ter mu gre za njegovo pevski zmagovito par tijo pesebno priznanje. G. D. Zupan Je v partijah starcev vselej zelo prisrčen ln naraven ter Je tu di starčka Melchtala podajal resnične simpatično. V malih partijah nastopata še g. Gost lč (Rudolf) ki g. Janko (Leuthoid* povsem ustrežljivo, kot ribič pa še g. Ba novec s svojo pesmijo zelo prijetno. ženske partije so vse tri zelo lepe ln učinkovite, zato prav hvaležne ter so vseskozi vezale nase posebno pozornost Ga Zinka K u n č e v a kot gost se je v II. dej. 8 prekrasnim samospevom Ln na sledujočim duetom z Arnoidom kakor tu di ob zaključku -IV dej. odlikovala tako da Je žela aplavz na odprti sceni; glasov no sveža, sočna, umetnica speva posebne topline iti miline, je pela partijo slovenski ter podajala tudi zunanje svojo habsbur šfco blago, svobodoljubečo princeso Matildo impozantno, a vsaj prav verjetno. Prav posebno srečen večer Je imela zopet ga F Bernot - Golo'bova a He dvigo, Tellovo ženo Partija ji leži izvrst no ln njen glas je pel kakor orgle Gom myja, Tellovega hrabrega sinka, podaja ga. Ribičeva živo ln srčkano ter se dviga a svojimi visokimi notami zmago vito kakor škrjanček nad ansamble ter doseza močne efekte. Dasi je opera zelo smiselno in modn krajša na, je trajala predstava preko J424 Vendar je od briljantno odsvirane uvertu re do zadnje slike zelo zanimala Fr. G ZVOČNI KINO IDEAL Samo &e danes ob 4. ari Lya Mara — „Erika" Samo še danes ob 7. in 9.l/4 sveče i Lottis Graveur v veseli opereti ^Pevčeva ljubezen1' R. A. Roberta — H. Rti h man n NOV ZVO<5NI TEDNIK! Iz Črnomlja — Za belokranjski muzej vlada tudi v črnomcljskem srezu veliko zanimanje, kar je razumljivo, ker je zlasti v naših krajih bilo najdenih mnogo zgodovinskih dragocenosti, a tudi mnogo narodnih no'; in drugih vezenin je še danes dobro ohranje nib v naših krajih Bilo bi potrebno, da se čim preje sestavi odbor ki bo vodil priprave in pričel zbirati gradivo, raztreseno po privatnih hišah in po deželi pri kmetih ki ne znajo prave vrednosti pravilno oceniti. Z delom je treba pričeti takoj, da ne bo tudi ta akcija, kakor že mnogo drugih ostala le pri besedah. Zlasti potrebno pri tem delu je čim tesnejše sodelovanje med Črnomljem in Metliko, ker bo le tako skupno delo uspešno. — Krompirja bo primanjkovalo, in sicer semenskega tudi letos v občinah Adleš'či Črnomelj, Črnomelj okol'ca. Drasatuš. Semič in Stari trg ob Kolpi. Po dosedanjem proračunu bo znašal primanjkljaj najrranj 16 in pol vagonov, od tega samo v velik združeni občini Črnomelj okolica 6 vagonov. Krompir je obolel na isti bolezni, kakor lansko leto in po večini ne bo kalj'v T« bolezen še ni popolnoma zanesljivo nre-iskana. kakor je nedavno poročal mt Za-plotnik v »Kmetovalcu«. Belo Krajino res vedno tepeio nadloge in se kmetie spet z največjo skrbjo vprašujejo, odkod Sodo zmogli denar za nabavo prepotrebnega se menskeea krompirja — Redna skupščina Rdečetfa kriza sre ske organizacije v Črnomlju k' pod pred «e6Utvom našega sre«keea rviče'nika g D Trstenjaka prav živahno delu;e se ho vr šila 15 t. m ob 9 uri donoldne v restav raciji g Laknerja Drav*k: banovinski «»d bor d-u^tvfl RdVčerfa Wr-?a te Je nap-n^en da za omenjeni dan pošlje tvojega zastop nrka kot predavatelja Ker je areski odbor v sadnje m času osnova) pri vseh občinah poverjen ištve, so na skupščino vabljeni seveda tudi delegati teh poverjenistev, kakor tudi vsi redni in podporni člani iz Črnomlja In sploh vsi prijatelji tega prekoristne ga društva. Na dnevnem redu so pokg otvoritvenega govor« g. predsednika le po noćila verifikacijskega odbora, tajnika o delovanju v lanskem letu. blagajn ka o mo vinskem stanju in nadzornega odbora, nakar bo odboru podeljena rasrešnice in st bodo vršile nove volitve predsednka. podpredsednika Vn članov upravnega in nadzornega odbora. Sresko skupščino sestavljajo sresk iK>rJvni in nadzorni odbor po en delegat nakejj* občinskega odbora (poverje-n'srva> m vbi redni član? poleg predsedn ka šolskega odbora podmladka Rdečega knža v Crmmiju. Pride Pride j originalni ruski zvočni film < 1 Alojzij Benkovac na zadnji poti Kamnik 9. februarja. Pogreb nenadno umrlega farmacevta in literata Alojzija Bcnkoviča je bil v četrtek popoldne iz hiše št 12 v Novem trgu na mestno ookopališče na 2ale. Pokojnika je spremila na zadnji poti dolga vrsta občinstva. Pred krsto so nosili c.lo vrsto vencev med katerimi ie bil posebno lep venec »Saveza apotekarskih saradnikov« Za krsto so šli za sorodniki številni pokoj nikovi stanovski tovariši, apotekarsko ko moro so zastopali predsednik Bakarčič, tajnik Leustek. dr Piccoli in Hočevar. »S-ivez apotekarskih saradnikov« pa