Poitnina plačana p gotovini* Štev. 33. , V Ljubljani, dne 17. avgusta 1933. Posamezna Slav. Din Leto XVI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 d« 3126 Izhaia vsak Četrtek Naročnina ti tnzematvt: četrtletno • Din, polletno II Din, celoletno M Din: u In*, lematro run Amerik« četrtletno It Din, polletno 24 Din, celoletno « Dl«. Amerika letno I dolar. — Rada poitne Hranilnice, poiraZnlce f L)otil|aal, It 10.711. Ozračje se čisti Občinske volitve, ki so se po dolgoletnem presledku .vršile predzadnjo nedeljo v vrbaski in moravski banovini, so dale veliko zadoščenje vsem onim dobrim državljanom, ki želijo čim-prejšega ustaljenja političnega življenja v naši državi. Obenem pa so prinesle bridko razočaranje onim zagrenjencem, ki kar ne morejo preboleti bridke resnice, da je za vedno konec tistega grdega ribarjenja v kalnem, ki je bilo skoro samo po sebi umevno pred 6. januarjem. Razumljivo je, do so z volilnim izidom zelo nezadovoljni tudi oni naši prikriti in neprikriti neprijatelji v tujini, ki so še nedavno računali, da jim bomo Jugosloveni s svojo ozkosrčnostjo in neslogo olajšali izvedbo njihovih zlobnih naklepov. Gospodarska stiska tlači prav hudo tudi prebivalstvo mcravske in vrbaske banovine in ustvarja brezbrižnost za politično življenje. Kljub temu pa je bilo zanimanje za volitve prav živahno, saj je dosegla volilna udeležba celo v vrbaski banovini 63 odstotkov, čeprav ima ta zelo raz-sežne občine in slaba promeina sredstva, v mo-ravski banovini pa celo 76 odstotkov. Ta lepa udeležba je jasen dokaz, da želi prebivalstvo sodelovanje pri poštenem delu za blaginjo občin, od katere je odvisna v velikem obsegu tudi usoda vse države. Jugoslovenska nacionalna stranka, ki je prepregla s svojimi organizacijami vso državo, je vložila večino kandidatnih list, medtem ko so bile pri opoziciji odločilne predvsem krajevne in največ osebne razmere. Prav značilna je okolnost, da je opozicija opustila zapeč-karstvo, kakršno je izvajala še ob zadnjih skupščinskih volitvah. Storila je to p»č zato, ker ljudske množice nočejo takšnega kujanja in razdira-nja, temveč sodelovanje v javnem življenju. Da bi si ohranila vsaj še nekaj starih somišljenikov, se je opozicija s prav težkim srcem odločila in šla na volitve. Eno je treba predvsem pribiti: Občinski volilni red je takšen, da omogoča kandidaturo vsakomur, in niso bile opozicijske stranke prav nič in od nikogar ovirane. Dokaz slabosti in notranje razrvanosti opozicije je torej, če ta ni postavila svojih list v večjem številu občin, čeprav je sklenila, da se volitev udeleži. Vsakdo je lahko razvil svobodno volilno agitacijo, ker ga ni pri tem nihče oviral. Opozicija je prodrla s svojimi kandidati v petih občinah moravske in v enajstih občinah vrbaske banovine. Vse druge občine v skupnem številu 933 pa so izvolile za župane in občinske odbornike somišljenike naše vsedržav-ne Jugoslovenske nacionalne stranke. Pri zadnjih skupščinskih volitvah se je opozicija izgovarjala, da volilci niso imeli izbere. Za nedeljske volitve odpade tudi ta izgovor. Volilci so se mogli v vseh občinah svobodno opredeliti, kam bodo krenili: za sedanjo in jasno državno politiko ali pa za meglenimi gesli raznih političnih zagrenjencev. Volilci so to tudi storili in kljub gospodarskim stiskam, ki vedno in povsod ustvarijo ugodna tla za opozicijsko varanje, pokazali, da smo na pravi poti. Zmagala je nova jugoslovenska politika, ki jo predstavlja Jugoslovenska nacionalna stranka. Tako so volilci ponovili in potrdili uspehe novembrskih skupščinskih volitev in pred vsem svetom pokazali, da so prazne marnje o neslogi v naši državi. Obsodili so ža vedno vse tiste mračnjake, ki so izkušali in še izkušajo sejati razdor med narodom in tako izpodjedati osnove naše domovine, zgrajene s tolikimi krvavimi žrtvami. Na delo torej za našo Jugoslovensko nacionalno stranko, da bo tudi dravska banovina, kadar poj-de na volitve, lahko pokazala na izidu v svoj po-1 nos, vsem neprijateljem in sovražnikom pa v do- j kaz, da je zdaj po toliko letih brezplodnega zabavljanja in besedičenja doba dela, ki nam nri-nese srečo in