pred sednik Igor Kraut in Leon Trost. ~a pogrebom so šli tudi vsi najodličnejši pred stavniki kamniške javnosti s sreskim načel nikom g. Vru'kom in županom g. Kratnar-jem. Cerkvene obrede je opravil dekan g Rihar. Pokojni Alojzij Benkovič je bil že v svojih dijaških letih tudi sotrudnik »Slov. Naroda« za katerega je pod psevdoninom Vinko prevedel več romanov in povesti ki so izhajali v pod'istku med leti 1886 do 1890. Naj mu bo ohranjen časten spomin! Pomlad na Viču Z Viča nam poročajo: D oči m vlada po drugih krajih dravske banovine še otču ten mraz. Je zapihal na Viču nenadoma jug. ki je stopil ves sneg ter so pričeli poganjati popki na drevju in cveteti prve cvetice že nekaj dni se o tem izrednem dogodi u ne govori samo na Viču. marvtf tudi v bližnji okolici Vsak, kdor pride na Vič. z občudovanjem gleda to prelestno igro narave Na visokih drogovih vise okusni lepaki, ki pravijo, da je prispel na Vič »Cvetoči maj, ljubezni raj,« ter se to pod to devizo vršila jutri zvečer jubilejna maškarada viškega Sokola. Kdor vstopi te diii v veliko sokolsko dvorano, strmi nad prekrasnimi dekoraci* jami, ki jih Je izvršilo članstvo pod vodstvom strokovnjaka br. Llpeta Kosca. Vsa dvorana je en sam cvetlični gaj, visoko nad gajem st' boči azurnomodro nebo, posuto z zvezdami in lunami, ki bodo svetile jutrišnjo noč med rajanjem pestre množice Lahen zefir bo pihljal med cvetočimi gaji Ln očarljive melodije sokolske-ga jazza bodo zazibale vnete plesalce in plesalke v najmodernejše ta najbolj domače plese. Tudi v baru bo izreJno živahno ln prijetno Dobro založen bufet z aajloljšimi jedili in izborno kapljico bo nudil tudi vse telesne dobrine. Skratka .utrišnja Sokolova mašketada bo nadkri-Ijevala vse dosedanje Za najlepšo in naj-originalnejšo masko sta pripravljeni dve krasni darili Torej maske na dan! Ponovno opozarjamo na jubilejno maškara-do ter bratsko vabimo k obilnemu posetu. SPHBT za prvenstvo Zasavja Smuške tekme Smuški odsek SPD Zagorje razpisuje .a nedeljo 18 t m medklubske smuške tekme za prvenstvo Zasavja 1934, ki so odp-te za vse verificirane člane klubov, ki so včla njeni v JZSS Vodstvo tekme: Predsednik in zdravnik dr Slavko Grum. tehn vodja Ivan Kopri va. starter Lavoslav Mrnuh, časomerilec na startu Matko Sulin sodnik Franjo Ko priva (LZSP), časomerilec na cilju Herman PoŽun, zapisnikar Slavoj Saks, nadzorniki prog France Klun. Jože Repovš in Ivo Levstik. Proga: 8 km. Start ob 8 zjutraj v Zagorju, cilj v Zagorju. Nagrade: Prvo plasirani prejme moder no gravirano uro (darilo dr. Slavka Gru ma), diplomo in naslov: Smuški prvak Za savja 1934. drugi srebrno plaketo, tretji bronasto plaketo in oba diplome, četrti in peti diplome. Prvo plasirani tekmovalec Zasavskega kluba prejme poleg diplome tudi zlato plaketo Tekmuje se po pravilniku JZSS ter vsak na lastno odgovornost Prijavnina je Din 10.— ki se plača pri /pisu Prijavnico je poslati do 16 februarja v roke L. Mr-nuha Nakdnadna prijava je dvojna Vsak tekmovalec mora biti 10 min preje na star tu. Razglasitev rezultatov in razdelitev di plom in nagrad takoj po končani tekmi v Sokolskem domu. — Nov smučarski klub bo ustanovljen v nedeljo v Višnia irori odnosno Dri Sv. Duh i nad Višnio tforo. kamor pohiti zopet mnom oror»*oru vs* oolno idealnih 8niu -kib terenov za za^Hnike "n za irvežb^nf1 -mučarip Prijatelji te?a UHlHivi «m,i5T<-> *s kot'^kn namoravg'o onnn;Tt rnfj v »fsnuačarftki klub oolzc ki mu bo nalo*;"1 ironizirano »i^meriti ns Dolp-n'sko. v or** vr^ti <*evf»d;> v okol»rn VoSnii gor*. vs» on- *m ?r*r;p 'ri n;m*:o tolik«"1 "n H»"»Hfi d s bi s^ vorMi d*W h Ll iM|*n*. A teb ie mnogo in iih bo od leta do 1 *ta v*e\ sai se beli sport on nas silno razvija in bodo mladim smučarjem dobrodošli posebno kra id. kier le toilko lepih prilik za smuko Ustanov.lev nov-ja smučarsk*zs kluba bo zdruiena tudi s tekmo, ki bo pa posebnoM in privlačnost zase. V nedebr.: Nihava Red A. 11 febr.t Ob 15 uri Tičar, Izv Z«'**ne cene. Ob 20. url Ples v P*" Isven Ponedeljek. 11. *ebr.: r/iprto te v 32 »SLOVENSKI NAROD«. 4m t. februarja 1934 •run 1. MASKARADA • V LUČKAH - V SRČKIH NA TABORU PUSTNA SOBOTA. DNE 10. FEBRUARJA 1934. Dnevne vesti _ Devetdesetletnico Jurčičevega rojst/a, ki bo 4. marca, bomo obhajali povsod, četudi akronino. Zlasti se pripravljajo na proslavo Dol*nici. ki upravič mo se posebno cenilo svojega rojaka, prvega elovene.Dpsetega brala«. V ta namen ie tudi nedavno izdal >NaŠ oderc novo dramatizacijo »Desetega brata«, na kar zlasti opozarjamo, ker |e bil >Deseti brat« uprizor'en v tei dramatizaciji a velikim uspehom v mariborskem gledališču. Drainatizator. režiser Ferdo D*lak. ie vse dfijanje navezal n<* osrednjo osebo, desetega brata, ki stopa za4o močno v ospredij ter se nam približa *e boli kot v romanj. Naši ljojdski odri pogrevajo dobrih ljudskih domačih del. zato ie nova knjiga nalašč za nje. stilne pa le 20 Din ter ob*e^a 71 strani v osmerki. Pi&it? po kniigo (na slcv: .NaS oder«. Ljubljana. Gajeva ul. 8). dokler zaloga n? poide! Zanimanje za novo dramatizacijo je veliko. Nedvomno postane >I)eseti brat« zopet naiboli igrana ljudska igra, ki ie mnogo pridobila z novo dramatizacijo* _ žrebanje dobitkov 2 Vi % rente vojne škode. Oddelek državnih dolgov in državnega krediia v finančnem ministrstvu obvešča imetnike obveznic 2V*% državne loterijske rente za vojno škodo, da bo predvideno žrebanje dobitkov po prejšnjem zakonu o izplačilu vojne škode, ki bi moralo biti 16. februarja zamenjano z no.imi žrebanji, ki bodo 15. februarja, 1. marca in 15. marca. Pri vsakem teb žrebanj bo izžrebanih 279 irečk v skupnem znesku po 2.000.000 Din. in sicer 1 srečka 200.000 Din, 3 po 100.000. 5 po 50.000, 20 po 20.000, 50 po 5000 in 20 po 3000 Din. Izžrebani dobitki bodo izplačani mesec dni po žrebanju. 1. marca bo pa redno žrebanje, in sicer bo izžrebanih 173 srečk v skupnem znesku 1.600.000 Din, in sicer 1 srečka za 200 000 Din. 2 po 100.000, 5 po 50.000, 15 po 20.000, 50 po 5000 ln 100 po 3000 Din. Dobitki se bodo izplačevali od 1. aprila. — Konferenca predstavnikov trgovskih ihornic. Imovinski min.»ter Jurai Deme trovič ja imel včeraj popoldne s predstavniki trnovskih in ind jetrijskib zbornic iz *»2 države konferenco, ki so 6e na nji obravnavala aktualna vprašan U v zvezi z delovanjem zbornic in trgovinskega ministrstva. Govorilo se ie v prvi vrsti o bodočem intenzivnem delovanju med zbornicami in državnimi oblastmi, zlasti pocd.nimi ministrstvi kakor določata obrtni zakon in uredba o zbornicah. Posebno posvetovanji se ie nanašalo na sodelovanje zbornic v pripravah za trgovineke pogodbe. Govorilo se i i tudi o reviziji obrtnega zakona ter uredbah in pravilnikih k tem zakonu, o banovinskih in občinskih financah, o uredbi o zaščiti kmetov, o osnutkih zakonov o izpreinembab in dopolnitvah davčnih zakonov itd. Ljubljansko Zbornico T0I j? zastopal na konferenci zbornični konzulent g. Žagar. _ Rezultat natečaja za velesejmski plakat. Kakor vsako leto. je tudi letos naš ve-kseiem razpisal nagrade za najboljše osnutke za plakate in i? razsodišče prisodilo tekmovalcem naslednje nagrade: za osnutek z geslom »Vsi v Ljubljano!« grafičnemu slikarij Rudolfu Gorjupj na Viču, in sicer pogojno 200j Din, če \i plakat mogoče izvesti v štirih barvah. Drugo nagrado v znesku 503 Din za onsutek z geslom >2a Pe« Josipu Kladniku. tipografu v Narodni tiskarni. Tretjo nagrado v zneskiu 500 Din za osnutek i Kastom >Moderna Ljubljana« tehniku Viktorij Kavčiču. IV. nagrado v zn wku 250 Din za osnutek z geslom •XIII 1$34« dipl. tehnikoma Bohinjcu Vladimiriu in Marjanu ter V. nagrado v zneskiu 250 Din za osnutek z geslom >Denar« tudi Josipu Kladniku. tipografj v Narodni tiskarni. — Vsem naeraiencem naiiskr^neie Čestitamo, zlaeitj pa vrlemu zastopniku črne umetnosti, ki ie s lem dokazal, da je tudi ta stroka v naioži-ih *=tikih z utnctliooSlo. — »Stalež Šolstva In učlteljstva ter prosvetnih ustanov v dravski banovini« po stanju 1 januarja 1934 izda tekom meseca marca Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani Stalež bo vseboval poleg vseh šol v banovini tudi razne krajevne Ln osebne podatke. Imena občinskih In cerkvenih predstojnikov, dalje vsa obstoječa društva (nacionalna, kulturna, socialna, gospodarska) Ln ustanove na sedežu šole V knjigi bodo označeni pogoji za sprejem v posamezne vrste sol in kakšne kvalifikacije si pridobijo absolventi posameznih tipov šol Poleg običajnih osebnih podatkov učlteljstva bo vseboval »stalež« tudi podatke, ki bo<1o s pridom služili raznim gospodarskim zavodom hi trgovskim tvrdkam Ker Izide aStalež« v omejeni nakladi, vabi založnica c. interesente na prednaročila, ki Jih sprejema do konca teea meseca da bo moela event. zvišati naklado ln na ta način tudi znižati prodajno ceno knjlgt Prednaročila sprejema Banovinska zaloga šolskih knjig ln učil v LJubljani — Natečaj za izrednega profesorja. Rektorat univerze v Zagrebu razpisuje natečaj za Izrednega profesorja na me;li cinski fakulteti v Zagrebu iz nevrologije in psihijatrije. Prošnje Je treba vložiti dc 6. marca — Jadranska straža v Prevaljah. Jadranski stražarji so imeli 31. januarja letni občni zbor. ki ie bil izredno dobro ob iskan. Zbor r° otvorit predf»ednik sreski načelnik g. dr. TVkavČič. Porod'la predsednika in drugih odbornikov so