blagostanje. Jugoslovenska nacionalna stranka se krepko razvija Krško, avgusta. Predzadnjo nedeljo je priredil sreski odbor JNS za krški okraj dva shoda: v Škocijanu in na Raki. Oba sta odlično uspela in pokazala velik razmah vsedržavne stranke v krškem srezu. Na obeh shodih je bilo veliko število prejšnjih političnih nasprotnikov, ki so zdaj mirno poslušali naše govornike ter odobravali njihova izvajanja. Shodu v Škocijanu je prisotstvoval tudi senator g. dr. Janko Rajar, član ifejega glavnega odbora JNS. V Škocijanu se je vršil shod po rani maši na trgu pred cerkvijo. Prišli so pristaši ne samo iz Škocijana, temveč tudi iz Bučke in Šmarjete pod vodstvom svojih županov, gg. Kaplerja in Ober-ča. Tako se je zbralo na trgu čez 400 ljudi. Shodu je predsedoval zaslužni škocijanski župan g. Ivan Globevnik. Prvi je govoril senator g. dr. Janko Rajar, ki se je bavil predvsem z delom vlade za ublaženje gospodarskih-težav. Kot vzroke gospodarske stiske in pomanjkanja denarja je označil padec cen kmetijskih pridelkov, splošno nezaupanje v denarne zavode in pomanjkanje trdne volje, prilagoditi se novim razmeram. Naval vlagateljev na denarne zavode in šušljanje malodušni-kov, da bo denar izgubil svojo vrednost, sta rodila splošno nezaupanje v denar in v denarne zavode. Glede na hude gospodarske razmere je vlada znižala državni proračun skoro za eno četrtino in uvedla vsepovsod največje varčevanje. Nadalje se je posebno brigala za večji izvoz naših kmetijskih pridelkov. Dala pa je tudi vsem banovinam večje zneske za ublaženje brezposelnosti in za prehrano siromašnih krajev. Zdaj se vlada bavi z vprašanjem ozdravljenja naših denarnih zavodov in z vprašanjem zaposljenja širokih plasti našega delovnega ljudstva. Predvsem ima v načrtu izpremembo zakona o zaščiti kmetov, kakor ga zahtevajo sedanje razmere. Dalje namerava z novimi krediti v posameznih banovinah oživiti gradbeno delovnost, pripravlja pa tudi zakon o bankah in denarnih zavodih. Zavladati morata povsod poštenost in pravica, potem se bo vrnilo tudi zaupanje v denarne zavode.-Naposled je govornik pozval prisotne, da se vsi strnejo v močni vsedržavni stranki, v katero so bdprta vrata vsakomur, ki hoče pošteno sodelovati pri urejanju naše Jugoslavije. Posebno je poudarjal, da je vrnitev starih političnih strank izključena in da je sedanja vladavina v državi trdna Iri stalna. Narodni poslanec g. Alojzij Drmelj je s poljudnimi primeri zborovalcem razlagal gospodarsko stisko, ki je objela ves svet. Obširno se je bavil z že izvršenim in bodočim delom narodne skupščine. Podrobno je razlagal določila novega občinskega zakona, ki stavlja naše občine pred nove in važne naloge. Banovinski svet bo izdal uredbo o volitvah v občinske odbore. Naše občine se bodo bavile izključno Ie z gospodarskimi, posvetnimi in socialnimi vprašanji ter bo vsaka politika iz njih izključena. Občina Škocijan bo najbrže združena z občino Bučko. Odločno se je izjavil za to, da ostane dosedanji način pobiranja trošarine, ki ustreza koristim naših vinogradnikov. Sreski tajnik JNS g. Oton Ambrož je uvodno očrtal glavna načela nove jugoslovenske državne politike, ki se izvaja v zadnjih petih letih. Glavni nosilec te nove politike je naša vsedržavna JNS, ki ni stranka v prejšnjem smislu, temveč mogočno narodno gibanje, ki je zbralo pod svoje okrilje milijone somišljenikov, pripadnike vseh naših plemen in ver. Na kongresu stranke se je pokazala popolna enodušnost odposlancev, da korakajo složno po novih potih v boljšo bodočnost. Razlagajoč novi program stranke, kakor ga je sprejel kongres, se je g. Ambrož posebno zadržal pri kmečki zaščitni zakonodaji, ki jo hoče stranka izvesti. Čeprav zastopa stranka načelno stališče vzajemnosti vseh stanov, vendar podpira v prvi vrsti koristi kmečkega stanu kot stebra naše države. Zadnji je govoril posestnik g. Matija KotaMz Bučke, ki je obravnaval domače potrebe in težave. Po shodu se je vršila seja krajevnega odbora JNS, na kateri je g. Ambrož razlagal odbornikom določila novega pravilnika naše stranke, zlasti glede na priprave za bodoče občinske volitve. Ob 11. so prisotstvovali senator