pokazala, da ie mlada ort7ant7aci|n e svojim agilnim odborom zelo žvahno delovala. Od or^tekle^a leta, ko le b;l maia m*wca usAsnOvffcm k m i ovni odbo*" JS. «r* lp Stavilo Manptva (»koral 06-dvoHlo in -tele na-a no«to*ankw JS nnA 120 Članov Kontno /=o K>li sogla^o iavoli^n* dos-Hiani' ftfnVrtfHIšrfi _ Nov grob. Včeraj dopo'dne ie umrl v Lliibl4anf biv*t vi*** h?n^ni urpdn'k g". Rudolf šega ki ie bil *vo^*ss tudi nrod-nik sSNnrenskefra Nn^rtn« povita g-a le iptika in ga r^^a dolgega rrT)M*n*a Pogreb bo hitri ob 10 iz mvrvsSntfjp nd «v '{rlStefu n« poVor»«lf5če k Sv Klltai. Ro--H mu 'shka zgrnila, žalujočim svojcem -•aSa iskreno sožalj'«? — Huda zima v Bosanski Krajini. Iz Bibača poročajo, da Imajo v Bosaoak Krajini že več dni hudo zimo. Včeraj j« znašala temperatura —17 stopinj. Huda zima je prignala Iz gozdov volkove, ki a« raztrgali kmetom že mnogo ovac. — Vreme. Vrem *nsl ie popadel na nek »m dvorišču pes in |o tako močno vgriznil da ie morala v boln:co Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozj in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« crenčlee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih. da v začetku bolezni porajajoče se zaneke poneha vajo s pomočjo »Franz »losefove« vode. ne da bi se oolavile d^ske. ki se Hb vsak bolnik boil. »Fre»nz Jospfova« f»»-«»«čios »e dohi v vseh lekarnah, drogerijah ln specerij-sl-ib trgovinah. — Nezakonskega otroka utopila. Za grebška policija Je izročila sodišču sluz kinjo Julko Glavica, ki je imel« b nekim delavcem nezakonskega otroka, pa ga Jt utopila — S sekiro jI je odsekal glavo. Lani v oktobru je 23 letni Ernest JaMas nena doma zblaznel in odsekal s sekiro glavo 60 letni Mariji Srok. notem Je pa pobeg nll v Italijo In so ga v Onattji aretirali Naše oblasti bo zahtevale od Italijanski! oblasti, naj ga Jim izroče in te dni Je bil Jardas priveden v sodne zapore na Sušak Usodneea dne Je prišel fant domov in Je najprej vzel britev, kt mu jo Je pa mati Iztrgala t-z rok Potem Je poirraM! velik velik kuhinjski nož. ki ga mu Je mati tu dl vzela, a končno Je pobral sekiro in zbežal na cesto Sluča.Vio ga je srečala soseda Marija Srok. ki se Ji Je od zada* približal in JI z enim udarcem odseka' glavo CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ MASKARADA SOKOL VIC PUSTNA SOBOTA Iz Ljubljane —lj Injttuiiruft sprehajalna pot aa orao. Pod Lena uaj»iovuHi aiuo giajaKi preoivauci doživeli včeraj no»o odknije, zvedeli smo, da je tako zvana Strma pot pozaoijena m zanemarjena, da ni posula in da je zaradi te malomarnosti zaarit razgled na dvorišča Aiesune^a ln Starega trga. Grajski prebivalci smo sami dovolj kruičnl in bi v pravem času opozoril, na te nedostatke, će bi nam bUa ta pot res laKo pri arcu. Dopisnik bi svoje usmiljenje uameril lahko v drugo smer. če hoče biti na vsak način človekoljub Mi mu povemo, da te poti sploh ne porab.jamo, najmanj pa nase gospodinje, ki ne bi želele nosita po tej strmini težkih bremen. Vem., pa tudi prav dobro, da je ie malo obiskovalcev ki bi se posluževali te poti; tudi ie bi bila posuta, bi bila zapuščena Poznamo dnevnega obiskovalca Gradu, pa se se ni pritožil, zakaj da ni urejena tudi ta pot fie je drsalnlca. pustite tudi otrokom veselje — naj bo, ker se ne dela škoda tn se ne ovira promet Ce bi pa dopisnikov predlog, češ naj se pot zapre, obveljal, predlagamo Slov plan društvu, da zapre vse dohode na planine, kajti na planinah je še večja opasnost, da kdo zdrsne v prepad kot pa na Strmi poti ki vodi na Grad. Dopisniku prav prijateljsko svetujemo, da naj kot prijatelj olepša nja Ljubljane posveča skrb drugod, ker pe/r ta. sicer bi r.e zmrznila. Otroci so seveda takoi odkrili novo drsališče. Z vpraša nioni. Č* ie led dovoli trden, si n:so po-<*=hno bnlM' stave. Tvfi?a! ie prvi. dnu?i so pa prflomastfli pogumno za niim. Včerai ph ie pa b:lo toliko na ledu. da se ie kar sibM. Imeli so res vraž>o sr*čo. ker ie bil M zelo temak in na nekaterih krajih voda ni bila n ti dobro zamrznfena. Ko ie bilo še dnsaliSČe na tivolskem ribniku, so led v*dno preizkušali. Če \e dovoli debel. Ljubljanica pa ni za dneališre, zato se tudi nihče ne bri«»a. kaj počno otroci na nji. Po toči zvon ti ie prepozno! Otroci vendar ni-eo razsodni, zato bi morali biti vsaj nekoliko boli od rasli, ki dopiščajo otrokom to Liko svobode. —lj Na ribjem trgu so se danes gospodinje zalagale precej s sardelicaml, ki jih je bilo mnogo kot že drVo ne in bile so lepe ter sveže. Prodajali so jih po 14 Din msnjle, večje pa po 16 Din. Nenar adno mnogo je biTo tudi ščuk ki so po 26 do 28 Din kg. Danes so bile torei nekoMko cenejše, ker jih navadno prodajalo po 