g. doktor Rajar, poslanec g. Drmelj in drugi gostje v Kostanjevici slovesnemu odkritju spominske plošče dr. Ivanu Oražnu, prvemu starosti jugoslovenskega sokolstva. Popoldne po 15. se je vršil na Raki na trgu pred Šribarjevo gostilno drugi odlično uspeli shod. Govorniški oder je bil svečano okrašen z zelenjem. Poleg domačega župana g. Alojzija To-mažina in stebra narodnega gibanja na Raki gospoda Franca Drnovška sta bila prisotna še župan g. Anton Polanc iz Radeč in g. Ivan Jane iz Studenca. Žup^tn g. Tomažin je takoj podal besedo narodnemu poslancu g. Alojziju Drmelju, ki je glede na hude razmere našega kmečkega ljud-rtva obljubil, da bo vlada v jeseni gotovo rešila vprašanje kmečkih dolgov, in sicer z dolgoroč- nim odplačilom in z majhnimi obrestmi. O. poslanec je že storil potrebno za kraje, poškodovane od toče Banska uprava je poslala za enkrat štiri vagone turščice za brezplačno razdelitev. Prosili pa so še za seme ječmena, pštnice in rži kakor tudi za denarno podporo. Škoda zaradi loče je milijonska, ker je neurje oo.;stcšiio vse posevke. O odnošajih med slovenstvom in jugos:uven-stvom je razpravljal drugi govornik, novinar g. Oton Ambrož. Naše jugoslovenstvo ne izključuje, da ostanemo tudi dobri Slovenci. Mi nasprotno trdimo, da je samo dober Jugosloven lahko tudi dober Slovenec. * , ,• ŠkofjaLoka,. avgusta. Zavest, da uničujoča politika ne vodi nikamor, prodira tudi pri nas v vse plasti naroda, ki kaže vedno večjo pripravljenost za sodelovanje v vsedržavni JNS. Prava pobuda je seveda vznikla šele z ustanovitvijo sreskega pododbora JNS. V škofjeloškem okraju imamo 11 občin in prva skrb gre zdaj za tem, da se osnuje prav povsod krajevne organizacije in da se delovanje onih, ki že obstoje, kolikor mogoče krepko poživi. Dne 20. t. m. se bosta vršila dva ustanovna občna zbora. Za Javorje in Poljane se bo ustanovila samostojna organizacija dopoldne, še istega dne pa se bo vršil tudi ustanovni občni zbor JNS za občino Zminec. Teden dni pozneje bo velika manifestacija državne misli v obmejni Sorici, kjer bo velik shod, zraven pa se ustanovi nova postojanka JNS. Dozdaj je organiziranih že čez 1000 volilcev. Sreski pododbor ima polne roke dela, ker je v stalnih stikih z našimi političnimi predstavniki in se briga za pomoč svojim somišljenikom v njih brigah in težavah. Prav tako skrb posveča težnjam občin in okraja kot celote. Sreski pododbor vodi starološki župan g. Anton Hafner, ki mu je desna roka tajnik JNS g. Ivo Berčič. V širšem odboru je nad 20 najuglednejših predstavnikov vsega območja. Politično gibanje v škofjeloškem območju je po vsem navedenem prav zadovoljivo in stopa tudi naš človek kljub gospodarsko vse hudim ča«om v vrste JNS. * Š k o c j a n, avgusta. Društvo kmečkih fantov in deklet v Škocjanu pri Turjaku je skupno s krajevno organizacijo JNS priredilo predzadnjo nedeljo politično zborovanje, ki mu je- sledila tekma žanjic. Udeležba prebivalstva je bila zelo velika. Prisotna sta bila tudi narodna poslanca gg. Koman in Mravlje, sresko organizacijo JNS za ljubljansko okolico pa je zastopal tajnik g. Borštnik. Goste je sprejel prireditveni odbor z g. Lun-drom na čelu in jih v sprevodu z godbo spremil na prireditveni prostor. Zborovanje je otvoril g. Lunder, predsednik Društva kmečkih fantov in deklet v Škocjanu, in v lepem govoru pozdravil vse navzočne. Med vzklikanjem kraljevski dvojici je prebral pismi dvornega maršalata, v katerih se kralj in kraljica zahvaljujeta za vabilo na tekmo žanjic in želita prireditvi najlepšega uspeha. Kraljica je za najboljšo žanjico darovala tudi krasno zapestno uro. Zborovanje so pismeno pozdravili minister g. dr, Kramer, ban g. dr. Marušič, podban g. doktor Pirkmajer, ljubljanski župan g. dr. Puc, župnik g. Barle in drugi. Za predsednikom g. Lun-drom je govoril v imenu krajevne organizacije JNS šolski upravitelj g. Zupane, ki je poudarjal slogo in skupno delo obeh organizacij za boljšo bodočnost. Toplo pozdravljen je poslanec gospod Mravlje v živahnem govoru bičal delo tistih, ki bi morali sejati ljubezen med narod, pa sejejo le mržnjo in razdor. Zborovalci so mu glasno pritrjevali. Sreski