28 do 30 Din kg. Ze*o malo le pa bilo morskih rib razen sardelic, očad je bilo samo ne-ka1 k^ojrrsmov. prodajali so po 32 Din. dnurih vrst pa še toliko ne. En prod^ia'ec 1e prodajal tudi škoHke. in sicer po 12 Din kg Trmed rečnih Hb je bilo še precej karpov. ki so po 20 Din k^. n^kai donavske postrvi ki te do 40 in pr*e#1 pečenk ki tih nsvsdT»o prodajajo na komade. £ab Je vselej dovolj. —lj Talraaa* peratalae Je čedalje več ia trgu, odkar so jo aaceli prodajati tudi nesarji. Gosi prodajajo po 12 do 13 Din. 3anes je razložil na svoji stojnici aa tr-pi sopet mnctjo goal prodajalec, ki je po-V nosredovalnicic igraio članice organizacije bišnib uslužbenk pod režijo Cankarj-vo Mešani pevski zbor >Svobodtc bo sapel več lepih p^iin Potem sledi prošla zabava 5 d lesom. Vstopnina 5 Din. 107-n —li »Ljubezen na povelje« ni prijetna stvar, vendar na zna biti doka! zabavno, ako sta on in ona pri pravi it ma sprejeli to vlokTO. Kako se ie to zsodilo in kako se ie stvar lepo razpletla, nam pokaže danes n i>nhodnj» dni ZKD film. V tem filmu je toliko zmede in zabave, da bo še or^ve? vsesa za preti pustni čas. Torej danes ob 14.30 vsi v Elitni kino Matico k pr-dstovi ZKD. —lj Večerni kuharski tečaj. Da se uetr-*-že vsestranski želji in omogoči tjdi onim interesentom ki preko dneva nimajo ča*a obiskovati kuharske t?čaie. e? vrši rei.-ii kuharski teftai (en-, dva- ali tromfsečni) od Inp 15 februarja dalie. Pričertek vsakokrat ob nol 7 uri zveč»r. Veton je mouoč wak lan. Informacij■» daie kuharski teČa: v Go atilnifckem domu. Ljubljana. Privoi St. 11 Telefon 26 75 108 n —lj »OtroSki ringaraja« posetljo Številni mladi gostje. Majhni so, a vendar veliki umetniki Saj nam bodo skupine otrok mladinskega odra »Tabor« predočile prihod kra'la in kraljice lz Devete dežele. Naše llcejke zaplešejo ples mladih vojakov. Prima balerina Malutka bo obvladala v plesu Medvedka. Mlado bitje bo Iskalo 3vo1o ditfico In Se več ln več. Pridite, 11. t. m. ob 16. uri. v veliko dvorano TJni^a in poerl«^te si! At^na. 103-n —li DmPtvo >So?a« matica ▼ L}oMiani vabi vs*» «Mane in or'iafelie na o*vTtino podobo dne 10 t- m. ob 8. ur» zvečer na družabni septane-k k -»L^vu«. V leni domaČi in np»nri«?lian» zabavi br*r hrrjTM» in «S>o&ko>v Hrwh» finali orMi^o r»»^bfti pr*?#**n n>i«l«ni večer. Na snoredu ffovori, pertje. kuoli-ti. amerikanski žemitve itd. Pridite, ako hočete biti dobrp volie. Vstormire ni 104-n —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Dravi zaradi večernega koncerta v Filharmoniji vaja mešanega zbora izjemoma ob 18 ^4. —li Gospodarska, kulturno io narodne drnStvo Barje v Ljubljani priredi danes ob 19. v Soli na Baiiu predavali i >0 hisiienic a filmom. Predava dr. Avguei Korbar, zdravnik drž hisriierske^a zavoda. —lj Kako se najhitreje naučiš petja? Pridi v soboto zvečer na tabomko maSke-rado, ki bo imela svoio himno, ki ;o i* ^komnoniral brat Ju vame mlaiSi. Zaoh; se: Vp< Tabor ie v l"čkah in ©r5ki zsre. Na vsaki mizi bo celoten tekst z notami, da se bo lahko vsakdo takoi naučil te le«ne nopevke. ki naj postane himna t»i?a večera. Kdor na ne pozna not, io bo lahko ve? 'rat «>;*»1. za kar bo skrbel 2n-članeki Th? Falctone 5a*z. Se celo za otip b-e? r>o-mlnfca le nr*#c*W*sfio. k*»ko. Da je zaenkrat 5e tprnr«! Ma« -pn7,ipi?fl rAč-ra Vod H «ra ho ns* nHliub ,Jpni r>le«tfii monter Hrs« Jo*» tTo?5x**1c. — V«»r»Tvninj» \o 79 m«^ke 10 Din. 78 IIWH»wl rune oa 15 H*« 106-n Trfrov^ev ponos. Prvi frarovec • No. ti al na rlnler" nrfiel. da *e po enem leto napoveduješ konkurs. Hniori trgovec: Da, In Domisli, začel sem tz nič. Zatiranje tuberkuloze v rudarskih revirjih Uspešno delovanje protkuberkutoznega dispanzerja v Trbovljah Trbovlle, 8. februarja. Pred leti, ko beseda kriza v rudarskih revirjih ie ni biie tako iKlomačena kot je danes se nihče ni mnogo zrn en H za uber-kulozo, la sicer takrat v naši sa esti dolini ie ni biia tako razširjena, se je pa tem lažje razvijala med delavstvom, ker takrat ie ni bila organizirana borbe proti tej za vratni monUd čkrvesrvs. Da pa so bili rudarski revirji le od nekdaj vsestransko ugodni za rszsrrjanje te ljudske kuge. je jasno, kajti ne le gosta naseljenost d^ovne^a ljudstva, marveč tudi socije»lne prilike, zlasti pa slabo ozračje, mnogo prr.oo*norek> k Širjenju tuberkuloze v n»darsikih revirjih. Novoustanovljeni prof'tuberkulozni dispanzer, ki £a vodi Specijalist g. dr. Prodan s pomočjo domačih zdr«vn;kov. pomeni v tem pogledu nekak obrambni zid v borbi proti temu strašnemu sovražniku človeirva Da je bfl ta dr>»nanzer baš za rudarske revirje nujno potreben, dokazuje niegovo delovanje in tudi uspehi, ki se kažejo z organizirano proti tuberkulozno borbo. Omogočena je točna evidenca ietično obole!;h tn njihova izolacija od zdravih, kar pomeni Že samo na sebi vel:k ko^ek nao^ej k zajezitvi jet:ke. Boln:ki in bolezni osumljeni prideio k zdravn;kom. ki vh nre;5:e'0 ter ugotavijejo diagnozo m stopnjo obolelosti Bolnikom dajejo bodiSJoven*ki Narod< je v naši dolini vedno v*Čje. Ne mina skorai dan. da bi nam ne b'l priiavljefi nov naročnik. Samo v meseci januarfu I* Število novih naročnikov naSega lista naraslo za o«roe 20 in če bo Steviio naročnikov nara*.