tajnik JNS g. Borštnik je pozdravil zborovalce v imenu sreske organizacije in želel obema organizacijama čim lepših uspehov v bodočnosti. Poslanec g. Koman je omenjal naloge in dolžnosti kmečke mladine za bodočnost; naglašal je zlasti veliko vlogo kmečkih deklet, ki so poklicana, da kot žene dado narodu in državi zdrav rod, ki bo, prekvašen s kmečko napredno mislijo, nekoč vodil našo državo. Tudi njegova izvajanja so dosegla glasno odobravanje vseh navzočnih. Tekmo žanjic, ki se je vršila po zborovanju, je pozdravil tudi sreski načelnik g. dr. Znidaršič. Tekmo so vsi navzočni opazovali z zanimanjem. Tekmovalo je šest deklet. Uro Nj. Vel. kraljice Marije je dobila kot najboljša žanjica Mici Se-verjeva. Žanjice so po končani tekmi izrekle iskreno zahvalo za krasna darila Nj. Vel. kraljici in ostalim darovalcem. Maršalatu dvora je bila poslana naslednja brzojavka: «2anjice Društva kmečkih fantov in deklet v Škocjanu pri Turjaku se Nj. Vel. kraljici prisrčno zahvaljujejo za velikodušen dar, Nj.-Vel. kralju pa za tople besede priznanja in izpodbude. Vsi zbrani na današnjem slavju pa kličemo: Živela kralj in kraljica, zaščitnika, kmečkega naroda!» Po tekmi se je razvila prijetna domača veselica, ki so se je udeležili tudi gostje. * Celje, avgusta. Predzadnjo nedeljo je priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet za celjsko okolico tekmo koscev za prvenstvo celjske okolice, tekmo koscev škricev in kolesarsko dirko. Kmalu popoldne so se zbrali pred gostilno pri «Zelenem travniku« kosci in grabljice, kmečki kolesarji in drugi predstavniki organizacije kmečke mladine s praporom Zveze društev kmečkih fantov in deklet. Po kratkem pozdravu tajnika društva za celjsko okolico g. Klanjška je gdč. Čoklova po lepem nagovoru pripela spominski trak na zvezni prapor, nato pa je izpregovoril še odposlanec osrednjega odbora zveze. Potem se je razvil sprevod, ki je krenil skozi mesto na prireditveni prostor na travniku g. Fuchsa v Gaberju. Na prireditvenem prostoru se je zbralo lepo število občinstva. Prireditev so obiskali tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Kalan, mestni župan g. dr. Goričan in drugi. Na sporedu je bila najprej tekma koscev za prvenstvo celjske okolice. Tekmovalo je enajst koscev. Prvenstvo si je priboril Franc Jesenek Iz Škofje vasi, ki je prejel kot nagrado srebrno žepno uro, darilo poslanca g. Prekorška. Drugi je bil Ostrožnik, ki je prejel koso, darilo tvrdke Rakusch v Celju, tretji Jože Žličar od Sv. Lovrenca pri Št. Pavlu, ki je prejel srebrno .verižico, darilo tvrdke Pacchiaffo, Knez & Co v Celju. Sledila je tekma 6 koscev škricev. Zmagal je Hinko Čoki iz Celja, ki je prejel lepo diplomo. Kolesarske dirke na progi Gaberje—Vojnik— Celje (14 km) se je udeležilo pet tekmovalcev z dirkalnimi in pet s težkimi kolesi z naslednjimi uspehi: dirkalna kolesa: 1.) Slavko Lampret, 2.) Hugon Kolar, 3.) Fran Ojsteršek; težka kolesa: 1.) Dobrovnik, 2.) Stanko Bertok, 3.) Ribič. Po tekmi koscev je tajnik Klanjšek v imenu prirediteljev iskreno pozdravil ministra g. Ivana K. M. 9 Črni mož Povest iz preteklih dni. cTrdoglav si pa, da je kar grdo! Saj vendar veš, da nisem tako hudo mislil. Več si slišal o Črnem možu kakor jaz, zato moraš tudi bolje poznati njegove muhe. Povej mi, kaj bi na mojem mestu ti ukrenil?* cNikomur ne bom ničesar povedal.* cTudi nadporočniku ne?* cNjemu pa še najmanj! Ali hočeš, da ti od je nagrado, ki je razpisana na glavo Črnega moža? Ti ga boš moral ubogati, on pa bo že tako napravil, da bo slavo in denar sam pobasal. Če pa ga pokličeš na pomoč in tihotapcev ne bo, se bo iz tebe norčeval. Ali se zadnjič ni, ko ste čakali za streliščem?* Podčastnik je prikimal. «Da, prav imaš, Poljanec! Vse skupaj moram vzeti na svoja ramena. Ko bom okolico dodobra spoznal, bom že vse tako uredil, da ne bo več časa za klicanje na pomoč. Potem naj se pa nad-poročnik kar lepo pod nosom obriše!* «No, saj nisi tako neumem, kakor sem mislil! Poslušaj me! Nikomur ne povej niti besedice tega, kar veš. Splazi se skrivaj kakor mačka k rovu, kjer misliš, da so tihotapci. Meni se kar zdi, kje bi utegnili biti.* «Kje pa?* «Na koncu rova, kjer je bil takrat Potočnik, rase breza in tik zraven nje je luknja v tla. Za- rasla je z grmovjem, da je ni mogoče videti. Toda ko bodo lezli vanjo, jih boš že videl.* «Ali dobro veš?* «Da, kakor bi jih pred sabo videl. Luknjo poznam že dolgo, o tem, da bi bila skrivališče za tihotapce, se mi pa doslej niti sanjalo ni.* «Ali misliš, da bodo obešali na veliki zvon, kje se skrivajo? Zdaj vidim, kako prav je, da sem se najprej s tabo pogovoril. Dobro da vem, kje jih dobim. Nihče mi ne uteče. Vse bom tako uredil, da nadporočnika ne bom potreboval. Najbolj se veselim mladega Potočnika. Dobro vem, da je med njimi.* «Res? Kako pa?> «Ker je bil prav tako v hribu in gledal pod skalo, ko sem spal. Dohitel sem ga, pa je bil v strašni zadregi, ko me je opazil. Kaj išče v gozdu, kaj? Kmet je in spada na njivo ali pa v hlev in ne med drevje.* «Na tvojem mestu bi mu bil jaz že davno posvetil. Če bi ga srečal, bi ga brez drugega ustrelil in še mački se ne bi za njim tožilo. Ali je on Črni mož ali ne, je pač vseeno.* «Zaslužil je že kroglo, toda to je premajhna kazen. V jetnišnico mora; desetkrat huje se mu bo zdelo kakor smrt. Potem bo imel dovolj časa za premiljanje, kdo je močnejši, on ali jaz. Veš kaj, Poljanec. Ti poznaš luknjo. Pojdi z mano do rudnika!* «Kaj si na glavo padel? Kaj me ta reč briga? Saj niso izbrali mene, da ulovim Črnega moža, in tudi prav nič me ne mika, da bi si kje prste opekel. Ne poznaš ga še. Kar te ne peče, ne pihaj!' pravi pregovor. Sicer si mi pa že sam rekel, da imam velik jezik, a majhno pest. In razen tega ti niti pomagti ne bi mogel, ker se na take reči ne razumem.* «Nikar ne govori neumnosti in mi ne očitaj! Vsake besede vendar ne smeš resno vzeti. In v škodo ti tudi ne bo, če mi boš nocoj pomagal.* za vreče po^ne sti luknjasto TERPENTINOVO MILO arhidijakonom g. Tovornikom in člani mariborskega stolnega kapitlja na čelu, je stopil dekan g. dr. Vraber na prižnico ter prečital najprej v slovenščini papeški odlok o imenovanju novega knezoškofa, nato pa dopis papeškega nuncija g. Pellegrinettija, s katerim je imenovala sveta stolica novega škofa za apostolskega administratorja Jugoslaviji pripadajočih delov sekovske, trške in somboteljske škofije. V imenu kapitlja in vse duhovščine kakor tudi vse lavantinske škofije je stolni dekan g. dr. Vraber pozdravil pri oltarju stoječega škofa. Oslepljenje ne pomaga nič. Umreti bo moral ali pa — no, da — ali pa stopiti na našo stran. Samo te dve izberi mu pustim. Prehuda kazen to ne bo, ko je pa tako grdo govoril o Marti.» Porogljivo se je nasmehnil in nadaljeval: «De-set drugih bo dobil lahko namesto nje — tako je rekel. Prav, še vse prste si bo zaradi nje obli-zoval, toda njegova ne bo. Za vabo mi je pa dobro služila in mi še bo. Danes bom z njim obračunal tudi zaradi osla, ki mi ga je vrgel v lice.* Na vretenu, ki je bilo edino, kar je človek v kolibi opazil, sta viseli dve vedri, ki sta bili tako pritrjeni na vrv, da se je eno spuščalo v globino, če se je drugo dvigalo iz nje. Poljanec je postavil gornje na rob vodnjaka, sedel vanj in se počasi spustil v globino, tako da se je z rokami oprijemal vrvi drugega vedra. Četovodja je bil še zmeraj tako mrzlično raz-1 burjen. Ostal je v izbi in korakal iz kota v kot. Ni vedel, da je samo igrača v rokah tistega, ki ga je mislil drevi ujeti. Poljančev nasvet se mu je zdel najboljši. Hotel ga je ubogati, ker mu je bilo dosti do tega, da bi pokazal, kako pogumen je. Komaj je pričakal večera. Takoj, ko se je začelo mračiti, je krenil po poti proti rudniku. Ker je hotel biti zelo oprezen, se je le počasi pomikal proti cilju. Toda še preden je odzvonilo deveto uro, je bil že pri zasutem rudniškem rovu. Tu je tudi kmalu odkril staro brezo, o kateri mu je pripovedoval Poljanec. Bila je daleč na ekoli edina, zato je vedel, da mora biti prava. Po trebuhu se je jel plaziti okoli nje in iskati skriti vhod v rov. Toda tisti trenutek je začutil, da ga je nekdo z vso močjo treščil po glavi. Zgrudil se je. Okoli vratu mu je neznanec zadrgnil zanko in mu zvezal roke in noge. To je videl še v čudnih, meglenih