*ak> v dosedanjem obs^gn, si lahko vsakdo izračuna, kako visoko bo Število naročnikov »Slovrnakeca Narodne ob koncu l**ta, zlash čj prištejemo Se sedanle visoko Stjvilo na-ročn kov. Največ pripomore k Sirienju lleta redno poroČanie o dnevnih dogodkih v rudarskih r^vfrfih kakor tudi dejstvo, da stane mesečno le 12 Din in a? poleg tega Se takoj po prihodu noonldanskp«ra vlaka do stavlja naročnikom po posebnem roznašal-00 na dom Da zaeovarfa »Slovenski Narode !nt?rese delovnega ljudstva, ne borno pose-bet naglašali. o tem .*o ae mogli naši ce-nieni naročniki in čitatelj! pri vsaki priliki rveorfeaH, zato j;h pa pomoJVTio orosimo, da nas r>ri Sir»eniii naS^ga listn v rudarskih revi rih kret>ko nodoro. k*r z?limo. da bi postal naš l'>t oiaRilo delovneca H iddtva btdi v rudarskih revir|;h. _ Razpin volitev delavskih zaupnike? ▼ II. skupino rudarska zadruge. Rudarska zadruga v L: ubijan i ie danes v rudarskih revirjih z razglasom objavila, da le 31»tna fijnkcijrika doba f mkcijonvirj?v II. akuoine Rudarske zadnure potekla in da bodo zato volitve delegatov in njih namestnikov dne 18. februarja. Volilni upravičenci so vai delavci in delavke, ki so dorrSili 21. Isto in eo že I?to dni pri podietju zaT>osleni. Voljeni pa smeio biti le moški delavci, ki eo zaposleni v rudniku ali podjetju Dukič in tO dovrših" 24. leto, so iugoslov*n«»k^a državi lanova, 'majo oieatt in brati ter eo najmanj tri lerta bili zaoosleni pri ridmku in podjetju DukiČ, razen leaa pa. da niso v 6mislu § 16 zadružnih pravil izfub:li vo-hilne pravice. Volilo »e bo z glasovnicami-DMavf4vo bo volilo zaupnike na obratih, k;er j? zaoo^lerto in sicer na zapadnem obratu, vzhodnem obratu, dnevnem kopu N<>ži, dnevnem kotni Dobrna (a nodietiem Dukič), na separaciii (s savskim rovom), pri z manjem obratu, v delavnicah in H HUro-obra-tu. Volitve bodo vodili obnntovod\e. ki bodo po volitvah oddane glasove skupno s 3 ^lani II. skupine prešteli ter sestavili o tem zapisnik. — Za t? volitve vlada med delavstvom ie sedaj veliko zan:manje, ker so dobri delavski zaupniki v današnjih težkih časih največjega pomena za rudarsko dela v-etvo. Zato ie žel idi, da bi ei nase delavstvo pri predstoiečih volitivah izbralo za svof«? zaupnike ree otrokovno usposobljene, energične in tudi dalekovidn? može. ki bodo razumeli na merodajnih mestih z vso odločnostjo braniti socialne pridobitve delovnega ljudstva. — Občo i zbor loto-odsek* SPD. V sredo zve&er a? je vrši i v novo.irejenib proekirih redni letni občni zbor (oto-odeeka trboveljske SrD. Udeležba ie bila izredno velike, saj štej? odsek, ki ie bil Sele lani ustanovljen, že 61 članov. Agilnost odseka se 'iaj-boUe odraža v tem, da je žc takoj v prvem i»osiovii em letu priredil dobro uepHo foto-razstavo, nadalje da si je a požrtvovalnim prizadevanj-au ustvaril svoj moderno urejeni dom a predavalnico in temnico, za katero bi jih lahko zavidali foto-ainaterji večjih centrov kot so Trbovlje. — Stari delavni odbor s predsednikom g. Vizjakom in tajnikom g. Petričem jun. ie bil ponovno izvoljen, polee starih odbornikov pa ie bilo izvoljeno v odbor S* nekaj novih mlaisib moči, s čemer ae bo delavnost ods»ka le pojačala. — Odsek prične ie 12. t- m. z rednimi teoretičnimi in praktičnimi predavanji, ki se bodo vršila v od** kov h prosto rih vsak ponedeljek in sredo ob 19. uri. — Predavalo se bo pred ve ^tn o foto-tehniki in umetnosti, kar bo nedvomno vsakeva liub-telio lepe fotografije zanimalo, zato ž»li xi sak. da bi s? teh predavam udeležilo e;m več občinetva. zlasti ker ie lelV. brezplačen. Kdor torej žel: ta predavanja posečati. naj to pravočasno sporoči odsekovim funkeHo narjem. ELITNI KINO MATICA _Telefon 21-24_ Samo še danes ob 4. ari (večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) LOUIS GRAVEUR v veseli opereti »Pevčeva 1 jubezed" R A. Roberte — H. Rtthmann NOV ZVOČNI TFDNTK' »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. ftfcraarja TBm 28y ve stretf votn »»•> — Poveljnik, — je dejal goreč vitezu, — Lafavette je še predaleč in bojim se, da ne prispe pravočasno Roger je prebledel. — Ne, — je nadai'jevai goreč, — kar poglejte! Ti prokleti Angleži lahko še vedno pošiljajo vse svoje čete proti Washiiigtf>novi armadi sami... Zdi se mi, da diši to po porazu. Vitez de Vaudrev je zadrhtel. — Ne govorite mi o porazu I — je vzkliknil; — tam, kjer poveljujeta \Va-shinjjf^on in Lafavette, ne more biti poraza ..'