sanjah, potem pa mu je pošla zavest. Ko se je zbudil, je bilo vse okoli njega temno. Preteklo je nekaj minut, preden se je zavedel vsega, kar se mu je pripetilo. S spominom je prišla tudi neizmerna jeza na samega sebe in svojo nerodnost. Vse moči je napel, da bi se rešil vezi. Ko pa je videl, da je vse zaman, je začel na ves glas kričati. Njegov glas so morali ljudje slišati. Ni poteklo dolgo časa, ko je nenadoma začul rožljanje ključavnica. Odprla so se vrata in svetel soj luči je osvetil preperelo slamo njegovega ležišča. Ležal je v ječi Črnega moža, ki jo je bil Rajko nedavno. prej odkril. Zunaj sta stala dva zakrinkana moža. Eden izmed njiju je držal svetilko v roki. Drugi pa je stopil bliže k ležišču in razvozlal vrv, ki je imel z njo ujetnik zvezane noge. «Pojdi!* mu je ukazal in ga sirovo brcnil z okovanimi čevlji v nogo. Ker se ni dovolj hitro pobral — saj je bil od vezi še ves otrpel — ga je pograbil za vrat in vzdignil s tal. Potem ga je sunil na hodnik in ga potiskal pred sabo po rovu do konca, do dvorane, kjer je svetilka izpod stropa metala svoj slabotni soj na večjo skupino mračnih mož, ki so bili vsi zakrinkani in oboroženi. Sedeli so v krogu po klopeh. Eden je "vstal in dejal: «Četovodja, ali veš, kje si?* Njegov glas je zvenel pridušeno izpod krinke, da je podčastnik razumel vsak zlog, toda glasu ni mogel spoznati. «Da, vem. V rovu sem, v razbojniški jami. Zahrbtno ste me napadli in me spravil sem. Toda to se vam bo otepalo. Vse vas bom polovil in vas spravil na vislice!* je jel groziti. Splošen smeh, ki je pošastno zvenel izpod krink, je bil edini odgovor na njegove besede. «Le prihrani svoje gobezdanje in grožnje*, je dejal prejšnji glas. «Zdaj se ne spodobi, da tako govoriš. Pred sodniki stojiš. Sodili te bodo za vse sitnosti, ki si jim jih prizadel.* «Pred sodniki? Ne priznam sodišča, ki se na tak način sestaja in tako sodi. Hitro me izpustite aii pa .. .* «Kar lepo tiho bodi in ne zapravljaj besed. Vseeno je, ali priznavaš tako sodišče ali ne. Obsodba se bo izvršila, kakršnakoli že bo. Obrni se, čelovodja! Tamle stoji Črni mož! Ali vidiš pištolo v njegovi roki? Če boš rekel le eno besedo, ki mu ne bo všeč, ti pošlje kroglo med rebra. Potem se boš lahko upiral, kolikor se boš hotel!* Z glavo je pokazal proti ozadju rova. Tam je stal zravnan širokopleč poglavar tihotapcev. Dolgi lasje so mu padali na tilnik. Črna brada mu je silila izpod krinke in mu zakrivala vrat. Za pasom se mu je blestelo orožje, v iztegnjeni desnici pa je držal nabito pištolo in meril na četo-vodjo. Podčastnik je začutil mravljince po hrbtu. Vse v njem se je upiralo sili in vendar je videl, da je zanj edina rešitev to, da se vda in prosi V polnem ornatu Je nato novi vladika zasedel prestol kot 58. škof v vrsti lavantinskih nadpa-stirjev. Po vrsti so nato prihajali zastopniki višje in nižje duhovščine k prestolu ter se klanjali svojemu novemu cerkvenemu knezu. Škof gospod dr. Tomažič je imel nato kratek pozdravni nagovor, predvsem na svojo duhovščino, nato ,pa je pozdravil vse predstavnike civilnih in vojaških oblastev. Sredi stolnice je s stopnišča presbiterija s prisrčnim nagovorom pozdravil vernike. Takoj za tem se je pričela slovesna pontifikalna maša, ki jo je spremljal cecilijanski zbor z orkestrom pod vodstvom kapelnika Ga-špariča. Po slovesni zahvalnici je podal novi Nškof vsem vernikom apostolski in sakramentalni ,blagoslov. Po veličastni službi božji so spremljali novega vladiko v veliki procesiji nazaj v škofijsko palačo. K ustoličenju se je pripeljal iz Rogaške Slatine, kjer se nahaja na oddihu, tudi predsednik vlade g. dr. Srškič, da izreče svoje čestitke novemu škofu. Predsednik vlade je v družbi bana g. dr. Marušiča, mestnega načelnika g. dr. Li-polda in narodnega poslanca g. Petovarja posetil knezoškofa g. dr. Tomažiča ter mu izrekel svoje čestitke. Knezoškof se je razveselil odličnih gostov in ostal z njimi dalie eacn v prisrčnem razgovoru. Politični pregled Z Dunaja poročajo, da je bil novi dodatni dogovor k avstrijsko-jugo-slovenski trgovinski pogodbi podpisan od zveznega kancelarja dr. Dollfussa in jugoslor