. In ne bo poraza, dokler ne ob-ieže vsi Francozi do zadnjega mrtvi toa bojišču... Roger je biJ ves izpremenjeiL — Požarna se moramo! — je zaklica! odločilo. ... Hiteti moramo, kar se da, da ča.~ prej udarimo na Angleže! — Da bi le prišli pravočasno, — je dejal poveinni'k gorskih čet. Tisti hip so zapele gorsKe čete bojno pesem. — Cujte! — je dejaJ njihov poveljnik, — mjji dečki odgovarjajo, kot da ©o slišali najin pogovor ... To je naša pesem zmage, pesem pogube za sovražnika! ... ... Angleži bodo dobro slišali našo pesem, — je nadaljeval, — ker nam piha oster jutranji veter v hrbet in žene glas naravnost proti Angležem- Vitez se je zdrznil. — Veter! — je vztkliknii razburjeno. — Veter!... Pokličite seržanta Rabusson a. Dva vojaka sta odhitela iskat seržanta. Kar je prihitel k vitezu Gašper. — Poveljnik. — je dejal, — četa sovražnikov je baš krenila proti nam, da nas zadrži daleč od bojišča. — No, poročnik Gašper, — je vzklisknil Roger, — pošljimo sovražnika na vtrat dva sovražnika, ki ga bosta tema"., pognala v beg: ogenj in veter. Vso w*ki, ki so slišali poveiimiko-ve besede, so radostno vzkliknili. Cez pičlih desei minut so že švignili prvi plameni iz goste trave in veter }ih ie gnal proti Angiežem. Ogenj se je siril z bliskovito naglico in vitezova četa ie imela takoj prosto pot. Pogled na gorečo prerijo je bil krasen in grozen obenem. Snopi isker so se dvigali proti nebu ki padali nazaj v ogn;enem dežju med gostimi oblaki dima, ki so za njimi vitezovi vojaki hitro prodirali naprej. Angleži so takoj opazili pretečo nevarnost. Poedine čete i.n skupine so se začele izločati iz bojne črte in bežati pred požarom. Konji so se začeli piašiii m zaganjati med pehoto, kamor so zanašali še večjo zmedo in sir ah. Washiiigtona ie bil nenadni požar prerije prvi hip osupnil, potem je pa bkro zbral svoje čete na obeh krilih in navalil na Angleže. — Američani so tako-; spoznali, da jj»m je priskočil v odločilnem trenutku na pomoč požar in padel sovražniku v hrbet. Lafavette se je naglo spuščal s pobočja gore v ravnino in dobro je videl, kako strašen udarec je zadal pežar angkškj vojski. V kratkem se je izpremenila vsa armada v gruče zbeganih in prestrašenih vojakov, bežečji na vse stran:- — Gospoda! — je za klical markiz častnikom, zbranim okiro-g njega, tisti, ki mu je pošlo na misel zažgati ireri-ao, je imel sijajno idejo, in po njegovi zaslugi je izjpremenila naša annada že grozeči poraz v popolno zrnato ... Kakor je bil napovedal Laiavette, tako se je zgodilo. Prestrašeni in zbe- gani Angleži so se razkropili po vsej preriji. Končno sta se pa obe krili, ameriško in francosko, zd-ruždli, in to je pomenilo ppoln poraz Angležev. Bitka je bila skoraj že končana. Le tu pa tam so zmagovalci še zasledovali zadnje gruče bežečih premagancev. Na pobočju gore sta stala generala Washington m Lafavette sredi častnikov in sprejemala zastave poraženega sovražnika, ki so joh polagali zmage pitjani vojaki k njunim nogam. Prišel je tudi RogeT s poveljnikom gorskih čet. čim ga je zagledal, je Lafavette radostno kriknil: — Vi, gospod vitezi — Gospod vitez de Va Claudia m Trajana, naj bi znova oživelo, samo da bi bilo tri kilometre bliže morja, nego je bilo prvotno, ker se je ustje reke Tibere že tako daleč pomaknilo naprej. Pa tudi novo rimsko pristanišče nameravajo zgraditi ob desnem rokavu ustja Tibere. Za pristanišče Rima se najbolj zanima Mussoiini. načrte je pa napravil pokojni profesor Luigi Luiggi, a izpopolnil jih je njegov učenec Gino Coari. Po teh načrtih b: zgradili pristanišče severno od vasi Fiumicino, kjer sega umetni rokav Tibere do morja. Ta kraj je ugoden, kajti na drugih straneh Tibere se delajo peščene plasti in morsko dno se naglo zmžuie. Tibera bi bila potem plovna do vrat Sv. Petra za ladje srednje velikosti. Gradbeni stroški bi ne bili posebno veliki; treba bi bilo samo okrog 5 milijonov lir. Ker se Mussoiini navdušeno zavzema za ta načrt, je skoraj gotovo, da postane Rim kmalu primorsko mesto. Vrste 9315-23 Lahki čeveljčki iz satena ali baržuna za plot in čajanke. Isti Iz svileneao atlasa Din. 59.-. Vrs*a 9375-23 Udobni toda elegantni plesni čeveljčki lx satena ali baržuna. Zelo praktični. — Nov način konzerviranja mesa Med najnovejše tehnične pridobitve spada nov način konserviranja mesa, ki ga je demonstriral te dni v Brnu prot. dr. Lenield povabljenim gostom v zavodu za higijeno mesa, micka in živh. Gre za način nasolkve prašičev po žilah, ki je bil znan že v drugi polovici 19. stoletja pri konserviranju mesa goveje živine v Madagaskarju, a pozneje je delal s tem poskuse Morgan v Ameriki. Ta način konserviranja so rabiii tudi v rusko japonski vojni pri preskrbovanju ruske armade z govejim mesom. Po vojni je bila ustanovljena družba »Prosoi« s sedežem v Parizu in Pragi, ki je dala ta način konserviranja mesa klavne živine patentirati na pobudo kijevskega profesorja Sen-čenka. Ta je Morganovo metodo nekoliko izpremenii in konstruiral napravo, s katero se vbrizga solna raztopina v žile. Družba »Prosol« je naprosila prof. dr. Lenfeida. da bi povedal svoje mnenje o patentu in pozneje o izpopolnjeni metod-, po kateri je bilo po nekaterih poskusih meso tako uspešno preparirano, da so vzbudiH izdeHci splošno pozornost. Prof. Lenfeldu se je posrečilo kon-serviranje mesa izpopolniti in točno ugotoviti, kako je treba ravnati z njim do predelave v mesne izdelke. Nov način je zapopaden v tem, da se omamljenemu prašiču s črpalko izsesa kri, potem se pa po očiščenju v trebušni votlini stisnejo odgovarjajoče žile. ki preskrbujejo s krvjo notranje organe trebušne votline. Desna srčna duplina se popolnoma odpre, skozi levo in skozi glavno žilo se pa vbrizga v telo solna raztopina. To ie nedvomno najboljši način hitre nasolitve. Nasoljeno meso se ne more počasi izsušiti. S *em ;e omogočeno zelo hitro izdelovanje najfinejših mesnih izdelkov, ker ostane meso sveže in lepe barve. Posebno važen je ta način konserviranja mesa za izvoz, zlasti za izvoz šunk. Inserir&jte v »Slovenskem Narodu" TISKARNA IZVPSTTF RAZLIČNE TISKOVINE ČASOPISE DIPLOME REVIJE PREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREČKE KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEČ BARVNI TISK PISMA. RAZGLEDNICE SLIKE OSMRTNICE OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA CB POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE. PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAK6NI OBLIKI NAJ SE IZVRĆE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NA6E PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH EN VPRAŠANJIH drage VOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO SOLIDNO EN TOČNO. CENE zmerne — PRORAČUNI EN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ Inaroona 1skarna LJUBKO GOSPODIČNO I do 20 let, srednje postave, dobro plesalko in ljubiteljico narave, želi spoznati mlad gospod, zenitev ni izključena. 1 PremoŽenje postranska stvar. — Ponudbe samo s sliko na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro »Ljubka 802«. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 810 GOSPODIČNO ki bi prevzela prepisovanje na stroju na dom, iščemo. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Dobra moč«. 800 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE 12 lekarne DR. G. PIOCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91 fL. RESTAVRACIJA »PRI ŠESTICI« vas vabi jutri v soboto na domačo zabavo z godbo in plesom, ki se na pustni torek ponovi. — Izbrane specialitete in dobra vina. Cene običajne. 832 OZDRAVLJENJE! Kdor hoče imeti noge brez kurjih očes in ozeblin, mora obiskati pedikerja g. Avbelna v kopališču Okrožnega urada. Meni je kurja očesa in ozebline popolnoma odpravil. Ivanka Jovan, Ljubljana. 831 LEPE MASKE POSODIM. Poizve se pri: Dolenc, Resi jeva cesta št. 10. 821 pozor: Vljudno sporočamo, da smo cene perju zelo znižali. Zahtevajte cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. — E. Vajda, Čakovec. 829 TRITONSKO HARMONIKO proda Ogorelec, Škofljica. 828 BRIVSKI POMOČNLK dobi službo. — Prešeren. Radovljica. 827 PES VOLČJE PASME ki sliši na ime »Bobi«, se je izgubil. — Sporočiti: Papirnica Goric ane-Med vode. 826 CVETLIČNI MED po Din 15 prodaja Stare. Ce§-njica 10, Bohinj. 8M OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama s souporabo kuhinje oddam. — Rožna dolina. Cesta X, št. 25. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra centa 14. S/J HA RMONIUM proda Mulej, Pilitajn. 825 Klavirji! Planini! rtupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate tto-sendorfer, Stelnway, Fbrstar, Petrof. lit l/l. stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodala jih izključno le sodni ta-vedenec in bivši učitelj Glaa-'*ene Matice Alfonz Breznik •«»*s?mdrova cesta fttev. 7. Velikanska zaloga vseb glaabo* oib inštrumentov In *tnm itoejBje: Joaip Zupanfttf Za »Narodne Uaaarno«: Pran Jeacr&č* mm za upravo m inanratni aai usta; (Jioa ^finstoi —. Vsi t Ljubljani