venskega poslanika Nastasijeviča. Dogovor bo po volji obeh vlad čimprej stopil v veljavo. Novi dogovor ima med drugim določbo, da se dovoli 'Jugoslaviji za 500.000 metrskih stotov pšenice znižanje carine pri uvozu v Avstrijo. Avstrija je dalje dovolila Jugoslaviji kontingente za uvoz svinj in goved, ki ostanejo približno na sedanji višini. Nasprotno pa je Avstrija nekoliko omejila uvoz jugoslovenskih paradižnikov, kumar in so-čivja. Londonski tednik «The News Statesman and Nation* v daljšem člank'- za milost. Ali pa, da poskusi zavleči to sodbo, dokler ne pride pomoč. Odločil se je za poslednje. «No, naj se pa ta komedija začne. Toda napravite kar ne da hitro!* je vzkliknil. «Nič se ne boj! Nismo vajeni dolgotrajnega besedičenja! Ti si se zaklel, da boš ujel Črnega moža. Dobiti si hotel nagrado, ki je razpisana na njegovo glavo, in postati poročnik. Ker pa je to naravnost brezumno početje, ti bomo mi pomagali in pokazali pravo pot do ,povišanja' in plačila*. Povišali te bomo z vrvjo, plačali pa s svincem in ne z zlatom in srebrom. Poglej, tamle je vrv, svinec pa v naših puškah! Z njim te odpravimo še toplega na drugi svet. Jutri zjutraj boš visel v gozdu in v žepu boš imel listek z napisom: ,K a z e n Črnega m ož a.' Prav tako se ti bo zgodilo kakor Potočnikovemu Francu in gozdarju!* «To je umor, ki ga nisem zaslužil!4 «MoIči! Zakaj so te prestavili v naše kraje? Zakaj polegaš ves dan po gozdu in zakaj si prišel nocoj sem k rudniku? Odkril si naše skrivališče za obvestila in že zato moraš umreti! Prisluškoval si in oprezoval naše ljudi! S smrtjo izgubi človek tudi dar govora, ki utegne biti dostikrat nevaren. Zato boš moral umreti, da bomo mi varni!* Možak, ki je govoril, se je obrnil k tihotapcem: «Kdor izmed vas glasuje za smrtno kazen, naj vstane!* Vsi brez izjeme so vstali. , ker so jo takrat zmerom dajali gostom, čim bolj pa se je kultura širila, tem bolj je ugled čebule padal. Poslej se ni uživala več sirova, ampak le še kot začimba drugih jedi. Ze pri Grkih in Rimljanih je bila v poslednji dobi med najboljšimi ljudmi čebula na slabem glasu. Duh po čebuli in česnu je izdajal rajo, kar je ostalo vse do današnjih dni, dasi spada čebula med najbolj zdrava hranila. X Požrešnost ptic. V vsakdanji govorici dostikrat rabimo izraze: lačen kakor volk, požrešen kakor krokodil in primerjamo ljudi še z drugimi velikimi živalmi, ki imajo dober tek, o marsikom pa tudi pravimo, da sne malo kakor ptiček. Vse te primerjave so napačne. Drobne ptice pevke, ki se nam vidijo skoraj nebeška bitja, so v resnici silno požrešne živalce, če vzporedimo množino hrane, ki jo pospravijo na dan, z njih telesno težo. Vsa hrana taščice v 24 urah ustreza 15 cm dolgi glisti deževniku. Če bi hotel človek pojesti na dan sorazmerno toliko, kolikor taščica, bi moral pospraviti v 24 urah 20 m dolgo, srednjedebelo salamo. Še požreš-nejši je drozg, ki poje lahko naenkrat precej velikega polža. Človek, ki bi se hotel meriti ž njim, bi moral n. pr. samo pri obedu pojesti 25 funtov govedine. Če bi potlej še mogel lepo zapeti kakor drozg, je seveda drugo vprašanje. ,-v velikanska ura. V višini 200 metrov so postavili na Eifflov stolp v Parizu velikansko uro s premerom 20 metrov. Ura bo v najkrajšem času pričela kazati Parižanom dnevni čas. Znotraj jo bodo razsvettlevali ponoči z močnimi žarnicami. X 15 let je živel od mleka in žganja. V nekem londonskem predmestju je umrl te dni 721etni Edvard Booth, ki dolgih 15 let ni užival nobene goste hrane, temveč le tekočine. Možak je izpil vsak dan liter mleka in pol steklenice žganja. Pred 15 leti, ko je namreč nevarno obolel, so mu zdravniki svetovali, naj ne pije alkohola in naj je čim več mesa, Booth je res poslušal zdravniški nasvet, a je nato še bolj zbolel. Tedaj je sklenil, da sploh ne bo več vpraševal in poslušal zdravnikov, nego da se bo zdravil po svojem receptu z mlekom in žganjem. Od tedaj se mu je zdravje izboljšalo in ni bil pozneje nikdar več bolan. Živel bi bil še kdo ve kako dolgo, da se ni nedavno prehladil. Umrl je za plju'v",!" n žganjepivec, če zbrlr zn r< Radio za vsakega PHILIPS 2cevni baterijski sprejemnik O (( z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno J^TT/// anodo. Plači, i vo v 12 mesečnih obrokih po J J w 90 Din. PHILIPS 2+7cevni mrežni sprejemnik z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v ffj UUril/l 12mesečnih obrokih po 176 Din. 1 ZA SMEH /N KRATEK ČAsj .JADRAN" I. SI Tyrševa (Dunajska) cesta St.lB (po!eg nebotičnika). Zahtevajte brezp'a£ni cenik! Dobi se samo pri: PHLIPS RADIO ZASTOPSTVU , Ljubljana 6 Pozabljlv profesor. neu leti je bil na ljubljanski realki neki profesor risanja. Pri njegovi uri risanja ni smel viseti nikdar noben klobuk na obešalniku na zidu. Pa pride nekega dne v šolo in obesi svoj klobuk na steno. Ko gre kmalu potem po razredu, zapazi klobuk na zidu. Pa se razsrdi in zakriči: «Kaj vam ni^pm že večkrat rekel, da ne trpim, da bi visel med mojo uro klobuk na zidu! Zanikarnež, ki ga je obesil gor, naj ga takoj odstrani!« Toda klobuk je ostal na obešalniku. To ga je še bolj razsrdilo in zakričal je: «Če ne vzamete klobuka dol. ga vržem skozi okno.» Dijaki so se muzali in bi se radi smejali, pa se niso upali. To je bilo pa razjarjenemu profesorju že odveč. Šel je k zidu in vrgel klobuk skozi okno. Ko pa mine ura in hoče domov, išče klobuk, pa ga ne najde. Začel je kričati: «Kje je moj klobuk? Kdo ga je vzel?» Pa se je eden dijakov osrčil in rekel: «Gospod profesor, skozi okno ste ga vrgli - Nikoli zadovoljen. K bogatemu bankirju pride siromašen nečak < in ga prosi, naj mu da nekaj denarja za poto-| vanje v Maribor. Bankir mu da 1000 Din. Nečak s hitro spravi bankovec v žep in ostane s široko odprtimi usti pred bankirjem. «No, kaj bi pa še rad?» ga vpraša bankir. «t>ragi striček. rad bi šQ 100 "otovanje v Maribor,® «Saj sem ti dal tisočak.» «Da. toda »iprnrl bi menjal tako velik bankovec » v~o imel nesrečo? jr—Uradnik:- «Oprostite, gospod šef, imel sem ne-i$rečo, da sem se zakasnil.® 'i Šef: «Kolikor vas poznam, ste imeli nesrečo, ----r>čel iaz prezgodaj v urad.. » ;; Dober sv;*t. ^uttiik: «Gospod doktor, grozen naliod imam. Kaj naj storim ?» i Zdravnik: ^Priporočam vam storiti to, kar je iStoril Napoleon, kadar je imel nahod.* t i Bolnik: «Kaj je pa delal?* Zdravnik: «Kaj je delal? Hm. vsekoval se je. - o V šoli. Učitelj: «Katera vrsta vodne sile je najučinkovitejša?® Jakec: «Ženske solze, gospod učitelj >-Pri nadzornikevem obis____• Šolski nadzornik: «Stavii sem vam že lepo vrsto vprašanj. Zdaj pa vam, dragi učenci, dovoljujem, da tudi vi meni stavite vprašanja. Jožek, kaj bi rad vprašal?* Jožek: «Kdaj odpotujete, gospod nadzornik?* Druga polovica Gost (ogleduje pečenko): «To je pol race?® Natakar: «Dii, čisto natančno.® . Gost: «Potem prosim, da mi prinesete rajši drugo polovico.® Dober šef. A: «Moj šef je zelo dober. Ko sem ga oni dan prosil, naj mi da en dan dopusta, mi ga je dal kar tri dni.* B: Moj šef pa je še mnogo boljši. Ko sem ga včeraj prosil, naj nti da teden dni dopusta, mi je rekel, da se mi ni treba več vrniti.. > Ne gre. N: cAli lahko povečate vsako fotografijo do naravne velikosti ?■» B: «Seveda.* A: «Tu imam fotografijo kita, pa mi jo povečajte do naravne velikosti!* Dobro jo je zavrnil. Neža: cDovtip, ki ste mi ga povedali, gospod, je star najmanj 50 let.* Gašper: «Gospodična, vi imate pa res izvrsten spomin.* Kdo je srečen. A: «Vaša hčerka je torej že pol leta omožena. Je srečna?* B: cDa, mož jo nosi na rokah. Vsako željo, ki ji jo prečita iz oči, morava izpolniti midva z ženo.. .■> Osel in piščanec. «č'e je to piščanec, potem sem jaz osel!* se je pritožil gost. «Da, gespod, to je zares piščanec!* je poudaril natak"- Nevarno sredstvo. Zcii&a: «Možiček, bila sem pri zdravniku, pa je samo pogledal moj jezik in mi predpisal krep-čilno sredstvo ® Možek: «Križ božji, pa vendar ne za tvoj jezik!® Sumljivo. «Vaše hčerke pa ne slišim nikoli več peti, gospod sosed!® B: «Zdravnik ji je prepovedal.® A: «Tako? Ali stanuje zdravnik kje v bližini?® Pisateljevanje nese. Pisatelj: «Za precej časa je pisateljevanje moj edini poklic.* Znanec: t 8«. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m I a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeržek.