Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
-
Aktualno
Podravje« Sprejemni center
Podravje
Dom upokojencev Ptuj
za begunce na Gruškovju, na- Toliko denarja imajo, da ne stanitvena na Ptuju in v Lenartu vedo, kam z njim
O Stran 2	O Stran 7
Ptuj, petek, 18. septembra 2015
letnik LXVIII • št. 72 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pt-uj.si
mrnsk >nii WA
Podravje m Medobčinsko redarstvo z drugo matematiko
Koliko zares zasluzijo redarji
Devet redarjev, ki svoje naloge opravljajo v 16 občinah Sp. Podravja, si želi višje plače. Želja jim bo uresničena že od decembra s sprostitvijo napredovanj v javnem sektorju, sami pa predlagajo še dodatno napredovanje v višje plačne razrede. Se je pa odgovornim na MO Ptuj kar lepo zataknilo pri uradni predstavitvi, kaj vse spada v stroške njihovih plač...	Več na straneh 2 in 3.
Podravje Haloze • Haložani s stroji na ljubljanske ulice
O Stran 8
Politika
Haloze • Ministrstvo ne bo sofinanciralo ločenih ur pouka
O Stran 9 Črna kronika Slovenija • Največ samomorov na vzhodu države
O Stran 24
Šport
Nogomet • Dravaši ostali brez trenerja O Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
Nova videmska afera	cero oajke
• Je delo opravil obsojenec • Občine v podelitev koncesije, Ptuj pa naj ali nekdo drugi zanj? se rešuje, kot vejnzna___
° 1	« O StranLMn 5
O Stran 3
NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Bazeni Vespasianus in savne Flavia - Grand Hotel Primus
- 30 % popusta
za kopanje in savnanje (4 ure)
Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 2 osebi ob enkratnem koriščenju, izkoristite ga lahko do 24.12.2015.
Grand Hotel Primus
Tir me Ptuj
Štajerski
Kuponček skupaj z naročniško številko, vašimi podatki in osebno izkaznico predložite na recepciji, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 749 41 50 ali wellness@terme-ptuj.sl
« Skoraj enak program na dveh različnih srednjih šolah?!
2 Štajerski
Aktualno
petek • 18. septembra 2015
Sp. Podravje • Plače redarjev so res nizke, kaj pa dodatki
Medobčinsko redarstvo z neko drugo mate
Medobčinsko redarstvo, ki je formirano znotraj Skupne občinske uprave (SOU) Spodnje Podravje, opravlja naloge za 19 občin na območju upravnih enot posluje devet sodelavcev, 76 odstotkov vseh svojih nalog opravi za Mestno občino (MO) Ptuj.
Za letos predvideni letni strošek dela vseh redarjev znaša dobrih 156.000 evrov. Sredstva prispevajo vse občine, deleži so razdeljeni po ključu glede na število prebivalcev. Levji delež stroškov dela medobčinskih redarjev pokriva ptujska mestna občina (119.000 evrov letno). Ormož za redarsko službo letno iz proračuna nameni 8.000, Kidričevo 4.000, Videm 3.200, Gorišnica, Hajdina, Majšperk in Markovci vsaka po dobrih 2.000 evrov. Preostale občine plačujejo od tisoč do dva tisoč evrov, nekatere celo manj od tisočaka. Med slednjimi so Žetale, Pod-lehnik, Sv. Andraž in Trnovska vas.
Medobčinsko redarstvo je kolegiju županov občin Sp. Po-dravja že dvakrat predlagalo pobudo o spremembi sistemizacije delovnih mest in plačnih razredov, s čimer bi zaposlenim omogočili višjo izhodiščno oz. osnovno plačo.
Uvodnik
Decembra letos bodo redarji tako ali tako napredovali
Po 1. decembru letos, ko so predvidena napredovanja, bodo zaposleni na redarstvu napredovali od enega do treh plačnih razredov. Če bi jim delodajalec odobril novo sistemizacijo delovnih mest, bi nekateri napredovali tudi za štiri plačne razrede. Predloga redarstva župani niso ne ovrgli in ne potrdili. Z njim so se samo seznanili. Po sprostitvi napredovanj konec letošnjega leta bodo občine za plače redarjev sicer na letni ravni dolžne zagotavljati dobrih 9.000 evrov več kot doslej. Če bi pristale na novo sistemizacijo, pa bi se jim letna obveznost povišala za dobrih 15.000 evrov.
V gradivu, ki ga je Medobčinsko redarstvo predstavilo kole-
... Minister Gregor pa nič ...
Najbrž bom komu res že zoprn, ker se ukvarjam že s stokrat prežvečeno tematiko beguncev, in čeprav ne želim vplivati na vaše mnenje o tem, me množica najrazličnejših informacij sili, da povem še svojega. Vam všečnega ali ne...
Novinarska kolegica je prejšnji teden pisala o beguncih in begunstvu s svojega stališča kot soudeleženka dogajanja pred dvajsetimi leti, ko je bila begunka. Jaz ne pišem kot begunec, pa vendar tudi kot soudeleženec takratnega dogajanja. Ker soudeleženci smo bili oboji - tisti, ki so bežali, in mi, ki smo jih sprejeli.
Takrat in danes gre za enako žalostno dejstvo: ljudje morajo pobegniti s svojih domov na varno. Ampak tu se podobnost začne - in po mojem mnenju konča.
Z begunci iz držav bivše Jugoslavije so nas vezala desetletja skupnega življenja. Koliko skupnih ciljev smo imeli! Koliko skupnih idealov o miru v svetu in neuvrščenosti kot alternativi delitvam na preživeli kapitalizem in porajajoči se komunizem! Skupaj smo gradili svojo državo na mladinskih delovnih akcijah (»Mi gradimo ceste, pruge...«); skupaj smo preživeli vojaške dneve v skupni armadi, »da damo i svoj život«. Družili smo se na vsakem koraku, da smo lahko gradili bratstvo in enotnost. In ko so bili naši bratje v težavah, smo jih sprejeli, saj se večdesetletnega druženja ne da odpraviti z zamahom roke. Sprejeli smo jih, ker so bili še zmeraj naši, pa čeprav je v tem času naša skupna država izginila. Niso pa izginili naši spomini.
Kaj pa imamo skupnega s sedanjimi begunci iz daljnih dežel, ki jih mnogi niti na zemljevidu ne znajo pokazati? Ali sedanji begunci v svojem okolju niso gradili bratstva in enotnosti, nimajo svojih bratov nekoliko bližje, kot je Evropa? O, imajo - ampak tam jih ne želijo. Tam so bogati in ne želijo si nakopati na pleča nekih revežev. »Bratje« so pripravljeni v Nemčiji zgraditi dvesto mošej samo da jih spravijo čim dlje s svojega območja...
Fran Levstik je končal Martina Krpana z besedami:»'Srečno hodi,'pravi cesar, minister Gregor pa nič.« V primeru beguncev vlogo ministra Gregorja več kot uspešno odigrava Veliki brat onstran Atlantika, ki je vse skupaj zakuhal (in še pridno nalaga na ogenj). Preden bo do tja prispela prva ladja z begunci, bo preteklo veliko vode...
Jože Šmigoc
I
Foto: Martin Ozmec
S sprostitvijo plačnih napredovanj, ki se javnim uslužbencem obeta decembra letos, bodo redarji napredovali od enega do treh razredov, sami pa predlagajo še dodatna napredovanja v višje plačne razrede.
giju županov, je navedeno, da je v skladu s sedanjimi plačnimi razredi treba za plače devetih zaposlenih redarjev letos zagotoviti dobrih 156.000 evrov, brez stroškov malice in prevoza. Zaposleni so umeščeni v plačne razrede od 19 do 24.
Za dodatke skoraj 30.000 evrov?
Ko smo preračunali vrednosti njihovih bruto plač - v skladu s plačno lestvico, ki velja za javni sektor, smo ugotovili, da letni stroški bruto plač (bruto I) zna-
šajo nekaj več kot 103.000 evrov. Če k temu prištejemo še prispevek bruto II, pridemo okvirno do zneska 119.000 evrov. Ko k tej številki prištejemo še stroške regresa za letni dopust (4.360 evrov), smo še vedno za okrog 33.000 evrov pod vrednostjo
prikazanega zneska 156.000 evrov. Če se strošek plač bruto II knjiži na drugi postavki in v predloženem gradivu ni zajet, pa je razlika še višja in znaša blizu 50.000 evrov.
Za pojasnilo na vprašanje, od kod in zakaj nastane ta razlika,
Podravje • Sprejemni center na Gruškovju, nastanitvena centra na Ptuju in v Lenartu
Pripravljeni na sprejem beguncev
»V prihodnjih nekaj dneh lahko pričakujemo prve begunce,« je na novinarski konferenci v sredo v Podlehniku dejal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. Koliko migrantov bo prestopilo slovensko mejo, kje bodo prečili mejo, za zdaj še ni znano. Sicer pa bi lahko sprejemni center na Gruškovju v delu prostorov nekdanje carinarnice naenkrat sprejel in nudil prvo oskrbo okoli 300 osebam.
Beguncem naj bi se nudilo prvo oskrbo na mejnem prehodu Gruškovje na opuščenem carinskem območju v prostorih nekdanje hladilnice za skladiščenje tovora. Kot je pojasnil podlehniški župan Marko Ma-učič, gre za 500 kvadratnih metrov pokritih površin in za okoli 5000 kvadratnih metrov asfaltiranih zunanjih površin s čistilno napravo in sanitarijami. »Zadovoljni smo, da se tukaj ne načrtuje nastanitveni center, saj tudi zanj ni možnosti, ter da se prevzame naša pobuda o centru za evidentiranje. Drugih obveznosti, razen morebitna vključitev humanitarnih organizacij, lokalna skupnost nima,« je povedal Maučič.
V sprejemnih centrih ni predvideno, da se begunci dalj časa zadržujejo, je pa migrantom treba zagotoviti osnovno pomoč, nato pa jih bodo policisti premeščali v namestitvene centre. »Če bi prišlo do prevelikega na-
Seznam lokacij za nastanitev v primeru prihoda večjega števila migrantov
Med prostimi kapacitetami za nastanitev na našem območju so bivši hotel (Črni les) pri Lenartu, CŠOD Kurent na Ptuju (za nastanitev do 50 oseb), Dijaški dom Pobrežje (Maribor), in stara poslovna stavba Marlesa v Limbušu.
vala in ne bi bili sposobni na tej lokaciji izvajati vseh postopkov, jih bomo peljali direktno v nastanitvene centre in tam izvajali postopke,« je pojasnil But, sicer pa je v sprejemnih centrih začasnih nastanitvenih kapacitet za približno 300 oseb. »Če hrvaška policija ne bo usmerila beguncev na ta mejni prihod, lahko to pomeni, da ta ne bo aktiviran,« je pojasnil Darko But in dodal, da se aktiviranje sprejemnih centrov na prehodih Središče ob Dravi ali v Rogatcu ne načrtuje.
Začasen nadzor meje z Madžarsko
Vlada je sprejela začasno ponovno uvedbo nadzora na kopenski notranji meji z Madžarsko, ki je stopil v veljavo ob polnoči 17. septembra. »Gre za neizogiben ukrep z namenom obvladovanja migracijskega toka. Naša obveznost je storiti vse, da do nekontroliranih situacij v naši državi ne pride in da bo proces postopen ter obvla-dovan,« je povedala ministrica Vesna Gyorkos Žnidar.
Generalni direktor policije Marjan Fank je pojasnil, da je osnovni razlog za začasno uvedbo mejnega nadzora ocena ogroženosti in dogajanje v zadnjih dneh. »Ocena tveganja namreč nakazuje, da bi lahko bil zaradi nenadzorovanega pretoka migracij ogrožen javni red in notranja varnost v Sloveniji. Ocena ogroženosti temelji na podatkih, ki smo jih prejeli v zadnjih dneh in glede dogajanja v zadnji noči na meji med Republiko Srbijo in Republiko Hrvaško. V tem trenutku ni mogoče postaviti 100-odstotne prognoze, kako se bodo tokovi odvijali v prihodnjih dneh.«
Sicer pa začasen nadzor meje za slovenske državljane pomeni, da je za prečkanje te mejne črte treba imeti pri sebi potovalne dokumente in da so podvrženi mejni kontroli. Ne bo šlo za klasične mejne prehode, za klasično mejno kontrolo, ampak se bo kontrola izvajala selektivno.
Mojca Vtič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 18. septembra 2015
Aktualno
Štajerski	3
matiko
Ptuj in Ormož. Redarstvo za-
smo se po telefonu obrnili na vodjo medobčinskega redarstva Roberta Brkiča, ki nas je usmeril na namestnico direktorice SOU Sp. Podravje Zdenko Bezjak. Ta je povedala, da so v tej razliki zajeti prispevki na plače (za bruto II: 19.300 evrov), predvideni zneski za nadomestilo za malico in povračilo stroškov za prevoz na delo (čeprav v gradivu piše prav nasprotno; češ da ti
Zakaj so podatki v tabeli »nepopolni«? Ker niso računali na to, da jih bo kdo preverjal ...
Začasno vodjo SOU Sp. Podravje smo še povprašali, zakaj so v tabeli, ki je bila predstavljena na seji kolegija županov in se šteje kot uradno gradivo, navedeni nepopolni, zavajajoči in celo napačni podatki. Njeno pojasnilo se je glasilo, da niso računali na to, da bo podatke kdo preverjal. No, mi smo jih in ugotovili, da podatki, čeprav so jih podale uradne osebe, sploh niso verodostojni.
stroški niso zajeti in je torej šlo za napako), pa tudi vsi preostali dodatki k plačam, ki redarjem pripadajo: za delovno dobo in izmensko delo (7.670 evrov),
za nadure 8.750, za prehrano 7.613, za prevoz na delo 4.130, za regres 4.360 in za kolektivno dodatno zavarovanje 910 evrov.
Mojca Zemljarič
Namesto 107.000 prikazali 156.000 evrov
Plačilni razred	Bruto plača (€)
24	1.077,91
24	1.077,91
22	997,35
20	922,82
20	922,82
20	922,82
19	887,67
19	887,67
19	887,67
SKUPAJ	8.584,62
Vir: SOU in Uradni list RS
V skladu s podatki o bruto plačah po plačnem sistemu za javne uslužbence je letni strošek plač za devet redarjev SOU Sp. Podravje dobrih 103.000 evrov (glede na razvrstitev v plačni razred). Če k temu prištejemo stroške regresa (4.360 evrov), pridemo do zneska okrog 107.000 evrov. Županom občin Sp. Podravja je bil v ponedeljek kot predvideni strošek plač za letos predstavljen znesek v vrednosti dobrih 156.000 evrov. Ali razlika v zneskih pomeni, da imajo redarji (vsi skupaj) k osnovni plači za skoraj 50.000 evrov dodatkov?
Videm • Župan znova ovaden - tokrat zaradi poskusa sleparije
Je delo opravil obsojenec ali kdo v njegovem imenu?
Po navadi se, ko se nekje menja oblast, postopoma razkrijejo nečednosti, ki jih je naredila prejšnja vladajoča garnitura. Pravimo, da iz omare padajo okostnjaki...
V občini Videm se oblast ob lanskoletnih volitvah ni menjala, županski stolček greje ista oseba, pa vendar v zadnjem času okostnjaki padajo iz njegove omare drug za drugim.
Prejšnji teden smo poročali o ovadbi, ki je poleg župana zajela še šestnajst občanov videmske občine, šlo pa je za nepravilnosti in zlorabe pri vračanju denarja za telefonijo, saj so si vračilo nekateri očitno razlagali po načelu: bližje kot sem koritu, več mi pripada ... Pa sta najprej proti-korupcijska komisija, nato pa še državno tožilstvo rekla, da tako enostavno to ne gre. Ne v Vidmu niti kje drugje (kjer se tudi govori, pa zaenkrat ne dokazuje).
Ta teden pa nova ovadba za vi-demskega župana in njegovega sostorilca. O njej nas je seznanila Policijska uprava Maribor, od koder so sporočili, da so njihovi kriminalisti pri obravnavi kaznivih dejanj s področja gospodar-
ske kriminalitete zaznali sume nepravilnosti pri izvrševanju pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju. To je obsojenemu storilcu kaznivega dejanja davčne zatajitve naložilo kazen - družbeno koristno delo v trajanju 1.460 ur. Kriminalisti pa so ugotovili, da s pravnomočno sodbo določena kazen sploh ni bila izpolnjena, pač pa je bilo pristojnim organom lažno prikazano, da je bilo družbeno koristno delo opravljeno in s tem kazen tudi prestana. Obsojeni je skupaj z nekaterimi odgovornimi osebami organa lokalne skupnosti, kjer naj bi se kazen opravljala, preslepil tako pristojni organ socialnega varstva, ki je bil zadolžen za preverjanje izvršitve kazni družbeno koristnega dela, kot posredno tudi Okrožno sodišče na Ptuju, ki je kazen obsojenemu izreklo.
Kaznivo dejanje je bilo izvršeno z izključnim naklepom, da
|	Zaradi župana brez pomoči
|	z Rdečega križa?
Ta teden smo v uredništvo dobili še eno pismo, ki
|	župana Friderika Bračiča prikazuje v nič kaj čedni luči.
Pisala nam je občanka, ki mora zaradi socialne
I	stiske hoditi na Rdeči križ po prehranske pakete. Ob
|	julijskem obisku (avgusta paketov niso delili) je na
|	vratih opazila obvestilo občanom Vidma, da septem-
|	bra ne bodo dobili paketa, ker se je videmski župan
|	odločil, da Rdečemu križu ne da vseh za letos dogo-
|	vorjenih sredstev. Poklicali smo na Rdeči križ in se-
|	kretarka Marjana Cafuta nam je potrdila, da so imeli
|	to obvestilo, hkrati pa je vesela povedala, da bodo
|	Videmčani vendarle lahko hodili po prehranske pa-
|	kete vse leto, saj si je župan »premislil« in bo občina
|	po sprejemu rebalansa nakazala manjkajočih 1.200
|	evrov. Tako bodo vendarle tudi videmski »lenuhi«, kot
|	je nekdo označil reveže, ki morajo po pomoč v hrani,
I	deležni vsaj skromne pomoči, ki nekomu z 230 evri
|	mesečnih prejemkov veliko pomeni. (Podobne težave
|	so z občino Gorišnica, vendar na Rdečem križu upa-
|	jo, da se jim bo tudi s tamkajšnjim županom uspelo
|	dogovoriti.)
Je to igrišče uredil obsojeni Milan Tadič ali nekdo drugi v njegovem imenu?
Foto: Jože Smigoc

se obsojeni v celoti izogne prestajanju kazni, določene s pravnomočno sodbo. Kriminalisti so ugotovili, da so odgovorne osebe lokalne skupnosti, kjer naj bi se kazen opravljala, v celoti ponaredile dokumentacijo, ki naj bi dokazovala izvršitev kazni, čeprav so vedele, da izrečena kazen družbeno koristnega dela pri njih nikoli ni bila izvršena.
Povedano bolj po domače ...
Občina Videm in ptujski Center za socialno delo sta 19. maja 2014 podpisala, da bo pravnomočno obsojeni podjetnik Milan Tadič v videmski občini opravil 1.460 ur družbeno koristnega dela (prevedeno v delovne dneve: 182 delovnih dni in pol). Njegovo delo naj bi se začelo 9. junija 2014, svojo obveznost pa bi moral poravnati v dveh letih. A je že 2. junija letos prišlo na Center za socialno delo od župana Friderika Bračiča podpisano potrdilo, da je podjetnik Tadič svojo kazen odslužil v polovico krajšem času. Čeprav, kot je zapisano v ovadbi, tam sploh
ni delal, saj ovadba trdi, da je bila »dokumentacija v celoti ponarejena«.
Župan Friderik Bračič nam je v pogovoru zatrdil, da je bilo opravljenih vseh 1.460 ur Ta-dičevega družbeno koristnega dela. Občina je v tistem času namreč urejala pomožno igrišče v športnem parku, tam pa je bilo
treba opraviti zemeljska dela, ki se jih ne da opraviti s samokolni-co in lopato, pač pa s strojem. In delo s strojem je zagotovil Tadič. Ni pa župan potrdil, da bi Tadič osebno upravljal stroj, saj ni bil prisoten pri delu. Je pa bilo opravljenih z odločbo sodišča določeno število ur, še enkrat zagotavlja župan.
Kdo je odgovoren za to, da je dobil Tadič potrdilo o opravljenih urah, bodo ugotovili na sodišču. Podpisan je župan, ta pa se bo najbrž skliceval na podatke, ki jih je dobil od tistih, ki so Ta-dičevo delo nadzirali ...
Če povzamemo in pokomentiramo ...
Seveda sodišče ne pristane na to, da nekdo odsluži kazen namesto nekoga drugega. Konec koncev bi si vsak obsojenec »najel« nadomestnega kaznjenca, da bi zanj sedel v zaporu ali namesto njega opravil družbeno koristno delo. S stališča občine pa razumemo, da je bilo opravljeno delo koristno, saj je videmski športni park res lepo urejen. Pa še ceneje so prišli do njega.
Potolaži nas lahko tudi domneva - o njej bodo gotovo kaj povedali ob obravnavi najnovejše ovadbe proti županu -, da si vsaj v tem primeru kaka oseba na občini ni česa vtaknila v žep. Da je torej tokrat šel »dobiček« na (pro)račun vseh prebivalcev videmske občine, ne pa posameznika/posameznikov.
Jože Šmigoc
Foto: OM
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 18. septembra 2015
Podravje • Komunalni odpadki in Cero Gajke akutna zamočvirjena zgodba ptujskega
Kdo ali kaj je kriv(o), da bodo smeti
Zakaj je proračunski * sklad prazen
Foto: Črtomir Goznik
Tudi po ponedeljkovi seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja v zvezi z oblikovanjem cen storitev ravnanja s komunalnimi
V imenu petčlanske strokovne skupine sta projektno nalogo, za katero je oz. bo MO Ptuj plačala 13.000 evrov, predstavila vodja skupine Vilko Pešec in njegova namestnica Marijana Čabrian. Projektna naloga ima 61 strani. Približno polovica naloge obsega navajanje pravnih podlag, predstavitev okoljevar-stvenega (OVD) dovoljenja, predstavitev območja, opis aktualnega stanja ravnanja z odpadki, popis opreme v Cero Gajke ter oceno masnih tokov komunalnih odpadkov za prihodnje desetletno obdobje. Predlogi rešitev so opisani na desetih straneh, pri čemer pa jasna in natančna definicija cene oziroma strošek za končnega uporabnika storitev nista predstavljena. V variantnih izračunih najdemo zgolj informativne zneske za gospodarski javni službi (GJS) obdelave in odlaganja, ne pa tudi zbiranja komunalnih odpadkov. Kakršnakoli bo odločitev - ali bodo Gajke obratovale ali ne - bo do podražitve cen GJS ravnanja s komunalnimi odpadki zagotovo prišlo.
20-milijonska načrtovana naložba danes samo še bled spomin
Poglejmo podrobneje rešitve, ki bi po predlogu ekspertne skupine rešile labirint ptujskega smetišča in storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Kot prvo je ekspertna skupina vzela pod drobnogled več kot 20 milijonov evrov vreden projekt izpred let načrtovane nadgradnje odlagališča z napravo za me-hansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov. Ugotovili niso nič drugega kot to, kar smo v Štajerskem tedniku že nekajkrat nazorno in jasno zapisali ter si tudi prvi upali povedati na glas: da denarja za tako obsežno in-
Zupana Antona Butolena je na ponedeljkovi seji kolegija zanimalo, koliko denarja je v proračunskem skladu Cero Gajke. »Menim, da je MO Ptuj z denarjem iz proračunskega sklada razpolagala po mili volji in z njim skozi leto reševala likvidnostne probleme. Preostale občine smo za reševanje likvidnostnih težav najemale kredite, ki smo jih plačevali z obrestmi vred. Napaka je bila, ker je MO Ptuj vztrajala, da je lastnik centra Cero Gajke. Lastnina je tudi odgovornost, ne pa samo prednost.«
Zdenka Bezjak iz Skupne občinske uprave je Butolenu in vsem drugim navzočim odgovorila, da je sklad več ali manj prazen. Edini, ki je komentiral stanje, je bil župan Kaučič. Dejal je, da je nad takšnim stanjem v skladu razočaran in da je bil prepričan, da je v njem malo več denarja.
vesticijo ni. Vlak z evropskim denarjem za projekte v okolj-sko infrastrukturo (za potrebe odlagališč) je že zdavnaj odpeljal. Lastnega denarja za nadgradnjo odlagališča občine nimajo oziroma niti o tem, da bi z lastnimi sredstvi gradile odlagališče, ne razmišljajo. Kot tudi ne razmišljajo o tem, da bi zahtevale jasen odgovor na vprašanje, za kaj se je potrošilo čez 20 milijonov evrov denarja, ki se je deset let zbiral v proračunskem skladu Cero Gajke, ki je del proračuna Mestne občine (MO) Ptuj. V proračunski sklad so se stekala sredstva,
ki so jih za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki plačevali vsi uporabniki na območju Sp. Podravja. Denar je MO Ptuj potrošila, odlagališče in vse z njim povezane finančne ter druge težave pa so ostali.
Ne samo, da ni denarja za morebitno investicijo in nadaljevanje dejavnosti obdelave in odlaganja odpadkov. Tudi denarja za pokrivanje stroškov zapiranja odlagališča in 30-letnega izvajanja nadzora nad postopkom zapiranja ni. Ekspertna skupina predlaga, da se breme zapiranja (69 evrov po toni odloženih
Okoliške občine v podelitev naj se reši, kakor ve in zna?
Beseda na kolegiju se je vrtela tudi okrog tega, ali naj občine Sp. Podravja nadaljujejo rim je sicer sodišče nedavno odločitev upravnega organa razveljavilo. Župan MO Ptuj oba prijavljena ponudnika pozove, da predložita obrazložitev cen ali pa nove cene.
ček iz dejavnosti prelival k lastniku ali pa za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti podjetja. Če sem zloben ali pa če »narobe« razmišljam - zato je to podjetje tudi bilo ustanovljeno. Saj mi smo komunalno podjetje že prej imeli. Moje stališče je naslednje: ali bo upravljavec zasebnik, ki bo vložil svoj del v investicijo in zagotovil, da cena za občane ne bo rasla. Ali pa bo upravljavec podjetje, ki bo v lasti vseh občin. Da ne bo možno, da bi se denar iz ene dejavnosti podjetja prelival v drugo. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je bila na javnem delu vedno izguba, na tržnem pa dobiček. Deponijo je smiselno obdržati. Odpadki so posel prihodnosti. Ampak zadeve si postavimo na čisto. Ne pri Gajkah in ne pri gradnji regijske šole dr. Ljudevita Pivka se zadev nismo lotevali z odprtimi kartami in transparentno.«
Fakinova: »Lahko podpišemo koncesijo in je zadeva za nas končana.«
Županja Majšperka Darinka Fakin je pripomnila, da reševanje Gajk ni v domeni zunanjih občin. »Prva točka, o kateri bi se morali pogovarjati, je koncesija za opravljanje GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Če nadaljujemo postopek izbire koncesionarja po razpisu, lahko koncesijo podelimo in je zadeva za nas, zunanje občine, končana. Mi imamo v tej ceni zajeto vse. In je razprava o prihodnosti Gajk brezpredmetna, finančno jamstvo in amortizacija pa nista naša skrb. Kako naj mi zdaj pred občinskimi svetniki zagovarjamo investicijska vlaganja v Cero Gajke, če je ponudbena cena po koncesiji znana. Po vaši študiji bi takšno ceno, kot jo je dal konzorcij ponudnikov, dosegli šele pri količini 17.000 ton odpadkov. Takšne količine ta hip nimamo zagotovljene. Razumemo problem Gajk in smo se v zvezi s tem še pripravljeni pogovarjati.«
Butolen o slabih izkušnjah iz preteklosti
Žetalski župan Anton Butolen je v razpravi pripomnil: »Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je bil izračun cene konzorcija podjetij Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher pravilen. Postopek po razpisu lahko nadaljujemo in prijavljene izvajalce zaprosimo za nove izračune. Pričakoval bi, da se bo ekspertna skupina ukvarjala tudi s postopkom podelitve koncesije. Kaj bomo naredili s koncesijo? Ni vseeno, kdo bo upravljavec centra Cero Gajke. Moje trdno stališče je, da upravljavec ne more biti podjetje, ki je v lasti samo ene izmed občin. Teoretično se lahko zgodi sledeče. Ne vemo, ali bomo dobili partnerje. Da bi Gajke nadgradili, bomo porabili denar, ki ga bo upravljavec pridobil s kreditom. Ta vložek se bo prelil v ceno storitev. Vmes se lahko zgodi, da bi upravljavcu uspelo na tržišču pridobiti dodatne količine odpadkov. In ne verjamem, da bomo takrat ceno za občane nižali. Lahko se zgodi, da se bo dobi-
Leskovar: »Ostaja kup odprtih vprašanj.«
Župan Kidričevega Anton Leskovar je nadaljeval: »Razvidno je, da so izhodišča šla
Jože Kokot, Gorišnica: »Kdo bo lastnik in kdo upravljavec Gajk. Bo to Komunala
Ptuj, Javne službe Ptuj, Beograd ali kdo deseti?«
***
Rajko Janžekovič, Dornava: »Občina Dornava se v zgodbi Gajke ne vidi. Za nas, majhne občine, je najboljša rešitev, da po postopku razpisa, ki je še v teku, podelimo
koncesijo. Če Ptuj v odlagališču vidi priložnost, naj zgodbo nadaljuje sam.«
***
Alojz Kaučič, Juršinci: »Deponijo kaže obdržati. Komunalnemu podjetju Ptuj podelimo koncesijo za zbiranje in deponijo, kot podizvajalca se vključi Javne službe.«
petek • 18. septembra 2015
Tednikov objektiv
Štajerski	5
območja
v prihodnje spet dražje
odpadki in prihodnostjo centra za ravnanje z odpadki Cero Gajke ni jasnega čisto nič več, kot je bilo pred tem.

Foto: Črtomir Goznik
koncesije, Ptuj pa
postopek izbire koncesionarja po razpisu, v zvezi s kate-Miran Senčar je dejal, da še vedno obstaja možnost, da se
iz tega, da Cero Gajke ostane. Vemo, da je Slovenska Bistrica blizu in da se država še ni dokončno odločila glede termične obdelave odpadkov. Skeptičen sem, da bi dodatne količine odpadkov lahko pridobili od drugje. Res je, da naloga ekspertne skupine predstavlja neko izhodišče. Ampak mi, župani, moramo vedeti, koliko bi nas stal odvoz odpadkov v Slovensko Bistrico, Puconce ... Kdo bo opravljal dejavnost? Saubermacher, Čisto mesto, Komunala Ptuj ... ? Tu je kup odprtih vprašanj. Mislim, da se vsi strinjamo, da nam je dolgoročni cilj zagotoviti za uporabnike čim nižjo ceno.« Župan Senčar je v nadaljevanju pojasnil, da je predvideno, da bi upravljanje Gajk prevzelo Komunalno podjetje Ptuj, zbiranje na Ptuju bi izvajale Javne službe Ptuj.
Horvat: »Gajke niso naša skupna lastnina.«
Na seji se je oglasil tudi župan občine Duplek Mitja Horvat in poudaril, da je pričakoval, da se
bo več govorilo o tem, kako do konca izpeljati postopek koncesije, ne pa o tem, kakšna bo prihodnost Gajk. »Zadeva je že v izhodišču zavožena. Pogovarjate se o nadgradnji nečesa, kar sploh ni vaša oz. naša skupna lastnina. Gajke so v lasti MO Ptuj. Za Gaj-ke smo najprej drago plačevali, da smo bili zraven in zdaj, kot da smo vsi skupaj v tem problemu. Zakaj bi bilo zaprtje najslabša opcija? Najslabša za koga? Povejte, kdo bo plačeval 69 evrov po toni odpadkov za zapiranje? Občina Duplek ali njeni občani? Ne verjamem! Predvsem sem zato, da se najprej definira zgodba o podelitvi koncesije. Pozovimo ponudnike k vnovični predložitvi cen. Pri neposredni podelitvi koncesije Komunalnemu podjetju Ptuj mi sodelovati ne moremo, ker nismo solastniki. Mislim, da je na tem področju veliko zamujenega.« S Horvatom je pritegnil tudi Kokot, ki je dal jasno vedeti, da njihova občina finančnega jamstva iz proračuna ne bo plačevala. »Kolikokrat sem spraševal, kaj bo takrat, ko se bo odlagališče zapiralo. Takrat ste bili tiho, do sedaj nas ni bilo zraven. Zdaj, ko je treba vnovič plačevati, bi pa spet morali biti zraven.« Župan Juršincev Alojz Kaučičje kolege opomnil: »Zdaj se pogovarjamo približno tako, kot smo se v primeru Snežič. Govorili smo, da ne bo nobeden plačeval, na koncu smo pa vsi. In to z mastnimi obrestmi.«
Miran Senčar, MO Ptuj: »Deponija samo z odpadki z območja Sp. Podravja ne more preživeti. Potrebujemo odločitev županov občin Sp. Podravja, ali bodo Gajke naša skupna deponija. Cene se bodo v prihodnje zagotovo povišale. Število deponij se bo zmanjšalo, lobiji bodo naredili pritisk na cene in te bodo zrasle. Ker imamo OVD, bi se lahko takšni situaciji izognili. Vemo, da je Maribor brez rešitve in da tam nastaja ogromno odpadkov. Ampak najprej potrebujemo soglasje vas, okoliških občin, in odgovor na vprašanje, ali bodo Gajke naša skupna deponija.«
J
Foto: Črtomir Goznik
Vilko Pešec: »Najhujše bi bilo, če bi Gajke ta hip zaprli. To bi imelo drastične posledice na finance. Želeli smo najti variante, da center dela in da mu damo življenje. Proste kapacitete na odlagališču bi zapolnili z odpadki od drugod, lahko tudi industrijskimi. S tem tržnim delom bi ohranjali vzdržnost cene na položnicah za gospodinjstva na območju Sp. Podravja. Izognili bi se drastičnim podražitvam.«
I
odpadkov) prevali na položnice uporabnikov. Ali pa da občine finančno jamstvo pokrijejo iz lastnih proračunov. Pokrivanje tega stroška v prvi vrsti zadeva MO Ptuj, ki je lastnica odlagališča. Pravno-formalno preostale občine v regiji težav, ki so nastale oz. nastajajo okrog odlagališča, niso dolžne reševati. Kdorkoli bo v prihodnje kakršenkoli evro vložil v Gajke, bo vložek zagotovo prevalil na položnice uporabnikov.
Bodisi bo šlo za zapiranje bodisi za nadgradnjo, ki bi omogočala nadaljnje odlaganje.
Gajke: odlagališče ali postaja za prenakladanje
Da bi letos spomladi pridobljeno OVD vendarle dobilo uporabno vrednost, je ekspertna skupina pripravila
več predlogov o morebitnih vlaganjih v odlagališče. Kot je povedala namestnica vodje skupine Marijana Čabrian, bi bilo obstoječe objekte in naprave na odlagališču še možno uporabiti in dograditi. Razmišljanja gredo v smeri, da bi v Gajkah izvajali biološko obdelavo komunalnih odpadkov. Obdelane odpadke bi potem, ko bi ustrezali predpisanim parametrom, odložili na odlagalna polja. V predlogih se v glavnem omenja postopek kompostiranja bioloških odpadkov in težke (organske) frakcije, ki se izločijo iz mešanih komunalnih odpadkov. Za ohranitev dejavnosti bi bila po predlogu ekspertne skupine potrebna vlaganja, in sicer po enem predlogu okrog milijon evrov in po drugem okrog 200.000 evrov, odvisno od obsega dejavnosti, ki bi jo opravljali. Investicijo bi bilo treba izvesti takoj v začetku leta 2016, saj je v Gajkah po obstoječih pogojih dovoljeno odlagati samo do konca letošnjega leta.
Obstaja tudi možnost, da se odlagališče v Gajkah po letu 2015 zapre in tam ostane zgolj zbirni center za odpadke s prenakladalno postajo. Zaprtje odlagališča prinaša stroške, za kar pa lastnik (MO Ptuj), kot že zapisano, nima (predvidenega) denarja. Če se odlagališče zapre, bo čez deponijo treba namestiti sloje prekrivnega materiala, urediti zasaditev, vzdrževalne ceste in odplinjevanje. Za naštete investicije bi bilo po mnenju ekspertne skupine treba odšteti okrog milijon evrov in pol. Nadaljnjih 30 let je treba pokrivati še stroške upravljanja, monitoringov, finančnega jamstva ter obračunavati amortizacijo, kar bi po mnenju strokovne skupine na letni ravni zneslo čez 620.000 evrov.
Samo odpadki iz Spodnjega Podravja so premalo za rentabilno poslovanje
»Oprema za ločevanje lahke in težke frakcije v Gajkah je: mlin, izločevalec železa in sito. Ta tehnologija je v relativno dobrem stanju. Polovico hale obstoječe kompostarne bi se lahko uporabilo za kompostiranje, drugo polovico za
obdelavo organskih odpadkov iz MKO. Za zorenje komposta bi uporabili obstoječo nadstrešnico, ki bi jo zaprli s šotorskimi platni, izdelali prisilno prezračevanje, postopek nadaljevali s prisilnim zorenjem komposta ter pri tem uredili sistem prepiho-vanja in čiščenja plinov. Po tej sortirni liniji bi morda iz MKO lahko izločili še nekaj uporabnih materialov iz lahke frakcije - npr. plastiko, ki bi jo nato nadalje predajali embalažnim shemam. Če bi se izvedle vse načrtovane investicije, bi bilo treba v Gajke vložiti okrog 850.000 evrov; v prvi fazi od tega dobrih 200.000 evrov. Dela bi se lahko izvedla relativno hitro, saj za postavitev montažnih objektov (šotorov) pridobivanje gradbenih dovoljenj ni potrebno,« je županom razložil Pešec in nadaljeval: »Da bi bilo poslovanje Cero Gajke z obdelavo in odlaganjem odpadkov rentabilno, bo poleg investicijskega vložka treba zagotoviti še zadostne količine odpadkov. Pri količinah, kot se iz celotnega prispevnega zbirnega območja zbirajo trenutno, je poslovanje ob upoštevanju vseh stroškov relativno drago in neekonomično. Cero je lahko uspešen le pod pogoji, da se izkoristijo vse proste kapacitete in da na trgu najdemo obdelane odpadke, ki bi jih odlagali. Lahko so to tudi industrijski odpadki. S tem tržnim delom bi lahko za uporabnike v regiji ohranili vzdržne cene, brez nekih večjih podražitev. Zavedati se je treba, da podražitve bodo. V vsakem primeru. Že zaradi obveznosti finančnega jamstva za zapiranje deponije. Stroški finančnega jamstva trenutno v ceni niso zajeti in to tudi zvišuje ceno. Elegantna varianta bi torej bila, da z minimalnim investicijskim vložkom zagotovimo obdelavo lastnih količin in da dodatno odlagamo že obdelane odpadke od drugje (s tem sebi znižamo lastno ceno). Iskali bi tudi partnerje, s katerimi bi skupno vlagali v razvoj. Če bi Gajke zaprli, bi to prineslo drastične finančne posledice, saj objekt še ni amortiziran.«
Dokončne odločitve župani na ponedeljkovi seji niso sprejeli. Na to temo se bodo v kratkem ponovno srečali, vendar takrat za tesno zaprtimi vrati, skriti pred očmi in ušesi javnosti.
Mojca Zemljarič
6 Štajerski
Podravje
petek • 18. septembra 2015
Kidričevo • Štruclovo gibanje vendarle doseglo, kar je želelo
Ministrstvo bo opravilo analize tal na najobčutljivejših mestih
Po tem, ko so v gibanju Za Kidričevo prek evropske komisije dosegli sodelovanje s slovenskim okoljskim ministrstvom, so vendarle dosegli, da bodo opravili analizo stanja okolja, predvsem na mestih, ki so najobčutljivejša za otroke, lotili pa naj bi se tudi največjih onesnaževalcev.
Kot je zatrdil vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl, so na zadnjem sestanku, ki so ga imeli konec avgusta na ministrstvu za okolje in prostor, vendarle dosegli svoj namen: »Na tem sestanku nas je direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte seznanila, da bo ministrstvo financiralo vzorčenje tal in kemijske analize na šestih lokacijah v občini Kidričevo. Agenciji RS za okolje je bilo naročeno, da pridobi informacije glede možnega vzorčenja podtalnice in vodnjakov, ki so onesnaženi s strupenim rdečim blatom. Naše gibanje pa bo poslalo podatke o lokacijah vzorčenj in pridobilo soglasja od lastnikov teh zemljišč, ki smo jih ta čas že tudi pridobili; tako od občine Kidričevo kot od dveh posameznikov. Ob samem vzorčenju pa bo prisotno tudi naše gibanje, ki bo izbralo tudi vseh šest lokacij.«
Za vzorčenje tal naj bi se po besedah Štrucla odločili predvsem
Branko Strucl, gibanje Za Kidričevo: naši otroci vsakodnevno prisotni.«
v okolici šol in vrtcev, in to zaradi otrok, ki so že danes zaradi onesnaženosti najbolj ogroženi:
»Za to smo se odločili, ker vemo, da so zaradi prevelike koncentracije PM1O trdnih delcev, ki so
Štrucl dodaja, da so v svojih prizadevanjih za čistejše okolje v občini dosegli še nekaj drugih pomembnih premikov: »Po sestanku v Ljubljani je bilo Janji Turšič iz Agencije RS za okolje naloženo, da pridobi podatke od biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je leta 2005 opravljala okoljske raziskave, tedaj ko se je vidno posušil borov gozd in so bile njive tako onesnažene, da so kmetje morali silažo s teh njiv takoj uničiti.«
Foto: M. Ozmec
»Od šestih vzorčenj tal bomo štiri analize opravili tam, kjer so
prisotni v zraku, naši otroci bolj izpostavljeni strupenim snovem kot mi odrasli. Znanstveno je na-
mreč potrjeno, da so otroci od embrionalne faze razvoja pa do konca pubertete občutljivejši na škodljive dejavnosti kot odrasli. Te posledice se lahko pokažejo takoj kot astma ali alergije, vsekakor pa imajo tudi dolgoročne negativne učinke, ki vplivajo na otrokovo življenje. Lahko pa jih doleti tudi najhujša oblika, da zbolijo za rakom.«
Analize tal bodo zato določili pri OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce,
pri podružnični šoli v Lovrencu na Dr. polju ter v gramoznici, kjer je občina postavila učilnico v naravi, brez vsakršnih okolje-varstvenih analiz. Štrucl zaključuje: »Tistim, ki v okoljski problematiki Kidričevega ne vidijo problema in jim je mar le za vrednosti hiš in pridelka, pa sporočamo: »Ljudje, ki se ne angažirajo in so ravnodušni ter pasivno sprejemajo stvari take, kot so, so mrtvi ljudje!« (Papež Frančišek) M. Ozmec
Haloze • Konkretnih ukrepov za razvoj še ni
Halozani z delovnimi stroji spomladi na ljubljanske ulice?
V prvi polovici leta je bila v okviru drZavnozborskih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo obravnavana točka Problematika območja Haloz. Nato je bil sprejet sklep, da se do konca julija pripravi predlog konkretnih ukrepov za celostni razvoj Haloz. Sedaj smo v drugi polovici septembra, konkretnih ukrepov še ni - zaradi kompleksnosti in Zelje po celovitem oblikovanju ukrepov, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.
Zaradi posebne skrbi za celovito obravnavo problemskega območja Haloz, tako pravijo na ministrstvu, je bila 14. 5. 2015 ustanovljena delovna skupina vlade za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz, ki jo vodi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. In ker si skupina želi, da se pripravijo celoviti in kompleksni programi ukrepov za razvoj Haloz, je delovna skupina vladi predlagala, da se ji mandat podaljša do konca leta 2015. V tem času naj bi se izoblikovali ukrepi, ki bi pripomogli k preprečevanju zaraščanja obdelovalnih površin Haloz in razvoju novih delovnih mest.
Iniciativa s pripravo ukrepov ni zadovoljna
A kot ocenjuje iniciativa za spremembe kmetijske politike
in gospodarski razvoj Haloz, predstavniki državnih institucij malega kmeta iz Haloz ne želijo
Za haloške občine dodatni razvojni denar, za Makole ne
V delovno skupino je vključena tudi LAS Haloze in Jernej Golc je ocenil, da je v tem obdobju nastalo veliko dokumentacije, ki je podlaga za pripravo predvidenih ukrepov. »Gre za zahteven proces, ki potrebuje veliko argumentacije in dokazovanja, zakaj so Haloze potrebne posebnih ukrepov za celostni razvoj v primerjavi z drugimi podobnimi območji v Sloveniji.«
Izpostavil je tudi, da se pripravlja izvajanje uredbe za obmejna problemska območja, v katera pa po predvidenih kriterijih in izračunih UMAR-ja spadajo vse občine na območju Haloz razen Makol. Skozi to uredbo bo predvidoma območje Haloz imelo dostop do dodatnih razvojnih sredstev.
mamo,« je povedal eden izmed predstavnikov iniciative, sicer iz Makol. Glede omejitev kmetovanja na haloških strminah pa je dejal: »Ko haloškega kmeta ne bo, tudi zaščitenih metuljev, ptic in rastlin ne bo več.« Kot je znano, si je lokalna delovna skupina prizadevala, da bi se za Haloze sprejel poseben zakon, a gospodarski minister Zdrav-ko Počivalšek je ob nedavnem obisku tega območja dal vedeti, da takšne ureditve ne podpira.
»Brez zakonske podlage pa si ne znamo predstavljati, kako naj bi pri razpisih haloški ljudje imeli prednost pred drugimi območji. Namreč Haloze ne izpolnjujejo zakonskih zahtev za problemska območja, saj je v Halozah brezposelnost približno 13 % in ne 17 %, kar je pogoj. Ampak to ne pomeni, da problemov glede brezposelnosti v Halozah ni, brezposelnost je nižja, ker tukaj živijo le še starejše osebe, ki so že tako v
pokoju, mladi in druge za delo sposobne osebe pa se izseljujejo,« je povedal predstavnik iniciative. Dodal je še, da si bodo prizadevali, da bi jim predstavniki državnih organizacij prisluhnili in podprli predloge haloških prebivalcev, če pa iniciativa z dialogom ne bo uspešna, napoveduje večkratne demonstracije pred državnimi institucijami v Ljubljani.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
Iniciativa za spremembo kmetijske politike in gospodarski razvoj Haloz si želi ukrepov, ki bodo haloškemu kmetu omogočile preživetje.
in nočejo razumeti. »Zadovoljni smo s predlogi, ki so se izoblikovali na področju kmetijstva v okviru naše delovne skupine za razvoj Haloz, a ti naši predlogi niso bili sprejeti na nivoju vladne skupine. Na področju kmetijstva spremembe niso takšne, ki bi haloškemu kmetu omogočile preživetje. Plačila za hektar so prenizka, datumi košnje še vedno niso ustrezni. Na kmetijskem ministrstvu ne razumejo, da mi kosimo površine več tednov, medtem ko ravninski kmetje nekaj dni. Ob tem si želimo večje podpore Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, na območnem zavodu jo imamo, a v Ljubljani predstavnika, ki bi se postavil v bran predlogov haloških kmetov, ni-
Ljutomer • Regijsko gasilsko tekmovanje
Kar 102 ekipi v boju za odličja
PGD Ljutomer in Gasilska zveza Ljutomer sta pripravila izbirno regijsko gasilsko tekmovanje, na katerem so se člani iz kar 102 ekip potegovali za uvrstitve, ki vodijo na drZavno tekmovanje prihodnje leto.
V ŠRC Ljutomer je svojo usposobljenost preverjalo več kot 900 gasilcev iz celotnega Pomurja. V konkurenci članov (A) so naslov regijskega prvaka osvojili gasilci iz Žižkov, na državno tekmovanje pa so se uvrstile še ekipe Beznovcev, Ko-rovcev in Sovjaka. Tudi pri članicah (A) so bile najboljše gasilke iz Žižkov, na državno prvenstvo pa odhajajo še Bodonci, Roga-šovci in Sovjak. Med člani (B) so zmagali Korovci pred Šratovci in Bodonci, pri članicah (B) pa so slavili Bodonci pred Črenšovci in Cankovo. Pri starejših gasilcih je prvo mesto osvojila ekipa Radenci - Boračeva, na drugo me-
sto so se uvrstili Žižki, na tretje pa Podgorje. Najuspešnejše pri starejših gasilkah so bile članice iz Spodnjih Ivanjcev, drugo
mesto je pripadlo gasilkam iz Turnišča, tretje pa gasilkam iz Križevcev.
NŠ
Foto: NS
petek • 18. septembra 2015
Podravje
Štajerski	7
Ptuj • Dom upokojencev ima „sladke probleme"
Toliko denarja imajo, da ne vedo, kam z njim
O dogajanju v Domu upokojencev Ptuj je bilo v zadnjih letih in mesecih toliko napisanega, da malokaj lahko še preseneti. A vendar je ponedeljkova seja sveta zavoda ponovno postregla z bombončki: po 10 letih so ugotovili, da se pristojno ministrstvo sploh ne strinja s tem, da bi Dom upokojencev na Ptuju gradil oskrbovana stanovanja, čeprav jim denarja niti približno ne manjka. Še več: očitno ga imajo preveč: samo v prvi polovici leta imajo 741.755 evrov dobička. Zato so predlagali 15-odstotni popust na vse storitve za stanovalce do konca decembra. A se člani sveta s tem predlogom niso strinjali, saj da je ta izračun narejen „čez palec".
Skoraj 4 ure je trajala ponedeljkova seja sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj. Lahko bi rekli, da pričakovano, saj je bilo na dnevnem redu kar nekaj zanimivih točk. Precej časa so si člani sveta zavoda DU Ptuj vzeli za vsako točko dnevnega reda in pri številnih rečeh izpostavili takšne in drugačne pomisleke.
Začelo se je s poročilom o poslovanju za januar-junij 2015. V tem obdobju je Dom ustvaril 741.755 evrov dobička. Kot je pojasnila v. d. direktorice Jožica Šemnički, je razlog za to ohranitev cen, saj jih brez soglasja ministrstva ne morejo spreminjati.
Proti predlaganemu popustu cen za domsko oskrbo
Franc Kodela, predsednik sveta zavoda DU Ptuj, je dejal, da je nedopustno, da Dom kot ne-profitni zavod še vedno ustvarja tako visoke dobičke. Povedal je še, da sta bila s Šemničkijevo ravno v ponedeljek, na dan seje, tudi na sestanku na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so jih seznanili s problemi, ki jih imajo. Tam naj bi jim pojasnili, da so odločitve o morebitnih popustih stanovalcem in na ta način nižanjem dobička Doma v rokah sveta zavoda. Prav zato je Kodela predlagal, da se na vse storitve oskrbe stanovalcem od septembra do decembra da 15-odstotni popust. V nekem trenutku je sicer svoj predlog umaknil, a ga je na željo nekaterih članov sveta ponovno podal. Kljub temu pa ga po burni debati - tudi tisti, ki so sprva bili za tak predlog -niso podprli, z razlago, da je izračun narejen „čez palec" in da je treba narediti podrobnejše ana-

V Domu upokojencev se sprašujejo, kako zmanjšati dobiček, vendar znižanja cen oskrbnine niso potrdili ...
lize o tem, kaj bi takšen „popust" pomenil.
Da so ti zneski izjemno visoki, je menil tudi Oton Mlakar, član sveta zavoda DU Ptuj, ki se je ob teh številkah spraševal: „Ali se prej ni delalo narobe ali se zdaj dela isto!?" Poudaril je, da takšni cilji v začetku leta niso bili zastavljeni in da je treba poiskati rešitve. Enak dvom so izrazili tudi Andrej Lazar, Miran Kerin in Žarko Markovič.
Ker zaradi bolniške odsotnosti na seji ni bilo prisotne dolgoletne računovodkinje Doma Andreje Kuret, pojasnila, od kod tako visoki dobički in kaj bi 15-odstotni popust dejansko pomenil v finančnem smislu, člani sveta niso dobili. Prav zato so menili, da imajo premalo podatkov za odločanje in o predlogu Kodela sploh niso odločali, temveč so se s poročilom le seznanili. Še naprej se bodo torej
ukvarjali s sladkimi skrbmi: kam z „odvečnim" denarjem.
Beseda pa je tekla tudi o spremembah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v ptujskem Domu upokojencev. Člana sveta zavoda Oton Mlakar in Žarko Markovič sta poudarila, da to želita videti pred sprejetjem, da pa se zavedata, da je sprejetje le-te-ga v pristojnosti v. d. direktorice in sindikata. „Delamo v neurejenih razmerah, zato so spremembe nujne. Do pred tremi meseci je samo ena računovodkinja računala plače," je razloge za novo sistemizacijo pojasnila Šemnič-kijeva.
Se je protizakonito nabavljalo brez razpisa, kot trdi Dokl?
V zadnjih tednih je Dejan Dokl na medije naslovil številna sporočila, v katerih je zatrjeval,
da se v Domu ne držijo Zakona o javnem naročanju. Očital jim je, da so naročili informacijsko tehnologijo ter da so obnavljali kopalnice brez razpisa.
Šemničkijeva je zatrdila, da so bile to stvari, ki jih je bilo treba nujno urediti. Temu sta pritrdili tudi predstavnici zaposlenih v svetu zavoda. Dejali sta, da so doslej sestre morale pisati na roko, zato so seveda računalnikov zelo vesele. Prav tako so poudarile, da so bile nekatere kopalnice potrebne sanacije, saj jih sploh niso mogli uporabljati, ker je voda zatekala.
Mlakar pa je zahteval, da si Dom pridobi mnenje Agencije za javno naročanje o tem, ali je bila takšna poteza naročanja mimo razpisov v skladu z zakonodajo.
„Hudič je, ker je tu dosti denarja. Vse se dela velikopotezno, v našem zavodu tega nismo vaje-
Središče ob Dravi • V teku obnova občinske stavbe
Dela nameravajo končati prihodnje leto
V občini Središče ob Dravi nadaljujejo obnovo občinske stavbe. Sanacijo nameravajo končati naslednje leto.
Kot je pojasnil tamkajšnji župan Jurij Borko, so obnovo občinske stavbe začeli že lani. Sanacije so se lotili zaradi težav z vlago v zidovih: „V letu 2014 smo del občinske stavbe sanirali, in sicer s hidroizolacijo zidov, ki so široki 50-60 cm. Sanacija s hidroizolacijo in statiko enega od vogalov stavbe je stala 17.000 evrov." Hkrati so na zunanjih in notranjih stenah stavbe v predelih, kjer se je izvajala hidroizola-cija, odbili vlažne omete, da bi izsuševanje zidov potekalo čim hitreje. „Vlažnost zidov smo pri izsuševanju večkrat merili in meritve so pokazale, da letos lahko z izsušilnimi ometi saniramo le notranje zidove večnamenske sobe in glavnega hodnika. To
Sanacija zidovih.
FOTO: ML
občinske stavbe je bila nujna zaradi težav z vlago v
izvajamo sedaj v septembru, sledijo pa še pleskarska dela," je povedal župan in dodal, da dela izvajajo preko javnih del. Dela obnove ocenjujejo na vrednost okrog 8.000 do 10.000 evrov.
A letos del ne bodo končali. Sanacijo fasade na stavbi namreč načrtujejo prihodnje leto „pod pogojem, da bo vlaga v zidovih primerna in če bomo lahko zagotovili finančna sredstva". Koliko sredstev bo potrebnih za obnovo fasade, še ni znano. „Smo pa od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, dobili pogoje za izvedbo fasade, saj stavba stoji na zaščitenem območju pod njihovo pristojnostjo," je pri tem še dodal Borko.
Monika Levanič
ni," je imel pomisleke tudi Kerin.
Da so delali racionalno, pa je odgovorila Šemničkijeva in zatrdila, da so pri vsakem naročilu imeli več ponudb, da pa zaradi časovne stiske niso šli v javne razpise. Omenjene ponudbe bo dala na vpogled tudi članom sveta zavoda.
Kaj sploh bo z revizijo, kaj je v njej?
Da je Doki s svojim pisanjem sprožil dvom tudi pri članih sveta zavoda, dokazujejo tudi njihovi odzivi na njegove trditve v zvezi z revizijo. Mlakar je poudaril, da je tudi sam preveril in da nekatere navedbe Dokla niso iz trte izvite ter da velja posvetiti pozornost temu pred objavo rezultatov revizije. S tem, ali se je izbrano podjetje KPMG Slovenija držalo vseh členov pogodb (težava je med drugim v tem, da so v pogodbi opredelili, da morajo revizijo delati revizorji, zaposleni v izbranem podjetju in ne podizvajalci, česar naj se ne bi držali), se bodo očitno še ukvarjali. Dom si je sicer prido-
bil pravno mnenje, da pogodba ni kršena, a so bili člani sveta zavoda skeptični glede tega in zahtevali, da to pregleda Agencija za nadzor revidiranja.
Kodela je ob tem dejal, da lahko revizijo izpelje tudi kakšno drugo podjetje, da bodo dokazi ostali nespremenjeni. Strinjali pa so se, da se pred mnenjem Agencije za revidiranje in Agencije za izvajanje javnih naročil rezultati revizije ne bodo predstavili.
Na seji je bil prisoten tudi Dejan Dokl, ki je Kodeli očital, da želijo rezultate revizije objaviti, preden bo upravno sodišče odločilo o pritožbi njegove matere na razrešitev z delovnega mesta direktorice DU Ptuj. Po precej burni razpravi je Kodela očitke zavrnil in dejal, da sam nima nobene povezave s sodiščem ter da so takšni očitki neutemeljeni. Nekaj besed je Dokl še namenil domnevno nepotrebnemu trošenju denarja v Domu in zatrdil, da so kopalnice sanirali po nepotrebnem.
Dženana Kmetec
Oskrbovanih stanovanj na Ptuju ne bo?
Veliko prahu je dvignila informacija Kodela in Še-mničkijeve, da sta na ponedeljkovem sestanku izvedela, da se na ministrstvu ne strinjajo s tem, da bi ptujski Dom upokojencev sploh gradil oskrbovana stanovanja, saj da to ne sodi v dejavnost Doma. To bi lahko pomenilo, da bi denar, namenjen za to, lahko pristal tudi v Ljubljani, saj gre za državna sredstva. Na to so opozorili tudi člani sveta zavoda, ki so bili ob tej informaciji izjemno presenečeni. Miran Kerin je poudaril, da se o tem projektu govori že vrsto let in da prvič sliši za to, da bi ministrstvo imelo pomisleke v zvezi z njim. Kodela je še dejal, da na ministrstvu sploh niso želeli potrditi finančnega plana, dokler se ta projekt ne umakne, kar kaže na resnost težave. Dodal je še, da bodo od ministrstva zahtevali jasen odgovor da ali ne, vsekakor pa si želijo, da sredstva ostanejo na Ptuju.
Lazar je sicer dejal, da je že opozarjal na to, da so oskrbovana stanovanja kot taka lahko problematična z vidika opredelitve projekta, prepričan pa je, da bi se lahko zgradila pod drugačnimi pogoji in zasnovo.
Za nastalo situacijo pa je mestno oblast okrivil Viktor Pilinger, ki je dejal, da projekt stoji zaradi njihove neaktivnosti. Direktorica je sicer pojasnila, da je MO Ptuj ponudila novo lokacijo za izgradnjo oskrbovanih stanovanj, in sicer na območju sedanje enote Spo-
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 18. septembra 2015
Slovenija
DZ sprejel zakon o prepovedi pridelave GSO
Ljubljana • DZ je na izredni seji v sredo s 64 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin. Zakon omogoča dve vrsti zaščite - izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki ga odobrijo na evropski ravni, ali prepoved njihove pridelave.
»V EU je področje gensko spremenjenih organizmov zelo občutljivo, saj pridelava in promet z njimi odpirata številna vprašanja, zato večina članic, vključno s Slovenijo, ne podpira odobritve novih gensko spremenjenih organizmov za gojenje ali dajanje na trg, prav tako ne podpira gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju,« je povedala Strniša.
Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo je možno doseči v fazi pridobivanja soglasja na Evropski agenciji za varnost hrane, če država ta rok zamudi ali si premisli, pa je možna prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces. S sprejemom zakona se je mudilo, ker je EU uvedla šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno doseči geografsko izključitev iz pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje ali so v postopku odobritve na evropski ravni. Takšnih je v tem trenutku osem.
Potrdili bolezen norih krav
Ljubljana • Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) je sporočil, da so pri 12 let stari kravi s kmetije na Dolenjskem potrdili bolezen norih krav (BSE).
Pri kravi cikaste pasme, ki je poginila na kmetiji na Dolenjskem, so sum na BSE postavili že s hitrim postmor-talnim testom. Vzorec so nato preiskali še z Western blot metodo, s katero so bolezen tudi potrdili, so sporočili iz uprave za varno hrano. Gre za deveti primer BSE, potrjen v Sloveniji. Zadnji je bil potrjen leta 2007, vsi primeri pa so pokazali sliko klasične BSE.
Uprava za varno hrano je sicer že pred potrditvijo bolezni uvedla ukrepe za izkoreninjenje bolezni, kot so prepoved premikov živali s kmetije in na kmetijo, določitev kohorte in zadnjih dveh potomcev.
Preiskava je pokazala, da je krava doslej zamenjala tri lastnike. Po trenutno znanih podatkih je kmetija, na kateri je žival poginila, redila samo to kravo, kmetija, na kateri je bila žival rojena, pa trenutno redi 12 govedi.
Krava, pri kateri so potrdili BSE, v zadnjih dveh letih pred potrditvijo bolezni ni imela potomcev. V krmni in rojstni kohorti so bile štiri živali; ena od njih je še živa in se nahaja na kmetiji v Zasavju. To žival bodo zdaj v okviru ukrepov izkoreninjenja bolezni usmrtili in neškodljivo odstranili.fsfa)
Slovenija • Zaradi presežkov bo razdeljenih 2900 ton jabolk in 200 ton korenja
Kmetom 1,2 miljona evrov zaradi padca cen po ruskem embargu
Vlada RS je za ublažitev posledic ruskega embarga na svežo zelenjavo in sadje sprejela uredbo o začasnih izrednih ukrepih, ki naj bi ublažili posledice ruskega embarga in padca cen. A za marsikoga, predvsem za pridelovalce zelenjave, je uredba prišla prepozno, saj pridelovalci propadlega pridelka niso mogli prijaviti za umik s trga, so poudarili na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je tako na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela sklep in izdala Uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Ukrepi naj bi bili namenjeni stabilizaciji trga s svežim sadjem in zelenjavo ter ustalitvi cen zaradi ruskega embarga. Skupna količina pridelka, do katere je Slovenija upravičena, je 3.000 ton svežega sadja oziroma zelenjave. Višina sredstev EU za plačilo ukrepa je 1,2 milijona evrov. Upravičenci do delne povrnitve stroškov pridelave pa so bili nosilci kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo sadje oz. zelenjavo in so na agencijo oddali zbirno vlogo za leto 2015 (vključno z geoprostorskim obrazcem za vloge in zahtevke na površino) in ki imajo sklenjene pogodbe za pridelek letnika 2015.
Ne zgolj embargo, za tržne viške je kriva tudi slaba organiziranost
A kot opozarjajo na KGZS, je razlogov za viške na trgu sadja in zelenjave več. Tako poleg embarga izpostavljajo slabo organiziranost verig od pridelovalca do trgovca: »Ob tem na naš trg prihaja uvoženo blago po nizki ceni, kar niža cene slovenskih pridelkov in jih izrinja s trgovskih polic, kljub temu, da so slovenski pridelki bolj kakovostni, saj so sveži, obrani v tehnološki zrelosti in manj obremenjeni z ostanki fitofar-macevtskih sredstev. Problem so predvsem jabolka in paradižnik.«
Do državne pomoči je upravičenih 11 prijaviteljev
Slovenski pridelovalci so lahko uveljavljali ukrep za pridelke, kot so jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladka paprika, kumare in kumarice, zelje, cvetača ter glavnati brokoli. A kot so pojasnili na agenciji za kmetijske trge, so nosilci kmetij na agencijo oddali 11 obvestil za umik pridelkov, in sicer je bil prijavljen umik 2.900 ton jabolk in 200 ton korenja. Pridelovalci, ki so pravočasno oddali obvestilo, bodo upravičeni do
pomoči za razdeljeni pridelek, in sicer je plačilo za 100 kilogramov jabolk po evropski uredbi 16,98 evra, za korenje pa 12,81 evra na 100 kilogramov, ob tem so upravičeni še do deleža povrnitve stroškov za pakiranje in sortiranje ter za stroške prevoza.
Mnogo zelenjave je zgnililo že pred sprejetjem uredbe...
Na vprašanje, ali ta ukrep postavlja slovenske pridelovalce zelenjave in sadja v neenak položaj, so s kmetijskega ministrstva odgovorili, da so imeli vsi slovenski pridelovalci možnost uveljavljati pomoč: »Tudi pridelovalci paradižnika bi lahko uveljavljali ukrep umika s trga z brezplačno razdelitvijo, še posebej za paradižnik v zavarovanih prostorih, saj paradižnik dozoreva sukcesivno, vendar se za izvajanje tega ukrepa umika s trga z brezplačno razdelitvijo pridelovalci niso odločili.«
Pomoči vlade pa niso mogli koristiti številni pridelovalci paradižnika, ki tega pridelujejo na prostem, saj se viški paradižnika pojavljajo v drugi polovici julija in tudi na začetku avgusta. A kot pravijo na ministrstvu, za pozno sprejetje uredbe o začasnih izrednih ukrepih niso odgovorni, saj so morali počakati na sprejetje evropske uredbe.
Izvoz sadja in zelenjave zanemarljivo majhen
O količinah neposredno izvoženega sadja in zelenjave so na ministrstvu povedali, da je bilo tega izvoza tudi v letih pred embargom malo, nazadnje 39 ton jabolk leta 2013, kar pomeni le 0,1 % v količini oz. 0,3 % v vrednosti od celotnega izvoza jabolk. »V Sloveniji zaznavamo predvsem posredni vpliv ruskega embarga na cene. Na ministrstvu za kmetijstvo tedensko spremljamo odkupne cene pri pridelovalcih sadja in Statistični urad RS tedensko spremlja maloprodajne cene sadja in zelenjave. Cene jabolk in hrušk v letošnjem avgustu so bile višje kot v enakem obdobju v prete-
Pridelovalci, ki koristijo ukrep, so upravičeni do povrnitve stroškov prevoza in pakiranja
I Razdalja med krajem umika in dostave	llStroški prevoza (EUR/t)
Manj kot 25 km	18,2
Od 25 do 200 km	41,4
Od 200 do 350 km	54,3
Od 350 do 500 km	72,6
Od 500 do 750 km	95,3
750 km ali več	108,3
Stroški sortiranja in pakiranja (v evrih na tono)
I Proizvod	I €/tona I
Jabolka	187,7
Drugi proizvodi	201,1
Foto: Črtomir Goznik
klem letu. Tudi cene zelenjave, razen paradižnika in cvetače, so letos višje,« so pojasnili.
Zaradi viškov sadja in zelenjave, ki so nastali kot posledica ruskega embarga, je Slovenija
s trga umaknila 3.000 ton teh kmetijskih proizvodov in jih namenila humanitarnim organizacijam (Rdeči križ Slovenije, slovenska Karitas) ter vzgojno-izo-braževalnim zavodom (vrtcem, osnovnim ali srednjim šolam, dijaškim domovom, zavodom za vzgojo otrok s posebnimi potrebami), domovom za ostarele, centrom za usposabljanje, materinskim domovom, zavetiščem za brezdomce, varnim hišam, zavodom za prestajanje kazni zapora in prevzgojnim domovom.
Mojca Vtič
11 pridelovalcev, ki so upravičeni do delne povrnitve stroškov
Sadjarstvo Mirosan
Petrovče
Proizvod
jabolka
Količina v tonah
450
Sadjarstvo Blanca
Krško
jabolka
320
Sadjarstvo Slom Meja Šentjur Sadjarstvo Ormož
Ponikva Šentjur Ivanjkovci
jabolka
220
jabolka
400
jabolka
400
Evrosad
Krško
jabolka
600
Fizična oseba
Zgornja Ložnica
jabolka
220
KGZ Sava, z. o. o.
Lesce
jabolka
70
Fizična oseba	Bistrica ob Sotli	jabolka	220
Fizična oseba	Gorišnica	korenje	100
Fizična oseba	Podgorci	korenje	100
Vir: Aktrp
Med pridelovalci, ki bodo koristili ukrep vlade, je tudi Sadjarstvo Ormož, ki ga je pred tremi leti kupila družba Evrosad. O ukrepu je direktor družbe Boštjan Kozole dejal, da z ukrepom pričakujejo izboljšanje razmer na trgu, kar se je pokazalo tudi z lanskim ukrepom o umiku sadja: »Smo zmerni optimisti, ob tem je ministrstvo pripravilo tudi kampanjo Eno jabolko na dan, s katero se spodbuja potrošnja na slovenskem trgu. Torej rešitve so trenutno tri, promocija na domačem trgu, umik sadja s trga ter iskanje novih trgov, s tem mislim predvsem na Afriko in hitro razvijajoče se države.«
Trgovci bi odkupovali slovensko zelenjavo, ko presežkov ni, in po absurdno nizkih cenah
Pomembna odkupovalka zelenjave v Po-dravju je KZ Ptuj, ki prav tako opozarja na posredne posledice ruskega embarga. Namreč ponudba zelenjave iz drugih držav EU, ki bi bila sicer prodana na rusko tržišče, ostaja v EU, s tem so na trgu večje količine, praviloma cenejše, zelenjave. Te cene potem nižajo ceno slovenski zelenjavi. »Tako smo tudi mi mnenja, da je bila odločitev Rusije za uvedbo embarga politična, tako bi to vprašanje morali reševati politiki. Sedaj pa posledice embarga občuti predvsem gospodarstvo in v sklopu tega tudi kmetijstvo,« je povedala Valerija Kodrič Majcen s KZ Ptuj. Zadruga sicer ima s trgovskimi verigami, s katerimi ima sklenjene pogodbe, tudi dogovorjene količine odkupa, a kot opozarja Kodrič Majcnova, se trgovske verige dogovorov držijo, dokler je ponudba na trgu manjša. »Ko
Foto: Mojca Vtič
je ponudba velika, pa se pogosto zgodi, da pogodbene količine niso realizirane. Količine, dogovorjene v pogodbi, so praviloma le informativne in trgovcev žal, ne zavezujejo k realizaciji in tako tudi nekih sankcij v primeru, da trgovec ne odkupi dogovorjenih količin, ne moremo uveljavljati. Pritiski na cene s strani trgovskih verig so letos še posebej izraziti in se vlečejo praktično že skozi vse leto. Žal se medsebojni boj veletrgovcev za potrošnika pogosto izvaja preko vedno novih prodajnih akcij, v katerih je zelenjava ponujena po izjemno nizki ceni, ki jo veletrgovci največkrat prenesejo na dobavitelje in posledično tako tudi na pridelovalce. V prodajnih akcijah veletrgovcev z absurdno nizkimi cenami zelenjave vidimo tudi resno grožnjo, da se bo tako v očeh potrošnika samo pridelavo zelenjave popolnoma razvrednotilo.«
Vir: AKTRP
Vir: AKTRP
petek • 18. septembra 2015
Izobraževanje in politika
Štajerski	9
Ptuj, Podravje • Prizadevanja za nov program
Podoben program na dveh različnih šolah
V šolskem letu 2015/2016 je Biotehniška šola Ptuj začela izvajati srednje poklicno izobraževanje (triletni program) Gastronomske in hotelirske storitve. Na Šolskem centru Ptuj pa si prizadevajo, da bi dobili tudi štiriletni program Gastronomija in turizem, a tokrat na Ekonomski šoli. Zanimalo nas je, zakaj je tako in zakaj bi en program izvajala ena, drug - vsebinsko zelo podoben - program pa druga šola.
Kot je pojasnil Branko Ku-mer, direktor Šolskega centra Ptuj, v sklopu katerega deluje pet srednjih šol (Biotehniška, Ekonomska, Strojna, Elektro in računalniška ter Višja strokovna šola), program Gastro-nomske in hotelirske storitve, ki so ga pridobili z letošnjim šolskim letom, izvajajo skupno na Biotehniški in Ekonomski šoli. „In je na 3-letnem nivoju. Program, ki ga je predstavila ravnateljica Ekonomske šole, pa je 4-letni in predstavlja priložnost za ponudbo za dekleta, sledi pa smernicam, da želimo v Spodnjem Podravju do 30 % dohodka ustvarjati s turizmom. Za omenjeni program smo kandidirali že lansko leto, a manj uspešno. Predstavlja pa lahko prepletanje z ekonomskim in aranžerskim tehnikom," pojasnjuje Kumer.
A dejstvo je, da gre za program, ki ga v paleti programov ponuja Biotehniška šola in ki nadomešča nekdanja poklica kuhar in natakar.
Šolski center Ptuj je na ministrstvo za izobraževanje sicer sočasno podal vlogo za umestitev dveh programov: Gastronomija in turizem (SSI) in Gastronom-
ske in hotelirske storitve. Na ministrstvu so odobrili le slednjega.
Biotehniška šola s triletnim, Ekonomska pa z enakim štiriletnim programom?
Vprašanje je, ali je glede na vpis v triletni program sploh smiselno imeti še podoben, sicer strokovni in ne poklicni program. Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj, odgovarja: "V triletni program poklicnega izobraževanja Gastronomske in hotelske storitve je letos vpisana prva generacija, ki šteje 18 dijakov. Ti dijaki se izobražujejo za poklice, kot sta natakar ali kuhar, medtem ko bi štiriletni program ponujal še večjo paleto možnih zaposlitev na področju turizma. Ob tem želim pojasniti še nekaj. Ob vašem vprašanju, na kateri šoli bi bil umeščen nov program, če bi ga dobili, ugotavljam, da morda javnost in novinarji ne poznate dovolj pravne subjektivitete Šolskega centra Ptuj. Edino Šolski center Ptuj je kot institucija pravna oseba, ki znotraj sebe združuje pet šol, ki pa niso samostojne pravne ose-
Se boj za dijake nadaljuje? (Fotografija je simbolična)
be (razen morda kot pedagoške enote) in kot take ne smejo nastopati navzven."
Županom Spodnjega Podravja je popolnoma vseeno ...
To, da gre za eno pravno osebo z več pedagoškimi enotami, je sicer povsem jasno (in tudi novinarji razumemo), manj logično pa je, zakaj bi se en izmed omenjenih (praktično identičnih) programov izvajal na Biotehniški šoli, drugi pa na Ekonomski šoli. Čeprav gre za šole, ki delujejo v okviru Šolskega centra Ptuj, je dejstvo, da ima vsaka svoje programe.
Da dijakov ni dovolj in da manjkajo na vseh šolah, je še eno nesporno dejstvo. Zato gotovo ni vseeno, katera šola pridobi nov program.
Župani Spodnjega Podravja, ki so imeli v ponedeljek na kolegiju to točko na dnevnem redu, se v podrobnosti sploh niso spuščali. Noben niti omenil ni, da se omenjeni triletni program že izvaja na Biotehniški šoli, kaj šele, da bi vprašal, zakaj bi se štiriletni izvajal na Ekonomski šoli.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Podlehnik • Haloški župani s predstavniki ministrstva o šolskih prevozih in kombinacijah
Ministrstvo financiranja ločenih ur pouka ne načrtuje
V začetku septembra so se v OŠ Podlehnik sestali župani in predstavniki občin Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Zavrč, Videm in Žetale z direktorjem Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovnošolstvo Gregorjem Mohorčičem. Na sestanku so župani direktorja seznanili s problemi na področju vzgoje in izobraževanje ter opozorili na nedorečenost zakonodaje in neusklajenost normativov, predvsem ko gre za šolske prevoze in normative za kombinirane oddelke. Konkretnih rešitev ni bilo dorečenih.
»Opozorili smo na nedorečenost zakonodaje in neusklajenost normativov, predvsem ko gre za šolske prevoze in normative za kombinirane oddelke. Župani smo zahtevali, da se zakonodaja uredi tako, da bodo imeli otroci na tem območju primerljive pogoje za osnovnošolsko izobraževanje z ostalimi. Ker jim te pogoje zagotavlja Ustava Republike Slovenije, smo izrazili zahtevo, da pogoje uredi države, ne pa, da so strošek nerazvitih občin,« je povedal župan Žetal Anton Butolen. Dodal je, da imajo trenutno kombinacije razredov poleg podružničnih šol Stoperce in Ptujska Gora tudi na popolnih devetlet-kah v OŠ Žetale, OŠ Podlehnik, OŠ leskovec, OŠ Zavrč in OŠ Makole. Makolski svetniki so sicer na seji pred poletnimi počitnicami sklenili, da bo občina financirala ločene ure matematike, slovenščine in okolja v kombinaciji drugega in tretjega razreda, to pa pomeni za občino obremenitev v višini več kot 10.000 evrov. Podobno je tudi v drugih šolah z enakimi težavami.
Da bi šolsko ministrstvo financiralo ločene ure pouka, pa ni pričakovati, saj naj bi šlo za prevelik finančni zalogaj, ki ga šolsko ministrstvo ne zmore.
Fotografija je simbolična
Manj učencev ne pomeni nič manjši strošek šolskih prevozov
A manjše število učencev ne pomeni, da so stroški, npr. prevoza, zato manjši. Kot so v pismu, ki smo ga delno že objavili, izpostavili haloški župani, ne glede na zmanjšano število otrok ostajajo stroški šolskih prevozov izjemno visoki in dosegajo tudi do 10 % primerne porabe v posamezni občini. Ti stroški so po mnenju županov posledica velikih razdaj v šolskih okoliših ter ukinitve
Foto: Črtomir Goznik
večine linijskih prevozov, kar pomeni, da so praktično vsi šolski prevozi pogodbeni in vezani na kilometre ter da je posledično vseeno, koliko kilometrov ima otrok do šole, saj avtobus občine tako plačajo.
Sicer pa so se župani na sestanku s predstavniki ministrstva še dogovorili, da župani pripravijo dodatne obrazložitve in predloge in jih v pisni obliki posredujejo na ministrstvo. Prav tako je bil izražen predlog, da se v komisijo, ki pripravlja program za razvoj Haloz, vključi tudi predstavnik šolskega ministrstva in občin.
Mojca Vtič
Financiranje bi bilo za MIZŠ predrago
Na državni ravni je bilo v šolskem letu 2014/15 v OŠ 559 kombiniranih oddelkov. Sofinanciranje ločenih ur temeljnih predmetov je finančen zalogaj, ki ga šolsko ministrstvo ne načrtuje. Prav tako so na ministrstvu dodali, da je povprečno število učencev v matičnih šolah na nacionalni ravni 20,6, v haloški regiji 16,15 učenca, v podružnicah na državni ravni je povprečno 14,9 učenca, v Halozah pa 12, kar po mnenju ministrstva kaže, da Haloze primerjalno niso v slabšem položaju. »Zaradi realno manjšega števila učencev je v Halozah posledično tudi manjše povprečno število učencev v oddelkih,« so dodali na ministrstvu.
Pridobite si poklic v katerem 1 boste zaposljivi, vpišite se v programa:
Gastronomske in hotelske storitve
(srednje poklicno izobraževanje)
Gastronomija
(poklicno tehniško izobraževanje).
Izvajamo tudi programe:
*	Ekonomski tehnik (PTI in PT)
*	Predšolska vzgoja (PT)
*	Trgovec (SPI)
1G Štajerski
Kultura
petek • 1S. septembra 2015
Ptuj • Koncert Big banda
Ne prazna, temveč polna Murkova ulica
Letni koncert Big banda Ptuj je na Murkovo ulico privabil okrog 700 ljubiteljev kakovostne glasbe. Nastopilo je 20 uveljavljenih glasbenikov, ki so se predstavili z različnimi glasbenimi zvrstmi in mestno jedro ter ulico, ki bolj kot ne večino časa samevata, vsaj za nekaj ur dodobra napolnili.
Foto: Studio Fonda
Z orkestrom sta nastopila tudi vokalista Urška Starovasnik in David Matici.
Konec avgusta je bil v organizaciji Kluba ptujskih študentov in Kulturno-umetniškega društva Musicology izpeljan letni koncert Big banda Ptuj. Tega je pred 12 leti s prijatelji glasbeniki ustanovil saksofonist Božo Ljubec in
od takrat naprej deluje v sklopu KUD Musicology.
Na letošnjem koncertu je nastopilo 20 uveljavljenih glasbenikov, z orkestrom so nastopili tudi vokalisti Urška Starovasnik, David Matici ter Matjaž Skaza, pridružil
pa se jim je tudi odličen kitarist Igor Bezget.
Presenečenje večera je bil Žan Tetičkovič, Ptujčan, ki živi in dela v New Yorku. Program je bil izjemno pester, saj je obsegal paleto glasbenenih zvrsti, kot so
jazz, funk, drum'n'bass, hip hop, pop...
In to, kar je uspelo odličnim glasbenikom - napolniti Murkovo ulico - si želimo, da bi se ponovilo še večkrat.
Dženana Kmetec
Makole • Zmagovalec 13. Forma vive Ariel Štrukelj
Transverzala umetnosti bogatejša za pet skulptur
Minuli konec tedna se je končal 13. mednarodni simpozij Forma viva Makole. Letos je v okviru festivala ustvarjalo šest kiparjev in 23 slikark in slikarjev. Dobitnik kristalne plakete je po presoji strokovne komisije Ariel Štrukelj iz Planine pri Ajdovščini, ki je ustvaril skulpturo z naslovom Sleepwalker. Posebna priznanja za najboljša slikarska dela pa so prejeli Toplica Ignjatovic, Bernardina Paj - Neda, Dragica Petek, Drago Kopše in Mizyal Karabiber Nacaroglu.
Na desetkilometrski krožni poti se bo tako obstoječim 127 pridružilo pet skulptur, namreč skulptura Francija Černelča - Ha-ložanka z otrokom bo postavljena v Majšperku, skulptura Metode Maj pa bo odpeljana v Sežano. Letošnji kiparski simpozij Forma viva Makole je predsednik stro-
kovne komisije Alen Krajnc ocenil: »Letošnji simpozij je prinesel sedem novih skulptur šestih avtorjev. Prevladujoč material je kamen, dve deli sta v hrastu, po motiviki prevladujejo figuralna dela. Avtorji so na svojevrstni način interpretirali vlogo človeka in njegovo funkcijo v sodobni
slovenski družbi. Delo, ki je v tem kontekstu najbolj prepričljivo, je skulptura z naslovom Sleepwalker kiparja Ariela Štruklja. Gre za kritičen pogled na vlogo sodobnega človeka, ki se slepo in brezglavo giblje v družbi, išče lastno identiteto ter skuša najti svoje mesto v razčlovečeni
družbi. Ariel Štrukelj je s svojim delom pokazal na kritične točke posameznika, ki v sociološkem pomenu izgublja vlogo in postaja tržni predmet neoliberalne ekonomije. V vsakem pogledu gre za aktualno delo, ki odraža utrip časa globalne družbe.«
Mojca Vtič
Tednikova knjigarnica
Za ljubitelje knjig
Kako lepo je znova prelistati dokaj staro knjigo, tako, majhno, po svoje nepomemben knjižni prevod, kot je iz leta 1997 majhna, darilna knjižnica z naslovom Za ljubitelje knjig (prevedla Marija Brezigar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zbirka V dar in spomin).
Drobna knjiga, ki jo lahko mirno in dolgo držite v dlani ene roke, z dokaj velikim tiskom, da oči ne trpijo, in z izbranimi, sicer majhnimi, a celostranskimi ilustracijami, je pravi obliž tistim, ki jim klasično branje veliko pomeni. Gre namreč za zbirko citatov modrecev o
knjigah. Tu je nekaj mojih najljubših, če se tudi vam kdaj dogaja, da se čutite nelagodno v družbi hiperaktivnih uporabnikov »pametne tehnologe«, ki jim oči švistijo od enega do drugega ekranč-ka, vmes pa klikajo in štrkajo, tapkajo, drsajo in šklocajo ter se pogovarjajo o stotih rečeh naenkrat.
»Ze sama misel, da te na koncu napornega dneva čaka dobra knjiga, ti polepša dan.« K. Norris
»Knjige nas tolažijo, kadar smo osamljeni ... Pomagajo nam pozabiti neotesanost moških in medsebojne napetosti, pomirjajo naše skrbi in strasti ter blažijo razočaranja.« S. F. Genlis (1746— 1830)
»V knjigah biva duša preteklosti, njen jasno razumljivi glas, medtem ko so se kot sanje razblinili njeno telo in njene snovne prvine.« T. Carlyle
»Literatura prinaša nesporne, zgoščene izkušnje iz roda v rod, zato postaja literatura živ spomin naroda.« A. Solženicin
»Knjiga je edini kraj, kjer lahko preiskuješ krhko misel, ne da bi jo uničil, ali raziskuješ eksplozivno zamisel, ne da bi se ti razletela pred nosom ... Je eno redkih pribežališč, kjer tvoj um najde hkrati izziv in zasebnost.« E. P. Morgan
»Leposlovje, poezija in podobne zvrsti oblikujejo pravičnost na tem svetu. Zato morajo biti vedno na strani ponižanih. » G. Paley »Sem del vsega, kar sem prebral.« J. Kieran »Način, kako beremo knjigo - kar je pravzaprav kakovost, ki jo doda knjigi bralec - ima prav toliko opraviti z njeno vrednostjo kot vse, kar avtor vloži vanjo . Vsak, kdor zna brati, se lahko nauči brati navdušeno in bo zaživel bolj polno.« N. Cousins
»Samo ljubezen do branja lahko prepreči zlo, ki izvira iz druženja z omejenci.« E. Hamilton
»Klasično delo je knjiga, ki nikoli ne neha pripovedovati, kar mora povedati.« D. Thomas
»Razmerje med pismenimi in nepismenimi se ne spreminja, čeprav znajo danes tudi nepismeni brati.« A. Moravia Imejte radi knjige in vabljeni ponje v knjižnico!
Liljana Klemenčič
FOTO: Milan Sternad
Strokovno komisijo je na 13. simpoziju prepričala skulptura Sleepwalker (mesečnik, op. a.)
Haloze • Šesto obmejno srečanje
Meja ni ovira za druženje
Prvo soboto v septembru je potekalo v Korenjaku 6. obmejno srečanje. Pobudo za prireditev je pred šestimi leti dal Ivan Švajgl. Pod lipo ob svoji hiši, kjer je njegova žena tako rada posedela, je dal po njeni smrti postaviti kapelo.
V goste je povabil prijatelje, veliko je bilo petja. Ivan Švajgl namreč že 58 let poje. Pel je pri različnih narodno-zabavnih ansamblih. Začel je pri Ansamblu Frančka Žibrata, nadaljeval pri Ormoških fantih, 10 let pa je pel tudi pri Ansamblu Toneta Kmet-ca. Prireditev so naslednje leto razširili. Ker je meja samo 300 m stran, so povabili tudi prijatelje s Hrvaške strani. V kulturno-za-bavnem programu so sodelovali: Ljudski pevci iz Cirkulan, ljudski pevci Trta iz Zavrča, Anja Fajfar, slepi hamonikar Miran Vogrinec iz Partinja, Kvartet Jeruzalem, pevka Mineja in Ivan Švajgl z Marijo Kmetec. S Hrvaške strani pa so prišli: Kulturno umetniško društvo Gornja Voča in Tambura-ši iz Voče. V nadaljevanju programa pa je udeležence zabaval an-
sambel Jovibend. Prireditve se je udeležil tudi župan Donje Voče, ki je povedal, da gre za druženje brez administrativnih ovir. Na odru so se vrstili nastopi, ob njem se je peklo in kuhalo. Letos so prireditev podprle občine Zavrč, Cirkulane in Donja Voča.
Majda Fridl
Tako so plesali jn peli prvo septembrsko soboto v Korenjaku; med zbranimi sta bila tudi idejni vodja prireditve Ivan Švajgl in župan občine Donja Voca Kruno Jurgec.
Foto: MF
Nogomet
Vse poti vodijo v Zavrč Stran 12
Nogomet
Visoka in zaslužena zmaga Zavrča v 2. krogu Pokala Slovenije
Stran 12
Tenis
Ptujčani ostali brez naslova
Stran 13
Kolesarstvo
ŽanŽnidar ponovno tretji
Stran 13
Nogomet
Mladinci Aluminija zmagali Stran 15
Rokomet
Ptujčani v boj za vrh, Moškanjci-Gorišnica za sredino lestvice
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/tietcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Albert Riera (Zavrč)
Prišel sem, da bi pomagal ekipi in ... užival v nogometu
Kaj se je morda pred leti zdelo nemogoče, je sedaj očitno možno. To zagotovo velja za vest, da bo odslej v slovenskem prvoligašu Zavrču igral nekdanji španski reprezentant Albert Riera. 33-letnik ima za sabo izjemno kariero, saj je nosil drese Mallorce, Borde-auxa, Espanyola, Manchester Cityja, Liverpoola, Olympiacosa, Galatasaraya, Watforda in Udineseja. Seznam, ki se ga ne bi branil prav noben profesionalni nogometaš.
S Špancem, ki je v Slovenijo prispel v ponedeljek, smo se imeli priložnost srečati že v torek. Pokazal je izjemno profesionalen pristop, v sproščenem pogovoru pa nam je zaupal marsikaj zanimivega.
Kakšen je glavni razlog, da ste prispeli v Zavrč?
A. Riera: »Igral sem v številnih velikih klubih, ki so bile res velike tarče, a povsem jasno mi je, da ne bo vedno tako, Zavrč je sedaj nov cilj v moji karieri preprosto zato, ker gre za moštvo, ki je v zadnjih letih naredilo velike korake iz 4. proti 1. ligi. To bi lahko primerjal z otrokom, ki se razvija in odrašča, a ga je treba stalno učiti. Gre za zelo učljivo moštvo, ki še lahko napreduje. Zame je to zelo zanimivo, saj nikoli v karieri nisem imel podobne izkušnje. Bomo videli ... Tukaj sem zato, da bi
pomagal ekipi. Res je, da sem prišel predvsem zaradi mojih dobrih prijateljev, ki delajo tukaj in so me prosili za pomoč, zato se bom potrudil, da pokažem kar največ.«
Igrali ste v velikih evropskih klubih, Zavrč pa je v tej paleti vendarle majhen klub.
A. Riera: »Ne, zame ni majhen! Prepričan sem, da bom lahko tukaj užival v nogometu, kar je bila vedno moja prioriteta v karieri.«
Za kako dolgo sodelovanje ste se dogovorili z Za-vrčem?
A. Riera: »O tem sploh nismo veliko razpravljali, saj je bilo najbolj pomembno, da naše sodelovanje uspešno poteka dan za dnem, tekmo za tekmo. Bomo videli, kaj nam bo takšno sodelovanje prineslo, pomembno je, da sem srečen tukaj in da je klub zadovoljen z mano. Treba bo odigrati nekaj tekem, da bomo lahko govorili o bolj oprijemljivih stvareh. Za zdaj gremo skupaj z roko v roki, dokler bo tako, bom tukaj ostal. Če to ne bo plodno sodelovanje, je bolje, da se razidemo, v drugačnem primeru pa bom rad ostal.«
V soboto je na sporedu tekma z Mariborom: boste že igrali?
A. Riera: »O tem bo vsekakor odločil trener. Do takrat
Albert Riera in športni direktor Zavrča Dušan Petkovič
bomo opravili nekaj skupnih treningov in bomo lažje ocenili, če sem dovolj pripravljen. Treniral sem sicer redno, a sem zadnjo uradno tekmo odigral pred dobrimi tremi meseci, kar je vsekakor hendi-kep. Rad pa bi rekel, da moja vloga ni pomembna samo na igrišču, ampak tudi na treningih in v slačilnici, kjer lahko s svojimi izkušnjami zagotovo pomagam mladim igralcem v različnih vlogah.«
Ste že prej poznali katerega igralca Zavrča?
A. Riera: »Ja, z Muslimovi-čem sem že odigral dve srečanji v Grčiji, ko sem igral za Olympiakos in on za PAOK. Ko smo se v zadnjem času po-
govarjali o možnosti prestopa v Zavrč, sem se pogovarjal s prijatelji o vsem v klubu, ne samo o igralcih, tudi o celotnem nogometu v Sloveniji. Z igralci Zavrča pa se seveda šele spoznavam, proces navajanja je obojestranski, jaz se navajam nanje in njihov način igre, oni pa na mene. Seveda pa sem jaz samo en od članov ekipe, pomembna je celota.«
Vsak teden gledamo prenose iz angleške, španske, italijanske in drugih močnih lig: kaj pa vi veste o slovenski ligi?
A. Riera: »Poznam Olimpi-jo, s katero sem v svoji karieri doslej igral dvakrat. Prav tako vem, da je Maribor lani igral v
Ligi prvakov ... Slovenska liga zagotovo ni med najmočnejšimi v Evropi, a iz nje prehajajo številni igralci v močnejše evropske klube - to je pomemben podatek o kakovosti lige. Tukaj se lahko resnično dokažejo in pozneje uspejo kje drugje. Prav iz te lige izhajajo igralci za reprezentanco, ki igra zelo dobro.«
Ste eden najbolj poznanih igralcev, ki je kdajkoli nastopil v Sloveniji, ob tem imate nedvomne igralske kvalitete. Kaj je tisto, na kar se najbolj zanašate?
A. Riera: »Vsekakor raznolikost, saj lahko igram na štirih različnih mestih na igrišču. To je za trenerja pomemben podatek, odvisno pač, kaj ekipa v posamezni tekmi potrebuje. Sem levičar, s predložki lahko pomagam ob različnih prekinitvah, tudi pri neposrednem strelu na gol. Vsekakor pa še enkrat poudarjam, da lahko mladi in kvalitetni ekipi Za-vrča pomagam s svojimi izkušnjami in nasveti.«
Kako se spominjate npr. časa v Liverpoolu?
A. Riera: »Lepi časi! Tam sem bil do leta 2010, ko je bil Liverpool v vzponu; po tem letu so njihovi rezultati vsaj za stopnjo slabši. V svojem zadnjem letu se spomnim, da smo se z Manchester Unite-dom do zadnje tekme borili
za naslov angleškega prvaka. To je izjemno pomemben podatek, saj je povsem drugače igrati v klubih, ki se borijo za kakšen naslov in v tistih, ki tega ne morejo - pri tem mislim na vse lige, ne samo angleške, španske in podobne. Tako v Espanyola ni bil nikoli jasen cilj naslov, povsem drugače pa je bilo npr. v Olympi-akosu, kjer liga morda ni tako kvalitetna, a je borba za vrh sam po sebi vedno jasen cilj. Tukaj v Zavrču so mi situacijo predstavili tako, da ima moštvo priložnost za napredek proti vrhu, za približanje in konkuriranje najboljšim trem slovenskim klubom. To v nogometu ne gre čez noč, niti v enem letu ne, a s počasnimi in zanesljivimi koraki je to možno.«
Igrali ste na velikih stadionih in pred velikim številom gledalcev: glede tega je v Sloveniji stanje vendarle nekoliko drugačno. Je to za vas ovira?
A. Riera: »Ne, lahko bom slišal vsakega navijača posebej (smeh). To zame ni problem, na kakšnih pokalnih tekmah sem igral tudi pred 15 gledalci. Majhnost stadiona lahko gledamo tudi tako, da igramo tekme pred domala polnim stadionom, kar je dober občutek, pa čeprav se je zbralo le 1000 gledalcev. Včasih igraš na velikem stadionu pred 10 tisoč gledalci, pa je tako, kot da jih ni. Veliko je odvisno tudi od igre in rezultata - ta je zelo pomemben.«
Jože Mohorič,
David Breznik
Nogomet • NK Drava
Kot da se nič večjega ni zgodilo
Dogajanje v ozadju v ptujskem nogometu je zapleteno in v Dravi se je v ponedeljek zgodil večji pok, a stvari se dogajajo naprej, kot da se nič večjega ni zgodilo. Pa se je! Dolgo časa je glavni trener članske ekipe Franc Fridl po tiho opozarjal na finančno situacijo in je potrpežljivo delal s svojimi igralci naprej. V resnici je vlekel s svojima sodelavcema iz strokovnega štaba, pomočnikom trenerja Borisom Klingerjem in trenerjem vratarjev Mitjem Tropom, voz naprej do uspehov, do zmag, do dobrega nogometa, do ... Do ponedeljka, ko so pisno Upravnemu odboru Nogometnega kluba Drava Ptuj podali svoj pisni odstop, ki je njihov odstop dan kasneje tudi sprejel. Kot je dejal
Fridl, je odločitev dolgo časa dozorevala in jo je prestavljal, vendar se je odločil za odstop iz različnih razlogov: »Ves čas sem verjel, da se bodo stvari v klubu uredile in sem bil osredotočen v glavnem na svoje delo, da čimbolje pomagam ekipi. V zadnjih letih sem pokazal veliko želje in znanja, da se je klub počasi prebijal navzgor in da trenutno uspešno igra v 2. slovenski nogometni ligi. V resnici sem zelo ponosen na rezultate kluba v zadnjih letih in v tem delu sezone, v katerega sem vložil veliko dela, vendar brez zasluženega plačila za nazaj pač nimam prave energije za nadaljnje delo. Rad bi poudaril tudi to, da sem bil v svoji karieri kot aktiven nogometaš že marsikje, a tako slabo
cenjen, kot sem v domačem okolju, nisem bil še nikjer.« Preboj v 2. slovensko nogometno ligo (op. p., kar je bil cilj prejšnjega vodstva kluba) je v minuli sezoni uspel in v tej je Drava odlično startala v novem prvenstvu. Gre za uspešno nastopanje kluba, a žal tudi uspehi niso prinesli pričakovane pomoči ptujskega ali okoliškega gospodarstva oziroma ljubiteljev nogometa. Upravni odbor Nogometnega kluba Drava Ptuj na čelu z novim predsednikom Petrom Zajškom se trudi zagotovit določene pogoje za vse, ki delujejo v klubu in ob tem je predsednik povedal: »Situacija v klubu ni enostavna, a se iz dneva v dan trudim, da jo popravim na bolje. Stvari se obračajo na
Foto: Črtomir Goznik
Fridl, Klinger in Trop so podali odstopno izjavo, nogometaši na sobotno tekmo tako brez trenerjev.
bolje in obstaja tudi posluh za naše delovanje, kar mi daje pozitivne znake za vodenje kluba v prihodnosti.« Naslov članka je Kot da se nič večjega ni zgodilo, a se je z opozorilom trojice Fridl, Klinger in Trop zgodilo, saj se bodo v
prihodnjih dneh stvari morale zapeljati na bolje, če bodo želeli obdržati jedro članske ekipe. Ta v minulem tednu ni opravila trenažnega procesa po načrtih, ampak po prilagojenem programu in brez glavnega trenerja. Tega pri
Dravi trenutno še iščejo in kapetan članske ekipe Nastja Čeh zagotavlja, da bo ekipa v soboto proti Rolteku v Dobu ne glede na stresen teden zaigrala na novo zmago za ptujski nogomet.
David Breznik
Foto: JM
12 Štajerski
Šport
petek • 1S. septembra 2015
Nogomet • NK Zavrč
Vse poti vodijo v Zavrč
V preteklem krogu je nogometašem Zavrča uspelo nekaj, na kar so že skoraj pozabili. Slavili so namreč na domačem terenu, njihova žrtev pa je bila Luka iz Kopra. Pred tem so nazadnje Zavr-čani doma slavili še v lanski sezoni, in sicer v 25. krogu, ko so zdaj že daljnega 20. marca premagali Radomlje, ki so nato izpadle iz lige. Vse to je seveda odlična popotnica pred nadaljevanjem prvenstva, kajti po sredinem logaškem obračunu proti Veržeju pod haloške obronke v soboto prihaja Maribor. Kaj sploh še reči drugega ob obisku kar 13-kratnih slovenskih državnih prvakov, ki so
z novim trenerjem Hrvatom Krunoslavom Jurčičem, kot vse kaže, našli pravo pot, kot to, da se obeta nov spektakel.
Dvoboji med belimi in vijoličastimi so vselej prava paša za oči, igra se odprt nogomet, brez kalkulacij in seveda upamo, da bo tako tudi tokrat. V domačem moštvu se v zadnjem času vse vrti od morebitnega prestopa izjemnega Španca Alberta Riere, ki bi tako postal izjemna okrepitev ne le za bele, temveč pridobitev za vso slovensko ligo. Odlični vezist v vsakem primeru proti Mariborčanom še ne bo igral, nedvomno pa bodo vsi drugi fantje dali vse od sebe.
Krivulja Zavrča se torej obrača navzgor, veseli spoznanje, da ekipa na zadnjih treh tekmah ni prejela zadetka, in če se bo odprlo še napadalcem, potem bo tekmecem v nadaljevanju trda predla. Vijoličasti se po klavrnem začetku sezone prav tako dvigujejo v formi, najboljši kazalnik tega je zadnja tekma v Novi Gorici, seveda bi lahko od vsega tega največ imeli prav mnogoštevilni ljubitelji nogometa, za katere bo završki športni park bržkone pretesen. Poleg navala domačih privržencev se namreč obeta tudi prava invazija navijačev gostov, tako da je primerna kulisa zagotovljena. Domači-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji Dejan Glavica) se bodo za zmago proti Mariborčanom borili na domačem igrišču.
1. SNL, 10. krog: Zavrč -Maribor, sobota, 19. 9., ob 19.00 v Zavrču
ni bodo skušali igrati strpno, borbeno in agresivno, saj se zavedajo, da so Mariborčani tako izkušeni, da kaznujejo vsako napako. Haložani bodo nastopili v najmočnejši zasedbi, kajti kaznovanih in poškodovanih igralcev ni, podobno pa je stanje tudi v moštvu Maribora, zato se resnično obeta spektakel na igrišču Športnega park v Zavrču in ob njem.
V zadnjih tekmah gre vedno bolje tudi Juretu Matjaši-ču, ki se tekme z vijoličastimi že veseli: »Čaka nas, trda in težka tekma, v goste pa nam prihaja ekipa, ki je ni treba posebej predstavljati. Vsi vemo, kdo je Maribor, toda mi se bomo potrudili po najboljših močeh, igrali bomo na zmago in upamo na presenečenje.« Mariborčani so favoriti, ki seveda znajo igrati na rezultat. S kakšno igro se torej lotiti večnega slovenskega nogometnega prvaka?: »Predstave naših zadnjih tekem so nam pokazale pot, kako moramo igrati. Čvrsti moramo biti v obrambi, kjer prejemamo malo zadetkov, nekoliko nam še šepa realizacija, toda če bomo to popravili, se lahko kosamo z vijoličastimi.« Glasno občinstvo bo dodaten draž sami tekmi. Veliko bo tudi navijačev gostov, toda odlični krilni vezist verjame, da bodo glasni tudi Zavrčani: »Vsekakor računam na pomoč naših zvestih navijačev in tudi drugih, ki bodo prišli na tekmo in stiskali pesti za nas. Podpora nam bo prišla še kako prav, pred nami je zanimiva tekma, mi pa se bomo navijačem skušali oddolžiti z zmago.«
tp
Kasaške dirke v Ljutomeru
Luther King najboljši
Presenečenja na letošnjem državnem prvenstvu za 3-letne kasače ni bilo. Trenutno najuspešnejši triletni konj Luther King v navezi Jože Sagaj mlajši -voznik in Slavko Mako-vec - lastnik/trener je opravičil naziv prvega favorita in zanesljivo opravil z vso konkurenco.
Takoj po startu 2100 metrov dolge steze se je prebil v ospredje in 5- do 10-metrsko razdaljo prepričljivo držal pred zasledovalci. V končnici je prednost celo narasla in je v cilju znašala skoraj 20 metrov. Z odlično ciljno ravnino je prijetno presenetil Janez Hrovat s konjem Monte-videom, saj je za hrbet poslal kobilo Inso z Mitjem Slavičem in žrebca Rožleta z Brankom Seršenom, ki se je moral zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. »Zelo nerad sem v vlogi favorita, toda fantastičen Luther King je znova dokazal, da lahko odpelje svojo vožnjo. Tudi zelo dobra startna pozicija je doprinesla k uspešnemu začetku dirke, ki se je v nadaljevanju le še stopnjevala do te mere, da sem moral konja umiriti in deloma upočasniti, saj je bila prednost za zasledovalce neulovljiva. Resnično gre za izjemnega kasača,« je po zmagi povedal Jože Sagaj mlajši. Zelo zadovoljen je bil z uvrstitvijo na drugo mesto Janez Hrovat, saj je Montevideo odtekel dirko kariere, Mitja Slavič pa ni kazal posebnega razočaranja z osvojenim tretjim mestom.
Rezultati: 1. dirka za 2-letne kasače, 1600 metrov: 1. Pepa (Plohl) 1:19,4, 2. Fauna V. (Vajs) 1:21,0, 3. Louise Luna (Hanže-kovič, vsi Ljutomer) 1:23,2. 2. dirka za 3- do 14-letne kasače,
Zmagovalni prihod v ciljno ravnino
zaslužek do 1000 EUR, 2100 metrov: 1. Rocky HR (Ja. Sagaj, Bela Krajina) 1:19,2, 2. Spice WF (J. Slavič, Ljutomer) 1:21,7, 3. Twist N Shout (Zorko, Krim) 1:21,8. 3. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 3000 EUR, 2100 metrov: 1. ZuOm (Gregore, Stožice Ljubljana) 1:19,8, 2. Luxus (Seršen, Ljutomer) 1:19,9, 3. Santa Maria (Plečko, Slov. gorice Lenart) 1:20,6. 4. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 6500 EUR, 2100 metrov: 1. Narcis Peški (Go-renc, Stožice Ljubljana) 1:17,1, 2. Apollo (Lovrenčič, Slov. gorice Lenart) 1:17,4, 3. Gingersnap (Zrnjanin, Šentjernej) 1:17,5. 5. dirka DP za 3-letne kasače, 2100 metrov: 1. Luther King (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:17,3, 2. Montevideo (Hrovat, Stožice Ljubljana) 1:18,2, 3. Insa (Mi. Slavič) 1:18,2, 4. Rožle (Seršen) 1:18,6, 5. Arrived Star (Hanže-kovič, vsi Ljutomer) 1:18,9. 6. dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, 2100 metrov: De-javu MS (Mi. Slavič) 1:17,1, 2. Lil Kim (Zorko, oba Ljutomer) 1:17,4, 3. AllGerd (Štremfelj, Komenda) 1:17,7. 7. dirka za mednarodne kasače, 2600 metrov: 1. Jasa GL (Zorko) 1:18,7, 2. Lambert SAS (Ja. Sagaj) 1:19,1, 3. Vic Attack (Hanžeko-vič, vsi Ljutomer) 1:19,2.
Niko Šoštarič
Nogomet • Pokal Slovenije, 2. krog
Šah • Slovenske lestvice
Visoka in zaslužena zmaga Zavrča Nika Kralj prva na lestvici do 10 let
FARMTECH VERZEJ - ZAVRČ 0:4 (0:0)
STRELCI: 0:1 Polič (55. z 11 m), 0:2 Pihler (75.), 0:3 Polič (86.), 0:4 Glavica (87.).
FARMTECH VERZEJ: Duh, Polajžer, Kavaš, Domjan, Sr-nec (od 58. Pelcl), Kouter, Ka-učič (od 66. Vaš), Lukač, Ku-šnik (od 48. D. Vinkovič), Vok, Mauko. Trener: Zlatko Gabor.
ZAVRČ: Kovačič, Novose-lec, Mužek, Datkovic (od 46. Rogač), Ruano Castellanos, Cvek, Polič, Batrovic (od 65. Pihler), Tahiraj, Glavica, Musli-movic (od 77. Zorko). Trener: Slavko Matič.
Nogometaši Zavrča so po pričakovanju slavili v Veržeju in se uvrstili v četrtfinale pokala Slovenije. Po prvem delu ni kazalo na prepričljivo zmago gostov, saj so edino pravo priložnost imeli v 17. minuti, a je dobro odmerjen strel Mu-slimoviča s kakšnih desetih metrov izvrstno ubranil vra-
tar Duh. V zadnjih sekundah pa najprej Glavica, zatem pa še Tahiraj nista uspela potisniti žoge v prazno mrežo. Za polom Veržejcev je bil, kot vse kaže, usoden prvi zadetek, ki so ga prejeli po ponesrečenem posredovanju vratarja Duha. Ta je dobro posredoval po predložku in žogo ujel, potem pa jo nepričakovano izpustil. Prikotalila se je do osamljenega Tahira-ja, ki bi brez težav zadel, a ga je Duh nepravilno oviral in sodnik Alen Borošak je upravičeno dosodil najstrožjo kazen. Zanesljiv izvajalec za 0:1 je bil Polič. Nadaljevanje je bilo v znamenju Zavrčanov, ki so povsem zagospodari-li na igrišču in le vprašanje časa je bilo, ko bodo ponovno učinkoviti. Za 0:2 Pihlerju ni bilo težko zadeti z glavo, saj mu je izvrstno podal najboljši igralec tekme Dejan Polič. Gostitelji so delovali nenevarno za nasprotnikov gol, saj vratarju Matiji Kova-
Pokal Slovenije, 2. krog:
Drava Ptuj - Triglav Kranj 6:4 (1:0) Mura - Celje 0:3 (0:2) Zarica Kranj - Luka Koper 0:3 (0:0)
Ivančna Gorica - Olim-pija 1:3 (0:1)
Ilirija - Domžale 1:3 (0:1)
Farmtech Veržej - Zavrč 0:4 (0:0)
TKK Tolmin - Maribor 0:3 (0:0)
Rudar Velenje - Krka 3:2 (2:2)
čiču niti enkrat ni bilo treba resneje posredovati. Še več, igra nogometašev Farmtecha je v končnici tekme razpadla in gostje so še dvakrat zadeli v polno. Obakrat je bil v vlogi asistenta »rezervist« Rok Zorko, ki je podal Poliču in Glavici za visoko in povsem zasluženo zmago Zavrča.
Niko Šoštarič
Zelo lep je pogled na septembrske slovenske šahovske lestvice najboljših po starostnih kategorijah. Z odličnimi igrami na Pirčevem memorialu v Mariboru in na prvenstvu Evropske unije v avstrijskem Cmureku se je prvič na lestvico mladink do deset let uvrstila članica Šahovskega društva Ptuj Nika Kralj, in to kar na 1. mesto.
Uvrstitev Nike Kralj med najboljše slovenske mladinke v svoji starostni kategoriji se je napovedovala že z odlično igro na letošnjem DP (3. mesto). To je ob rednih treningih pod vodstvom glavnega društvenega trenerja, MM Danila Polajžerja, še nadgrajevala in nase ponovno opozorila na Pirčevem memorialu (2. mesto) in na prvenstvu Evropske unije (2. mesto).
Izredno sta v primerjavi z avgustovsko lestvico napredovala MK David Murko in MK Andraž Šuta. Prvi je svojo uvrstitev z dodatnimi 41 točkami izboljšal za sedem mest in je doslej najvišje uvr-
Foto: osebni arhiv NK
Nasmejana Nika Kralj na prvenstvu EU 2015
ščen v konkurenci mladincev do 18 let na 5. mestu. Andraž Šuta je napredoval za enajst mest, je pa avgustovskemu zbira dodal celo 118 ratin-ških točk, kar ga uvršča na 14. mesto. David in Andraž sta svoje uvrstitve izboljšala predvsem na račun odlične igre na članskem DP, kjer je bil Andraž šesti, David pa deseti.
Uvrstitve ostalih članov ŠD Ptuj na septembrski lestvici
so podobne avgustovskim. Tako je med člani še vedni najboljši VM Aleksander Beljavski na dragem mestu, med veterani pa na prvem. Najboljša članica ostaja MM Anita Vrabič na 16. mestu, med mladinkami do 16 let je Alja Janžekovič prav tako 16., Tomaž Šuta pa je najboljši med ptujskimi mladimi v konkurenci do 16 let na 36. mestu.
Naj še zapišemo, da na septembrski svetovni lestvici med prvimi petimi šalii-sti ni nobenih sprememb v primerjavi z avgustom. Še vedno vodi aktualni svetovni prvak VM Magnus Carlsen (2853), sledijo VM Viswa-nathan Anand (2816), VM Veselin Topalov (2816) ter dva ameriška velemojstra Hi-karu Nakamura (2814) in Fabiano Caruana (2808). Od članov ŠD Ptuj je najbolj napredoval - kar za 14 mest -VM Jurij Krivoručko, ki je z 2710 ratinškimi točkami na odličnem 36. mestu najboljših svetovnih šahistov.
Silva Razlag
Foto: NS
petek • 18. septembra 2015
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis • Zaključek lig
Ptujcani ostali brez naslova, se najbližje so mu bili veterani
H
Moška ekipa TK Terme Ptuj je v končnici 1. lige obstala v polfinalu.
Ženska ekipa TK Terme Ptuj je osvojila končno 3. do 4. mesto.
TK Terme Ptuj je imel v končnici letošnjih državnih lig eno izmed najštevilčnejših zasedb, a je zaradi spleta nesrečnih okoliščin ostal brez lovorik.
V 1. moški ligi so varovanci trenerja Luke Hazdovca v polfinalu igrali z mariborskim Branikom, zaradi poškodbe pa so ostali brez pomoči Bizjaka. To se je na koncu izkazalo za ključno, saj so ostali prekratki za točko - izgubili so 3:4. Točke so osvojili Sven Lah, Alen
Horvat ter dvojica Lah/Stošič. Izgubili so Marko Stošič, Blaž Bezjak in Gordan Brkič. Odločala je tekma dvojic, v kateri sta morala Bezjak in Brkič priznati premoč dvojici Rmuš/ Zgubič (4:6, 5:7), čeprav sta v 2. nizu vodila že 5:2 ...
Med dekleti so se Ptujčanke v polfinalu pomerile z ekipo Triglava. Tekmec je bil premagljiv, a je manjkal prispevek Pie Čuk, ki se bori s poškodbo gležnja. Tako je edino točko osvojila Tamara Zidanšek,
premoč tekmicam sta morali priznati Pia Čuk in Maruša Plank.
V	finalu je za ekipo ŽTK Maribor z dvojno registracijo nastopila tudi Nina Potočnik.
Z zmago med posameznicami in v dvojicah (z Evo Zago-rac) je prispevala odločilen del pri osvojitvi državnega naslova za ZŽT Maribor.
V	2. moški ligi so se v končnico uvrstili igralci TK Gal-tena. Suvereno so opravili s celotnim ligaškim delom, pre-
pričljivi so bili tudi v polfinalu (Rok Galun, Ino Ficko, Matej Rus, Aleš Adamčič in dvojica Adamčič-Lah). Na zadnji stopnički pred vstopom v 1. ligo so jih čakali igralci TK Slovenske Konjice. Tudi tukaj so Ptujčani začeli odlično in povedli 2:0 (Jan Lah, Goran Djurdjevič). Sledila sta poraza Mateja Rusa in Roka Galuna in o napredovanju v 1. ligo je odločala igra dvojic. V tej sta Konjičana Tomaž Jamnikar in Primož Popovič izkoristila
Ekipa TK Terme Ptuj/Taubi klub (desno) je v ligi U-12 prejela pokal za končno 3. mesto.
Kolesarstvo
Žan Žnidar na Dolenjskem tretji
V soboto, 12. septembra, je na Otočcu na Dolenjskem potekalo državno prvenstvo za kategorije dečkov v vožnji na čas, šlo je za Pokal Sandija Papeža. Seveda niso manjkali niti kolesarji Perutnine Ptuj, ki se tokrat niso zavihteli na zmagovalni oder, toda tudi uvrstitve tik pod njega so odlične. Dečki C in B so morali prevoziti 1 krog v dolžini 4200 m, dečki A pa dva kroga, sama višinska razlika kroga pa je znašala 20 m. Pri dečkih C je Žnidar za 2 sekundi zgrešil 3. mesto in končal tik pod vrhom, medtem ko je Klasincu na 5. mestu med dečki B do stopničk manjkalo dobrih 20 sekund.
Vse kategorije dečkov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj pa so bile aktivne spet naslednji dan, v nedeljo, 13. septembra, ko so se prav tako na Dolenjskem merili na dirki, imenovani Pokal Občine Straža. Šlo je za 1. dirko v bližini
Novega mesta, sama dirka pa je bila krožna, in sicer je bil krog dolg 1,1 km. Tokrat so bili dečki razdeljeni po letnikih, in sicer najmlajši dečki E so vozili 3 kroge. Jure Majnik je šele v šprintu zgubil 3. mesto, kar samo kaže na svetlo prihodnost najmlajšega kolesarja ptujskega kluba. Pri dečkih D (5 krogov) je 10. mesto zasedel Primož Kirbiš. Ponovnega uspeha na 3. mestu pa se je veselil Žan Žnidar pri dečkih C. Vid Jeromel je bil v tej kategoriji 9. Najvišje izmed mladih »perutninarjev« je pri dečkih B posegel Enej Klasinc, ki je končal kot 6.
Prihajajoči konec tedna se bodo mladi ptujski kolesarji mudili na Gorenjskem, kjer bodo v soboto nastopili na VN Občine Gorje, dan za tem, v nedeljo, 20. septembra, pa bodo nastopili na že 43. izvedbi dirke Mednarodna dirka ob Blejskem jezeru.
tp
odlično uigranost in ugnala dvojico Galun/Djurdjevic.
V ligi U-12 je TK Terme Ptuj združil moči s TK Tau-bi klub (Ptujčani so imeli v združeni ekipi dekleta, Taubi klub fante). V polfinalu jim je stala nasproti združena ekipa Triglav Kranj-Nova Gorica, ki je bila bistveno premočna: pri fantih so osvojili vse točke, edino točko za Ptujčanke je osvojila Taja Lončarič (Niko Strašek je ugnala Maja Zucchiati).
Še najbližje so bili naslovu državnih prvakov ptujski veterani. V končnici so nastopile tri ekipe (Slovan je odpovedal udeležbo), v finalu sta se merili ekipi TK Terme Ptuj in TK Trbovlje. Tekma je bila zelo izenačena, takšni so bili
Rezultati:
1.	moška liga
polfinale: TK Terme Ptuj - Branik Maribor 3:4, ŽTK Maribor - Slovan 4:3;
finale: Branik Maribor -ŽTK Maribor 3:4.
2.	moška liga polfinale: Galtena - Jaki
šport 5:0, Kamnik - Slovenske Konjice 2:3;
finale: Galtena - Slovenske Konjice 2:3. 1. ženska liga polfinale: TK Terme Ptuj -Triglav Kranj 1:2, ŽTK Maribor - Spin Medvode 3:1;
finale: Triglav Kranj - ŽTK Maribor 3:1. Liga U-12
polfinale: TK Terme Ptuj/ Taubi klub - Triglav Kranj/ Nova Gorica 1:4, ŽTK Maribor - Celje 1:4;
finale: Triglav Kranj/Nova Gorica - Celje 4:1. Veterani
finale: TK terme Ptuj - TK Trbovlje 3:6.
tudi posamezni dvoboji. Kar v treh primerih je odločal skrajšan tretji niz (master tie-break), dvakrat so daljšo potegnili Trboveljčani, s čimer so tehtnico nagnili na svojo stran ... Za ptujsko ekipo so slavili Gorazd Gojčič (+45) in Marjan Rola (+60) med posamezniki in dvojica Mitja Kosi-Albert Korošec (+105). Poraze so morali priznati Alen Horvat (+35), Tomaž Bezjak (+40), Dušan Majcenovič (+50), Albert Korošec (+55) in dvojici Horvat-Bezjak (+75) in Rola-Gojčič (+90).
Jože Mohorič
Bovling • Podjetniška liga
Doki gostinstvo zasedlo vrh
Drugi krog lige je postregel z enim večjim presenečenjem, saj je ekipa VGP Drave visoko izgubila z ekipo Gostišča Iršič. To je veliko bolj razumljivo ob pogledu na postavo, saj sta pri »drava-ših« manjkala Blaž Ivanuša in Jože Vaupotič. Najboljši izid kroga je dosegla ekipa SAR Avtomatizacija, a je le remi-zirala z Bowling centrom. Pri vrhu vztrajata Doki gostinstvo in Tames, ki sta znova dosegla visoki zmagi. Dekleta Boxmarka so zabeležila zmago proti »igralničarjem«, za katere ni nastopil Sašo Vido-vič.
Najboljši posameznik kroga je Dušan Kostanjevec (SAR Avtomatizacija), ki je edini presegel mejo 800 podrtih kegljev. V najboljši deseterici
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Dušan Kostanjevec (SAR Avtomatizacija) 817, 2. Igor Vidovič (Tames) 767, 3. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 758, 4. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 736, 5. Robert Šegula (Tames) 734, 6. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 722, 7. Zvonko Čerček (Talum) 707, 8. Mitja Šegula (Tames) 704, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 702, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) in Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) oba 699.
so kar trije predstavniki ekipe Tames. REZULTATI 2. KROGA:
SAR Avtomatizacija - Bowling center Ptuj 4:4, Tames
-	Elektro Maribor 7:1, Radio-Tednik Ptuj - Talum 3:5, Dokl gostinstvo - Saubermacher Slovenija 8:0, Boxmark Team
-	Casino Poetovio 5:3, SKEI Ptuj - Perutnina Ptuj 8:0, Gostišče Iršič - VGP Drava 7:1. Tekma Klasmetal Sl. Gorice -Restavracija PAN je bila prestavljena.
1.	DOKL GOSTINSTVO 2 2636 15
2.	TAMES	2 2754 12
3.	GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2669 12
4.	SKEI PTUJ	2 2678 12
5.	SAR AVTOMATIZACIJA 2 2793 11
6.	CASINO POETOVIO 2 2367 11
7.	TALUM	2 2537 9
8.	BOWLING CENTER PTUJ 2 2587 8
9.	BOXMARK TEAM 2 2464 8
10.	RADIO-TEDNIK PTUJ 2 2368 7
11.	KLASMETAL SL. GOR. 1 - 5
12.VGPDRAVA	2 2386 4
13.	SAUBERMACHER SLO. 2 2074 3
14.	ELEKTRO MARIBOR 2 2370 2
15.	RESTAVRACIJA PAN 1 - 1
16.	PERUTNINA PTUJ 2 1810 0 RAZPORED 3. KROGA: ponedeljek, 21. 9., ob 19.00: Restavracija PAN
-	Tames, Casino Poetovio -Talum, SAR Avtomatizacija
-	Saubermacher Slovenija, Klasmetal Sl. Gorice - Radio-Tednik Ptuj; torek, 22. 9., ob 19.00: Perutnina Ptuj - Dokl gostinstvo, VGP Drava - Ele-ktro Maribor, Boxmark Team
-	Gostišče Iršič, Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj.
JM
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 18. septembra 2015
Nogomet • Mlajše selekcije
Športni napovednik
Odmevna zmaga mladincev Aluminija, Ptujčanke na vrhu
1. SML
6. KROG: Aluminij - Domžale 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Bračko (10.), 1:1 Zorec (60.,
a. g.), 2:1 Ploj (92.).
1. SKL
6. KROG: Aluminij - Domžale 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kolobaric (4.), 0:2 Jašaragic (44.).
SKUPNA LESTVICA:
1.	NOGA TRIGLAV
2.	DOMŽALE
3.	OLIMPIJA LI.
4.	INTERBLOCK
5.	MARIBOR
12 10	2	0 32:8	32
12 7	1	4	25:13	22
12 7	1	4	23:11	22
12 6	3	3	14:11	21
12 6	2	4	27:19	20
6.	BRAVO PUB.
7.	ALUMINIJ
8.	KOPER
9.	GORICA
10.	KRŠKO
11.	VOC CELJE
12.	KRKA
13.	FARMTECH VER.
14.	RUDAR VELENJE
15.	BILJE
16.	ŠAMPION
5 4
3	18:14
4	17:17 3	11:12
6	17:17
5	19:13 4 3 5	17:20
5	12:18
7	12:24 7	13:26
7	6:21
8	12:31
5 3
4	5
5	1 4 3
4 3 3 2 3 2 1 4 1 3
Liga dekleta U-17
3. KROG: ŽNK MSM Ptuj -Velesovo 6:1 (5:0); strelke: 1:0 Nika Čuček (13.), 2:0 Neli Ho-fman (25.), 3:0 Urška Bratuša (28.), 4:0 Nika Čuček (39.), 5:0 Neli Hofman (40.) 6:0 Neli
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija so pod vodstvom trenerja Bojana Špehonja vrstnikom Domžal zadali prvi letošnji poraz.
Horman (42.) 6:1 Anuška Bu-						
kuvinski (51.)						
1. MSM PTUJ 3	3	0	0	11	:2	9
2. FUŽINAR 3	3	0	0	8	:1	9
3. RADOMLJE 2	2	0	0	20	:1	6
4. TELEING P. BEL. 2	2	0	0	9	:0	6
5. RUDAR ŠKALE 3	1	1	1	5	:5	4
6. MARIBOR 3	1	1	1	5	:6	4
7. AJDOVŠČINA 3	1	0	2		:6	3
8. VELESOVO 3	1	0	2	7:7	14	3
9. KRIM 3	0	0	3	4:	14	0
10. KOROŠKA 3	0	0	3	4:	17	0
11. KRKA 2	0	0	2	1:	15	0
					JM	
Padalstvo • Peter Balta
»Centimeter na skok je sprejemljivo, več ne«
Ptujskega padalca Petra Balta je večina podrobneje spoznala pred dvema letoma, ko je bil izbran za najboljšega športnika MO Ptuj. V letu 2013 je na evropskem prvenstvu v Čeboksariju v skokih na cilj osvojil zlato medaljo z reprezentanco Slovenije in za nameček še med posamezniki.
Že pred tem in tudi po tem je nanizal nekaj sijajnih mednarodnih uspehov, novega si je priskakal prejšnji teden, ko je na 8. EP v klasičnih padalskih disciplinah v Montani v Bolgariji z reprezentanco Slovenije obranil naslov evropskih prvakov. Pod uspeh so se ob Balti podpisali še Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan. Ptujčan je imel dobro priložnost tudi za medaljo med posamezniki, a si je v odločilnih skokih nabral preveč kazenskih centimetrov in je na koncu pristal na 11. mestu. Po nastopu v Bolgariji smo Petra Balta ujeli za trenutek na Ptuju, saj bo že konec tedna ponovno v akciji na tekmi za svetovni pokal v Thalgau v Avstriji.
Kakšen uspeh predstavlja za vas nova ekipna zlata medalja na EP?
P. Balta: »To je zelo velik uspeh in dejstvo je, da se ga na splošno gledano premalo zavedamo, kajti premagati Ruse, Beloruse in vse druge odlične reprezentance na tako močni tekmi je zares lep dosežek.«
Imate že nekaj medalj z velikih tekmovanj. Kam bi uvrstili zadnjo?
P. Balta: »Ta osvojena medalja mi pomeni veliko, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš lahko spet dosegel, oz. kdaj boš ponovno član slovenske reprezentance. Na poti do medalje sem v Bolgariji naredil zares veliko, saj sem skakal odlično. K dobremu skupnemu rezultatu sem veliko prispeval, zato sem še posebej ponosen na osvojeno prvo mesto.«
Kako je skakala slovenska reprezentanca, da ste prišli do prvega mesta?
P. Balta: »Na evropskem in svetovnem prvenstvu so pravila na ekipni tekmi nekoliko drugačna kot na drugih tekmah, saj se najslabši rezultat posameznika v določeni seriji briše. Naši reprezentanci se je velikokrat odštel zelo dober rezultat - to pomeni kakšen centimeter medtem ko so si druge reprezentance tukaj nabrale več kazenskih centimetrov. Za celotno ekipno tekmo lahko rečem, da smo štirje od petih padalcev zares odskakali vrhunsko in smo z našimi skoki na nek način 'pokrili' malo slabše nastope petega člana, tako da smo zanesljivo prišli do skupne zmage.«
Med posamezniki ste bili enajsti. S tem niste najbolj zadovolji, mar ne?
P. Balta: »Moram reči, da so bila moja pričakovanja veliko večja od 11. mesta - želel sem si ponovitve uspeha izpred dveh let iz Čeboksari-ja. Sodil sem med favorite in večina me je uvrščala med prve tri. Do polfinalnega sko-
ka sem bil na 4. mestu in sem bil zelo blizu medalji, ampak sem po ponesrečenem pol-finalnem in finalnem skoku pristal na 11. mestu, kar pa zame ni prav dober rezultat.«
Kako ste opravili s svojima skokoma na posamezni tekmi?
P. Balta: »Po ekipni tekmi sem zbral šest kazenskih centimetrov in sem se zanesljivo uvrstil na tekmo posameznikov v polfinale in finale. V teh dveh skokih sem nabral dodatnih sedem kazenskih centimetrov, kar je več, kot sem jih nabral prej v ekipni tekmi v osmih skokih. Za tisti dan lahko preprosto rečem, da ni bil moj dan, tako da 13 kazenskih centimetrov ni
bilo v skladu z mojimi pričakovanji. Vsak skok pod kazenski centimeter je uspeh, vse, kar je več, je zame majhen poraz.«
Na tekmah za svetovni pokal občasno skačete za ekipo Elana in občasno za Aeroklub Ptuj.
P. Balta: »Elan Slovenija je v bistvo reprezentanca Slovenije, in ko se pripravljamo za nastop na kakšno veliko tekmovanje oziroma prvenstvo, potem že kakšni dve tekmi skačem s to ekipo, da se bolje uigramo in da potem bolje delujemo na velikih tekmah. Tako občasno nastopam za Elan, kot Ptujčan pa večkrat nastopam tudi za Aeroklub Ptuj.«
Nogomet
1.	SNL
PARI 10. KROGA - PETEK ob 18.00: Celje - Krško; SOBOTA ob 16.00: Krka - Rudar; SOBOTA ob 17.45: Gorica - Olimpija; SOBOTA ob 19.00: Zavrč - Maribor; NEDELJA ob 17.45: Domžale - Luka Koper
2.	SNL
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Roltek Dob - Drava Ptuj, TKK Tolmin - Farmtech Veržej, Ankaran - Šenčur; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Zarica Kranj, Triglav Kranj - Kalcer Radomlje
3.	SNL sever
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: S. Rojko Dobrovce -Videm, AjDAS Lenart - Dravinja, Mons Claudius - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 16.30: Podvinci Betonarna Kuhar -Radlje, Šampion - Fužinar Noži Ravne, Maribor B - Brežice 1919, Šmartno 1928 - Šmarje pri Jelšah.
Superliga
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tržec - Aha Emmi Bistrica, Apače - Hajdina, Središče - Gerečja vas; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Cirkulane, Carrera Optyl Ormož - Bukovci
MNZ PTUJ - 1. RAZRED
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rogoznica - Markovci, Podlehnik - Podvinci Betonarna Kuhar; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Boč Poljčane; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Lesko-vec, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc
MNZ PTUJ - 2. RAZRED
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Majšperk - Zgornja Pol-skava, Pragersko - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik; NEDELJA ob 16.00: Grajena - Makole, Slovenja vas - Hajdoše
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
7. KROG: Šampion - Aluminij (SOBOTA ob 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
7. KROG: Šampion - Aluminij (SOBOTA ob 14.00)
Rokomet
1. A DRL
3. KROG: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (SOBOTA ob 19.00)
1. B DRL
1. KROG: Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00)
David Breznik
ODMEVI IZ ŠPORTA ^
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom.
ŠPORTNE NOVICE
vsak dan ob 13.10
f
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
M
RADIOPTUJ
89,8°98,£°I0413
Foto: Črtomir Goznik
Peter Balta: »Zaposlen sem v Slovenski vojski, kjer lahko nemoteno opravljam treninge, istočasno pa kot inštruktor šolam vojake za padalce.«
V ekipi Aerokluba Ptuj se je letos zelo izkazal Go-razd Vindiš. Kakšen je vaš pogled na nastope ptujske ekipe?
P. Balta: »Ptujčanom letos primanjkuje treninga, kljub temu so zaenkrat na tekmah svetovnega pokala odskaka-li zelo solidno. Kar se tiče Gorazda, pa lahko rečem, da gre on velikokrat na trening z mano in da trenira skupaj s slovensko reprezentanco. Ta trening mu je že prinesel kakšen dober rezultat, upam pa, da bo v prihodnosti dosegel še boljše rezultate.«
Kaj vas s tekmovalnega vidika še čaka v tej sezoni?
P. Balta: »Konec tedna bom v Salzburgu tekmoval na tekmi za svetovni pokal, nato
me čaka svetovno vojaško prvenstvo v padalstvu v Južni Koreji. Sledi še zadnja tekma za svetovni pokal v Locarnu v Švici in v decembru sledi še nastop na letalskih igrah, kjer bom tekmoval kot član slovenske reprezentance.«
Kakšen je trenutno vaš službeni status v povezavi s padalstvom?
P. Balta: »Zaenkrat kaže tako, da bo slovenska vojska še naprej podpirala padalstvo, tako da nam bo omogočala nemoten trening. Sam sem zaposlen v slovenski vojski, kjer lahko nemoteno opravljam treninge, prav tako pa kot inštruktor šolam vojake za padalce, kar je ena izmed mojih nalog.«
David Breznik
petek • 18. septembra 2015
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Rokomet
NEZNANO O ZNANIH
Ptujcani v boj za vrh, Moškanjci-Gorišnica za sredino lestvice
Potem ko so svoje tekmovanje že začeli rokometni prvoligaši, ta konec tedna to čaka še igralce v 1. B rokometni ligi. Letos bosta barve našega območja zastopala dva kluba, in sicer ptujska Drava in Moškanjci-Gorišnica, ekipa Velike Nedelje je namreč lani izpadla iz lige. Samo prvenstvo bo tudi letos precej dolgo, saj rokometaše čaka kar 26 krogov, liga pa se zdi še bolj izenačena kot pretekla leta, obenem pa predvsem na račun lanskih prvoligašev Sviša in Krškega tudi kakovostnejša.
Glede na kadrovanje in napovedi pred prvenstvom bi lahko ligo uvrstili na dva dela. Zgornji del naj bi krojile ekipe, kot so Hrastnik, prej omenjena Sviš in Krško, ki so tudi glavni favoriti prvenstva. Sledijo Drava, Šmartno ter morda še Brežice in novinec Krim-Olimpija, ki ima v svojih vrstah nekaj posameznikov s prvoligaškimi izkušnjami. Ostalih sedem klubov, med njimi tudi rumeno-črni, naj bi krojilo spodnji del tabele, res pa je, da se v rokometu pogosto dogajajo presenečanja, zato vnaprej ne gre nikogar odpisati ali ga povzdigovati, saj bodo tako kot vedno le tekme pokazatelj, kam kdo spada.
Osnovi cilj je obstanek
Že v uvodnem krogu bodo ljubitelji rokometa na našem koncu prišli na svoj račun. V soboto se bosta namreč na Ptuju udarila Drava in Moškanjci-Gorišnica, več možnosti za slavje pa strokovnjaki pripisujejo domači vrsti. Seveda imajo svojo računico tudi goste, toda zdi se, da je ekipa vendarle nekoliko slabša od lanske. Bilo je namreč več odhodov kot prihodov, obenem pa se igralci šele dobro navajajo na zahteve novega stratega Sama Trofenika. Ta je pred samim začetkom prvenstva povedal: »Ekipa je glede na lani precej pomlajena, zato je primarni cilj obstanek v ligi. Bilo je več odhodov kot prihodov, polega tega pa so nam priprave krojile službene in študijske obveznosti. Na srečo vsaj ni poškodb, tako da se glede tega lahko zadovoljen. V uvodu imamo težak razpored, kar za našo mlado ekipo ni kar tako, saj bomo v prvih štirih krogih kar trikrat gostovali, začenši s tekmo proti lokalnemu rivalu iz Ptuja. Menim, da je kakovost lige letos boljša kot lani, v vsakem primeru pa se nam obeta izenačeno prvenstvo, ki bo najverjetneje razdeljeno
na »dva kakovostna razreda«, mi bomo verjetno v spodnjem, toda nedvomno bomo na vsaki tekmi dali vse od sebe.
Že v 1. krogu se obeta športni praznik, saj rumeno-črni gostujejo na Ptuju: »Lokalni obračuni so vedno nekaj posebnega, toda mi moramo gledati le nase, prvenstvo bo namreč še dolgo, v eni sami tekmi se ne da rešiti ničesar. Naš cilj je dobro odigrati uvodni derbi, nuditi dostojen odpor Dravi, ki je vsekakor favorit, in to ne le na tej tekmi, temveč tudi eden izmed favoritov za visoka mesta na koncu prvenstva. Ptujčani namreč že kar nekaj sezon igrajo v podobni postavi, letos pa so se še nekoliko okrepili.«
tp
Želje RK Drava usmerjene proti vrhu
V začetku avgusta so začeli priprave na novo sezono v Rokometnem klubu Drava. V prvem delu so pod vodstvom Francija Zupa-niča igralci delali predvsem na fiziki, medtem ko so proti koncu avgusta začeli vaditi v dvorani in so kasneje odigrali tudi nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem. O pripravah trener ptujske ekipe Uroš Šerbec:«Priprave lahko ocenim kot uspešne in ta del je minil k sreči tudi brez poškodb. Večina igralcev je že pred pripravami delala določene vaje, kar ocenjujem za zelo pozitivno in te vaje so nato dobro nadgradili skozi celoten pripravljalen del, za katerega lahko rečem, da smo naredili v celoti korak naprej.« V kadru je prišlo do manjših sprememb, saj sta se okostju ekipe priključila le organizator igre Rok Cvetko in krožni napadalec Jakob Bedeti, ki sta prišla iz mladinske ekipe Celja Pivovarne Laško. Šer-bec o kadru dodaja: "Pogovarjali smo se za prihod tudi z izkušenim hrvaškim igralcem, a zaradi omejenega proračuna kluba nismo sklenili sodelovanja. Tako sta prišla k nam dva dobra mlada igralca in na mladih igralcih z izjemo izkušenega vratarja Belca bo temeljila naša ekipa. Ta je kljub neizkušenosti kakovostna in ima veliko prostora za napredovanje." Prav napredovanje v 1. NLB Leasing ligo iz 1. B slovenske rokometne lige je tiha
Foto: Črtomir Goznik
Že v prvem krogu 1. B rokometne lige se obeta lokalni derbi.
želja ptujskih ljubiteljev rokometa. Trener Drave Uroš Šerbec o željah za novo sezono 2015/2016 nadaljuje: "Naši cilji in naše želje so iz leta v leto višje, kar je prav in počasi gremo proti prvi ligi. Ambicije po napredovanju obstajajo, vendar bo liga zelo izenačena, tako da bo v boju za mesta pri vrhu pomembna vsaka tekma in vsak rezultat." Prvi krog tekmovanja v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt prinaša lokalni derbi med Dravo in Moškanjci Gorišnico, ki bo pravi test za obe ekipi: "Po pripravljalnih tekmah sledi sedaj prva uradna tekma, ki bo lokalni derbi s posebnim nabojem. V uri igre moramo dokazati, da smo bolje pripravljeni in da smo boljša ekipa, ki bo na koncu dobila to uvodno tekmo." To je pred tekmo povedal Uroš Šer-bec, ki si želi, da bo Drava v novi sezoni napadala vrh 1. B slovenske rokometne lige in da bo v igri naredila še kakšen korak naprej.
David Breznik
Zmaga in poraz
Starejši dečki A
RK Slovenj Gradec 2011 - RK Drava Ptuj 22:24 (15:12)
RK Drava Ptuj: Lazič, Kokot, Štampar 3, Šilak 2, Godicelj 1, Kam-puš, Šestanj-Plohl, Planinc, Murko, Herjavec, Simonič 1, Lovrenčič 5, Nikl 8, Pogelšek 4. Trenerja: Ivan Hrupič, Aleš Planinc.
Tekma 1. kroga državnega prvenstva za starejše dečke A vzhod je postregla s pravo rokometno poslastico. Mladim »dravašem« pod taktirko novega trenerja Ivana Hru-piča je začetna nervoza in prevelika želja povsem zvezala roke, kar so odlični domačini izkoristili in v 17. minuti prvega polčasa povedli z velikimi šestimi goli prednosti (9:3). Po minuti odmora so Ptujča-ni zaigrali veliko bolje v napadu in predvsem obrambi ter do odmora zmanjšali zaostanek na tri gole (15:12). Začetek drugega polčasa je povsem pripadel Ptujčanom, ki so s trdno obrambo in kolektivno igro v napadu z delnim izidom 4:0 povedli za zadetek. Igra v nadaljevanju je bila bolj izenačena, a so Ptujčani po zaslugi trdne obrambe, ki je domačinom v drugem polčasu dovolila samo sedem zadetkov, minuto pred koncem povedli za tri zadetke in tekmo pred glasnimi navijači, ki so jih prišli bodrit iz Ptuja, mirno pripeljali do konca.
Kadeti
RK Slovenj Gradec 2011 - RK Drava Ptuj 34:25 (18:13)
RK Drava: Ž. Letonja 2, M. Leto-nja 1, Satler 2, Sarič 1, Forštnarič 3, Ivaniševič 1, Ovčar 1, Kovačič, Ra-kuš 1, Šmigoc 5, Toš 8, Kovačič In Lazič. Trener: Mitja Žuran.
Kadeti Drave so odigrali prvo prvenstveno tekmo v sezoni 2015/16 v Slovenj Gradcu. Tekma z veliko napakami na obeh straneh je bila do 15. minute izenačena (7:7), nato so domačini naredili delni izid 7:0 in prišli do vodstva 14:7. V tem delu igre so Ptujčani naredili veliko tehničnih napak, ki so jih domačini z lahkoto izkoristili. Končni rezultat na koncu ne kaže realne slike na igrišču, igralce pa je treba pohvaliti za požrtvovalnost in borbo.
tp
Igor Kopše: »Občudujem Norvežane, še posebej Bj0rgnovo, D&hlia in Bj0rndalena.«
Igor Kopše
Ptujčan Igor Kopše je trikratni svetovni prvak med amaterskimi kolesarji. Prvi dve medalji je osvojil na svetovnem prvenstvu leta 2012 v Južnoafriški republiki. Zanimivo je tudi, na kakšen način je Kopše v kategoriji od 35 do 39 let na 112 km dolgi progi postal prvak. Ob proslavljanju pred ciljem je Kopše izgubil ravnotežje, padel, ob tem pa se mu je snela veriga, zato je s kolesom v roki tekel proti ciljni črti in jo ne glede na težave prečkal prvi. Tretjič mu je ta podvig uspel na domačem svetovnem prvenstvu.
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Zgodovina, pust, vino.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Mešanje dialektov na tržnici (prleški, haloški ...). To vedno z veseljem poslušam.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Vztrajnost.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU?
Sproščam se na kolesu.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU?
Mastno rdeče meso z veliko zelenjave.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Na morje. Skoraj vedno nekam v Istro.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Najmanj slovenščina, najbolj spoznavanje narave.
8.	KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA?
Med kolesarji gotovo Jens Voigt, Fabian Cancellara in Mariane Vos. Med drugimi športi pa ... tekači na smučeh. Občudujem Norvežane, še posebej Marit Bjorgen, Bjorna Dahlia in Oleja Einarja Bjorndalena.
9.	KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI?
Pravzaprav nobene. Ni časa za glasbo. Vedno poslušam samo radio in tisto, kar takrat pač vrtijo.
10.	KATERI FILM STE SI OGLEDALI NAZADNJE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Nazadnje? Nimam pojma ... Aja, risani film z otroki: Kako udomačiti svojega zmaja. Priljubljenih filmskih igralcev pa nimam. Holivudska produkcija je itak navaden shit. Še na televiziji tega ne gledam.
11.	KATERO KNJIGO STE PREBRALI NA ZADNJE IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Nazadnje sem prebral Gut and psychology sindrom Angležinje Natashe Campbell McBride. Odlična knjiga. Najljubša? Težko rečem ... Morda The paleo solution Američana Robba Wolfa.
12.	KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA?
A to danes še obstaja? Huh, težko rečem, virtualni socialni mediji na spletu so nam odvzeli precej tega pristnega osebnega stika ...
13.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Odkrito, zelo malo sanjam. Pravzaprav, najbrž sanjam toliko kot vsi drugi, le da se zelo redko tega spomnim. Res redko.
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Prerazporedil bi koncentracijo bogastva med ljudi. Čim bolj izobrazil revni svet.
15.	KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE?
Poiskal nova zanimanja, nove izzive in nove cilje. Življenje je treba živeti, ne samo preživeti.
Janko Bezjak
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 18. septembra 2015
Majšperk • 80 let KPD Stoperce
Društvo, ki ima posebno mesto v kraju in občini
Kulturno prosvetno društvo Stoperce se ponaša z bogato in 80-letno tradicijo razvoja kulture in ohranjanja kulturne dediščine. Leta 1935 so pod vodstvom domačina Janeza Galuna v majhnem kraju pod Donačko goro delovale tri sekcije: dramska, tamburaška in knjižničarska, danes pa jih deluje sedem, v katerih ideje združuje več kot 100 članov.
FOTO: KPD Stoperce
Dobitnice in dobitnik Maroltovih značk
»Z velikim ponosom gledamo na preteklost in želimo si, da bi lahko po 80 letih ponovno posneli fotografijo tamburaškega orkestra, čeprav menim, da bo to težje uresničljivo. Sicer pa si želimo ohranjati kulturno dediščino v obliki, kot je bila, k uresničevanju našemu poslanstvu pa pridobiti čim več članov ter tudi otroke,« je povedala dolgoletna predsednica društva Anica Rejec, ki je letos na občinski proslavi tudi prevzela občinsko plaketo, ki jo je prejelo društvo. Ob tem pa si želi, da bi društvu uspelo pridobiti prostor s krušno pečjo, kjer bi lahko izvajali prikaz šeg in navad, ki so jih opisali in zapisali tudi v Zborniku kraja Stoperce, ki so ga izdali pred šestimi leti.
Kulturno društvo, ki letno priredi tudi do deset večjih prireditev, je z osrednjo slovesnostjo 28. avgusta obeležilo 80 let. V okviru prireditve so glasbeno in plesno dediščino na oder postavili folklorniki (v društvu delujeta odrasla in mladinska
folklorna skupina) in ljudske pevke. Slednje so na osrednji slovesnosti prejele jubilejne Ma-roltove značke. Bronasto značko za več kot pet let ljudskega petja je prejela Lidija Vuk, več kot 15 let ljudske pesmi prepevajo Dragica Frlež, Nada Golob, Cecilija Narat, Marija Pšeničnik, zato so naštete članice prejele
zlato značko. Častno značko za več kot 30 let delovanja na področju ljudskega petja so prejela Jera Galun, Antonija Koražija ter Kristina Žolger. Na slovesnosti sta zlati Maroltovi znački prejela še Rudolf Jernejšek in Ida Žunkovič za spodbujanje in negovanje slovenskega ljudskega izročila. Sicer pa so program
na proslavi oblikovale še izbrane besede, ki so jih z zbranimi delili člani literarne sekcije, fotografska sekcija pa je pripravila risanko, ki je prikazovala priprave društvenikov na osrednjo slovesnost. Etnografska sekcija je na osrednji proslavi predstavila »kuhinšeke« (predpasnike) s pregovori, kot sta: "Če ima
Donačka gora kapo, bo dež" ali "Dokler je na Donački gori snega za eno gos, sej še ovsa velik kos". Ob teh sekcijah v društvu delujeta še gledališka sekcija, ki je letos uprizorila predstavo Žogica Nogica, in ustvarjalna sekcija.
Vabilu Stoperčanov se je tudi tokrat odzvala županja Majšper-
ka Darinka Fakin, ki je povedala, da ima KPD Stoperce poseben pomen in posebno mesto v občini Majšperk, saj da gre za društvo s številnimi aktivnostmi. »Sama ga pred tem, ko je nastala občina Majšperk, nisem natančno poznala, kasneje pa sem kmalu spoznala, da se v Sto-percah pogosto dogajajo lepi dogodki. Malo je društev, ki bi letno pripravila toliko različnih prireditev, in redka so društva, ki se lahko pohvalijo s številnimi zgoščenkami ljudskih pesmi, s svojo knjigo o kraju Stoperce, imajo svoj film, številne zapise in veliko naredijo za vse generacije, pri tem pa ne pozabijo tudi na tiste, ki so iz kraja odšli. Za vse to iskreno čestitam vsem članom, vodjem sekcij in še posebej predsednici gospe Anici Rejec, s katero sodelujeva že več let in poznam njeno zagnanost, delavnost in pomen njenega dela za kraj in občino,« je povedala županja.
Mojca Vtič
Ormož • Bogata zgodovina mesta in okolice
Odstrti drobci preteklosti Ormoža
Ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je v okviru praznovanja KS Ormož pripravila razstavo Odstrti drobci preteklosti Ormoža, skozi katero je moč spoznavati podobo mesta v posameznih zgodovinskih obdobjih, njihove prebivalce in pomembne osebnosti.
V avli Občine Ormož je na ogled razstava, ki odstira drobce iz zgodovine mesta. Razstavo je pripravila ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v sodelovanju s KS Ormož in Občino Ormož. Odprl jo je predsednik KS Ormož Vlado Hebar, za glasbeno obarvan večer pa je poskrbelo pevsko društvo Kapljica. „Na razstavi smo naredili zgodovinski sprehod skozi prazgodovino, srednji vek, poudarek smo dali letu 1848 in ormoškemu taboru leta 1869, predstavili smo tudi znane osebnosti in družine v Ormožu
ter zaokrožili z gradbeno dejavnostjo v Ormožu, prizadevanju Or-možanov za lepše mesto in etnološko dediščino našega območja," je pojasnila avtorica razstave ter vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Nevenka Korpič.
V vitrinah razstav so razstavljene tudi publikacije, ki so jih pred leti izdali v muzeju. Kot je poudarila Korpičeva, je iz literature moč razbrati bogato zgodovino Ormoža. O tem pričajo denimo razstavljena knjiga Ormož na starih razglednicah, zgodovinski zapisi, ormoški zborniki, več kot
600 let stare listine, ki govorijo o nastanku samega mesta, o tem, da je mesto dobilo mestne pravice leta 1331 leta in o številnih drugih, zanimivih drobcih bogate zgodovine ormoškega mesta in okolice. Ste vedeli tudi to, da je v prazgodovini Ormož spadal med največje naselbine v takratni Evropi? In da je bil Ormož pomembno letoviško mesto pred drugo svetovno vojno?
Vse to je moč spoznati na razstavi, ki bo na ogled do 20. oktobra.
Monika Levanič
Kako pomembno mesto je bil Ormož nekoč, priča razstava Odstrti drobci preteklosti Ormoža.
Lenart • Krajevna skupnost Voličina praznuje
„Skupaj, bomo ustvarili več"
Krajevna skupnost Voličina je tudi letos svoj praznik, v okviru katerega so pripravili vrsto zanimivih dogodkov, zaokrožila ob godu farnega zavetnika sv. Ruperta.
Tudi letos so praznovanje obeležili z najrazličnejšimi športnimi, kulturnimi in družabnimi dogodki, za katere so poskrbeli krajani, lokalna društva, šola in cerkev. Prireditve so se začele minuli torek, potekale pa se bodo vse tja do 26. septembra, ko bo v Zavrhu potekala trgatev. Praznovanje so odprli s predavanjem Heliodorja Cvetka na temo Pasti današnje vzgoje. Konec tedna je minil v športnem duhu, saj so izvedli finale ekipnega ribolova. V nedeljo pa je bila razstava likovnih del članic in članov likovne skupine, ki jo vodi Martina Golija, nato pa romanje k sv. Notburgi. V naslednjih dveh tednih sledi še vr-
sta različnih prireditev, denimo literarna čajanka Ko so lipe cvetele, predavanje Kako pomagati otroku do uspeha v šoli, razstava jabolk in lovska razstava, prireditev ob odprtju vodovoda in asfaltiranih cest, slovesna sveta maša na godovni dan blaženega škofa Antona Martina Slomška in sv. Ruperta ter številni športni in drugi dogodki. Osrednja proslava ob krajevnem prazniku s podelitvijo priznanj se bo ta petek, 18. septembra. Predsednik Sveta KS Voličina Peter Golob je ob tej priložnosti še sporočil: „Čas trgatve, obiranja jabolk je čas, ko praznuje naš kraj in goduje farni zavetnik sveti Rupert. Lep je ta naš sku-
pni prostor. Prav je, da ga cenimo, ne le kot kraj, ampak da se zavedamo vrednosti tega, kar delamo, ustvarjamo, vseh naših pridobitev, tega, kar je bilo zgrajeno in kar je v dobro ljudi. Kraj ne živi brez ljudi. Če pomislim, kako zanimiv program so ob krajevnem prazniku pripravila društva, posamezniki, šola, župnija in druge organizacije, lahko trdim, da naši kraji živijo, so preplet raznih interesov, načrtov posameznikov in skupin. Imamo načrte in smo usmerjeni v prihodnost. Če bomo 'držali skupaj', kot rečemo po domače, bomo lepše živeli in bomo ustvarili več."
ML
Lenart • Naložbe NKBM
Odprtje prenovljene poslovalnice
V Lenartu so včeraj slovesno odprli obnovljeno bančno poslovalnico Nove kreditne banke Maribor (NKBM) na Partizanski cesti.
Goste na slavnostnem dogodku sta nagovorila predsednik uprave banke Robert Senica in župan občine Lenart Janez Kramberger. V kulturnem utripu dogodka so se predstavili pevci pevskega zbora OŠ Lenart ter mlad kulturni ustvarjalec, študent glasbene šole Muzi-klub Miha Mihalič.
MZ
Foto: ML
Foto: CG
petek • 18. septembra 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Majšperk • Konec praznovanja ob 19. občinskem prazniku
»
Uspelo nam je zgraditi medsebojno zaupanje«
Tritedensko praznovanje, posvečeno 19. prazniku občine Majšperk, se je sklenilo 12. septembra z osrednjo občinsko prireditvijo s podelitvijo priznanj in plaket Občine Majšperk. Slavnostna govornica županja Darinka Fakin je zbrane nagovorila: »V letih obstoja občine nam je uspelo realizirati številne projekte. Torej smo gradili veliko. Uspelo pa nam je zgraditi medsebojno zaupanje, kar ima poseben pomen za danes in za prihodnost.«
Medsebojno zaupanje bo potrebno, saj bo v prihodnje zaradi znižanja prihodkov občin, državnih in evropskih, sredstev manj, je pojasnila. »Zato bomo morali biti ustvarjalni in inova-tivni, da napredek občine ne bo obstal. V naslednji finančni perspektivi ni pomembnih sredstev za gradnjo infrastrukture, ki jo mi še vedno potrebujemo, večina sredstev je namenjenih raziskavam, razvoju, novim delovnim mestom. Če nam bo v Sloveniji uspelo ustvariti nova delovna mesta in če bomo to občutili tudi na podeželju, je cilj dosežen. Upam samo, da ne bodo prevladali privatni interesi na račun nas vseh. Da se to ne zgodi, moramo biti vsi bolj občutljivi in zahtevati enake pogoje za vse.«
Ob tem je spomnila, da je občina iztekajočo se finančno perspektivo dobro izkoristila in naštela zadnje projekte: izgradnja vodovoda Stoperce-Kupčinji Vrh, energetske obnove podružničnih OŠ Stoperce, Ptujska Gora, zdravstvenega doma, izgradnja druge faze pločnika na Ptujski Gori. Zbrane je županja še pozvala h koriščenju občinske infrastrukture in k obiskovanju tržnice, ki je priložnost, da se v kraju ohrani nekaj de-
Foto: Mojca Vtič
Županja Darinka Fakin (od leve), predsednica KPD Stoperce Anica Rejec, predsednik Društva invalidov Majšperk in Kidričevo Jože Rober, Marjana Kamenšek, Irena Obreht in Leopold Karneža.
narja, ki je priložnost za ustvarjalce in pridelovalce. »Sicer pa je občina na stopnji razvoja, ko moramo združiti ideje in skupno oblikovati strategijo, ki bo upoštevala razvojne usmeritve in potrebe nas vseh. Odzovite se povabilu, da bomo zasledovali prave cilje.«
Zbrane sta nagovorila tudi župan sosednje občine Makole Franc Majcen in župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Slednji je poudaril, da v Majšperku živijo
kleni Haložani, pridni ljudje, »ljudje, ki znate iz ne ravno rožnatih časov za financiranje občin izvleči vse, kar je možno. Razvijate se v moderno občino, ki ima vse, predvsem pa v občino, ki ima ponosne ljudi na to, kar imajo.« Franc Majcen pa je županji predal listino o predaji skulpture Haložanka z otrokom, ki jo je oblikoval Franci Černelč v okviru mednarodnega simpozija Forma viva Makole in bo krasila krožišče v Majšperku.
S proslavo in podelitvijo občinskih priznanj in plaket posameznikom in društvom, ki z zagnanostjo in predanostjo soustvarjajo občino, se je končalo letošnje praznovanje. Priznanje Občine Majšperk je prejel Leopold Karneža za delo na področju kulturne dejavnosti in društvenega delovanja. Za zasluge na področju predšolskega dela, za delo v dobrobit otrok ter prizadevanje za prepoznavnost majšperškega vrtca je priznanje
prejela tudi Irena Obreht. Tretja letošnja nagrajenka pa je bila Marjana Kamenšek. Priznanje ji je bilo izročeno za zasluge na področju društvenih dejavnosti, Kamenškova je namreč soustvarjalka kulture v domačem kraju in dejavna članica v Planinskem društvu Donačka Gora - Stoperce.
V okviru letošnjega praznika sta bili podeljeni tudi dve plaketi Občine Majšperk. Plaketa bo odslej krasila prostore
Društva invalidov Majšperk in Kidričevo, ki so jo prejeli za zasluge na področju humanitarne dejavnosti. Društvo že 20 let aktivno skrbi za svoje člane in s programi zadovoljujejo potrebe članov na širšem ravninskem in haloškem območju. Plaketo občine je prejelo še Kulturno prosvetno društvo Stoperce, ki je letos obeležilo 80. jubilej. Kot se je glasila obrazložitev, je društvo, ki povezuje več kot 100 članov v osmih sekcijah, plaketo prejelo zaradi entuziazma, ve-doželjnost, ohranjanja kulturne dediščine, pripadnosti kraju in kulturi.
Sicer pa se je bogatost društvenega življenja v Majšperku odrazila tudi v programu občinske proslave, ki so jo s pesmijo, plesom, recitacijami, dramskimi vložki oblikovali učenci podružnične osnovne šole Stoper-ce, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Mešani pevski zbor KUD Majšperk, dramska in folklorna sekcija KPD Stoper-ce, ŠKD Sestrže, društvo Smote-ater, UD Majšperk, glasbena in baletna šola Art Nova Majšperk, praporščaki ter člani pihalnega orkestra Talum Kidričevo.
Mojca Vtič
Prlekija • 17. praznik občine Križevci pri Ljutomeru
Ponosni na prehojeno pot
Občina Križevci pri Ljutomeru je praznovala sedemnajsti rojstni dan. Na osrednji slovesnosti se je s ponosom govorilo o prehojeni poti. Župan občine Branko Belec je povedal, da so v minulem obdobju uspešno uresničevali zastavljene cilje.
S črpanjem evropskih sredstev so bili številni načrtovani projekti udejanjeni, mnogi od njih pa bodo pravo vrednost in namen pridobili šele čez nekaj let ... Belec je pogledal tudi v čas, ki prihaja: »Medtem ko je bilo minulo obdobje razmeroma ugodno za razvoj občine, bo v prihodnje bistveno
zahtevnejše. Za dosego ciljev bo potrebno več povezovanja, sodelovanja, energije, truda in volje. Pomembno je, da verjamemo vase in v projekte, s katerimi tlakujemo pot v prihodnost,« je poudaril župan občine Križevci.
Na slovesnosti so bila podeljena občinska priznanja. Priznanje
s plaketo in listino je bilo dodeljeno osnovni šoli Križevci, pisna priznanja občinskega sveta pa so prejeli: Silvester Lovrenčič, Športno društvo Ključarovci in Prostovoljno gasilsko društvo Bučečov-ci. Priznanje župana je pripadlo Robertu Juraku iz Logarovcev.
NŠ
Ljutomer • Obisk ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar
Kultura je in bo podhranjena
Ob dvodnevnem obisku Vlade RS v Pomurju je prleško prestolnico obiskala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Med drugim se je udeležila okrogle mize na temo: Kultura kot temelj ustvarjalnosti in inovativnosti ter družbenega razvoja 21. stoletja.
Ministrica je na okrogli mizi povedala, da primanjkuje sredstev za izvajanje kulturne dejavnosti, hkrati pa v prihodnje ni nobenih možnosti, da bi črpali nepovratna sredstva na tem področju. Poudarila je, da je kultura v Sloveniji, v zadevi financ, podhranjena. Že od leta 2009 se namreč sredstva za kulturo vsesko-
zi zmanjšujejo, nič bolje pa ne kaže tudi za prihajajoče obdobje.
V času popoldansko-večerne sprostitve sta se v ljutomerski dvorani Športno-izobraževalne-ga centra v košarkarskem dvoboju merili ekipi Vlade RS in pomurskih gospodarstvenikov. Tekmo je dobila slovenska vlada s 44:34. Premier Miro Cerar
je že v uvodnih minutah staknil lažjo poškodbo, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je dosegel štiri točke, v vladni ekipi pa je nekaj košarkarskih mojstrovin pokazal tudi nekdanji košarkarski as Peter Vilfan.
NŠ
Dobitniki letošnjih priznanj občine Križevci. Skrajno levo župan Branko Belec.
Olga Karba, županja občine Ljutomer (levo) in ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar
Foto: MT
Foto: NS
18 Štajerski
Svetujemo in priporočamo
petek • 1S. septembra 2015
Filmski kotiček
V ki nocentri h C i n ep I exx
Kar hočeš
Vsebina: Nezemljani nekemu tipu podarijo moč, da si v hipu uresniči vse želje. Njegova uporaba te neomejene moči odloča, ali so Zemljani vredni, da preživijo ...
Poleg motiva pravičniškega maščevanja je v filmski industriji seveda močno prisoten fausto-vski motiv prodaje duše za uresničitev vseh želja, pogosto nesmrtnosti ali neomejene moči, ki pa pozneje seveda terjajo preveliko ceno. Takšnih filmov je kot listja in trave in prežemajo prav vsak žanr. Film Kar hočeš tako prihaja iz žanra komedije in glede na to, da v njem nastopajo prav vsi še živi montypythonov-
ci (resda le kot glasovi) in zdaj že pokojni Robin Williams (tudi le kot glas psa), bi pričakovali nekaj posebnega, nekakšen značilni britanski trčeni humor. Glavno vlogo igra Simon Pegg, ki se zadnja leta pridno tihotapi v sam vrh holivudske produkcije, od Misij nemogoče, Zvezdnih stez in celo Vojne zvezd.
Skratka, ves talent je sestavljen iz preverjenih kadrov z dolgimi in zelo uglednimi spiski svojih dosedanjih del. Toda žal moramo kislo ugotoviti, da smo dobili le nekakšno amatersko otroško fantazijo narejeno prav za predpubertetniške otročiče. Pravzaprav smo dobili tipično
moralko, vzgojni film, kjer je junakova notranja resničnost sicer prav zabavno v nasprotju z usodo sveta. Ker gre za domiselno nasprotje t. i. low-stakes filma (fant hoče dobiti punco) s high-stakes filmom (svetu grozi uničenje), bi od teh starih mačkov pričakovali tobogan smeha in valove humorja, ki pa žal tokrat izzvenijo v prazno. Skoraj celoten film pravzaprav odigra le Simon Pegg, ki pa se večinoma pogovarja s psom. Kljub njegovi siceršnji neskončni energiji vendarle ne premore dovolj karizme in volje, da bi film rešil pred dolgčasom. Zametki mon-typythonovskega humorja so seveda prisotni, vendar kažejo le to, kako zelo prazen je lahko, če je podrejen le formi zavoljo forme. Ne, rožnati policisti z velikimi ušesi in račjimi tacami pač niso smešni samo zato, ker so.
Film je sicer čisto simpatično in značilno angleško precej
analogen, torej v njem kljub znanstveno fantastični zasnovi ne boste videli veliko mešanja računalniških in praktičnih učinkov, kar pa mu da rahlo pocen-ski priokus, ki ga nato v celoti potrdijo povsem računalniško ustvarjeni prizori z Nezemljani, ki so na nivoju poceni računalniških risank izpred desetih let. Vsekakor so preslabi, da bi sploh lahko prišli v film. Film nato seveda sledi avtopilotu o zlorabi neskončne moči in jasno pokaže, da tudi rešitev največjih svetovnih problemov ni nobena rešitev, saj povzroči še večje svetovne probleme.
Kakorkoli film obračamo in ga skušamo vzljubiti, ne gre. Videti je, da se je Monty Python zbral le zato, da so se malce zezali v studiu za mikrofoni in na stara leta znova malce pognali svoje sokove zgolj zato, da pač nekaj delajo, saj ni pomembno, kaj.
Matej Frece
Absolutely Anything
Igrajo: Simon Pegg, Kate Beckinsale, Eddie Izzard, Sanjeev Bhaskar, Joanna Lumely, John Cleese, Michael Palin, Terry Gilliam, Terry Jones, Eric Idle, Robin Williams Režija: Terry Jones Scenarij: Gavin Scott in Terry Jones Žanr: ZF komedija Dolžina: 85 minut Leto: 2015 Država: ZDA, Velika Britanija
Tačke in repki
Zdravljenje z matičnimi celicami
Zaradi vse večjega zanimanja lastnikov psov za zdravljenje težav gibalnega sistema pri njihovih živalih z matičnimi celicami bom v današnjem prispevku podrobneje opisal omenjeno zdravljenje in v katerih primerih se ga lahko uporabi.
Matične celice so celice, ki imajo možnost, da se razvijejo v različne telesne celice. Poznamo zarodne (embrional-ne) in odrasle matične celice. Embrionalne se nahajajo v človeških in živalskih zarodkih in njihova značilnost je, da se lahko razvijejo v katerokoli celico v telesu. Odrasle matične celice so v različnih delih telesa in predstavljajo izjemno velik potencial za zdravljenje različnih obolenj v prihodnosti, čeprav je njihova zmožnost razvoja v različne celice nekoliko manjša od zarodnih celic. Največ odraslih matičnih celic je v maščobnem tkivu. Potencialno bi lahko s temi celicami nadomestili katerokoli okvarjeno tkivo pri ljudeh in živalih. Pri ljudeh poteka veliko raziskav o možnosti uporabe takšnih celic pri zdravljenju poškodb hrbtenjače, oslabelosti srca, različnih nevroloških boleznih in drugo.
V Sloveniji so pri podjetju Animacel razvili postopek za zdravljenje z matičnimi celicami pri psih, in sicer za zdravljenje najrazličnejših težav s sklepi. Psu odvzamemo manjši košček maščobe iz podkožja na
lopatici in omenjeno maščobo pošljemo v laboratorij. Tam se celice namnožijo in nato jih vbrizgamo v oboleli sklep. Matične celice se spremenijo v hrustančne celice in na ta način pripomorejo k zdravljenju sklepa, saj pripomorejo k obnovi sklepnega hrustanca in drugih sklepnih delov. Za zdravljenje so primerni psi, ki šepajo in imajo degenerativne in kronične težave s sklepi, z artritisi, artrozami in drugim.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Do sedaj smo pri omenjeni kategoriji psov uporabljali predvsem protibolečinsko terapijo in terapijo s kortikosteroidi.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: osebni arhiv
Emil Senčar, dr. vet. med.
Dosedanje izkušnje z zdravljenjem z matičnimi celicami so zelo pozitivne in spodbudne. Močno okvarjeni sklepi se že v šestih mesecih regenerirajo, gibljivost sklepov se poveča in bolečina izgine. Po letu dni so rezultati zdravljenja še bolj vidni. Interesente, lastnike psov, za zdravljenje z matičnimi celicami vabim na pregled v ambulanto, kjer se bomo pogovorili, naredili RTG-po-snetek obolelih sklepov, se pogovorili in se po želji dogovorili za zdravljenje z matičnimi celicami.
Več si lahko pogledate na http://www.animacel.com/ Emil Senčar, dr. vet. med.
Zdravstveni nasveti
Delavnica »Podpora pri spoprijemanju z depresijo


«
Depresija je čustvena motnja in vpliva na naše razmišljanje, razpoloženje in obnašanje. Gre za bolezen, ki oteži naš vsakdan. Znaki depresije se kažejo na našem socialnem in delavnem področju in največkrat to pomeni splošni upad volje do življenja, izguba smisla. Depresija je lahko v lažji ali precej močni, hudi obliki, a ne glede na intenzivnost je nujno zdravljenje depresije s pomočjo strokovnjaka, saj samopomoč pri depresiji skoraj ne obstaja.
V letu 2014 so se v okviru posameznih zdravstveno-vzgojnih centrov v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji začele izvajati brezplačne delavnice »Podpora pri spoprijemanju z depresijo«.
Delavnice predstavljajo pomemben vir pomoči in podpore posameznikom, ki se srečujejo z depresijo. Kdo se lahko udeleži delavnice? Delavnica je namenjena vsem posameznikom z diagnozo depresije, zaželena pa je tudi udeležba njihovih svojcev. Kaj boste pridobili / kako vam bo delavnica pomagala?
•	Spoznali boste osnovne značilnosti depresije, vzroke zanjo ter potek in načine zdravljenja.
•	Naučili se boste, kako si lahko pomagate sami in izboljšate svoje počutje.
•	Z drugimi boste lahko izmenjali svoje izkušnje in se medsebojno podpirali.
Foto: Črtomir Goznik
Pred. Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn.
http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/fMes/styles/s_1280_1024/pub-lic/dti_import/2013/04/23/image_8139891_0.jpg?itok=AlfyUHNu
V okviru delavnice boste obravnavali naslednje vsebine:
•	vzroke in simptome depresije,
•	zdravljenje in premagovanje depresije,
•	vpliv misli na čustva, vedenje in telo,
•	preprečevanje poslabšanj in ponovitev. Koliko časa traja delavnica?
Delavnica obsega štiri srečanja, vsako traja uro in pol (90 minut). V skupini je okoli 8 udeležencev. Kaj potrebujete za udeležbo na delavnici? Na prvem srečanju boste prejeli brezplačen priročnik, v katerem so glavne vsebine delavnice, in ga boste ves čas uporabljali tudi kot delovni zvezek. Kako se lahko vključite v delavnico? Na delavnico vas lahko napoti vaš osebni zdravnik, referenčna ambulanta ali psihiater. Udeležite se je lahko v kateremkoli zdravstvenem domu, ki izvaja delavnice. Kam se lahko obrnete po dodatne informacije? Z vsemi vprašanji glede delavnice se lahko obrnete na zdra-vstveno-vzgojni center v vašem zdravstvenem domu ali katerikoli zdravstveno-vzgojni center, kjer se izvajajo delavnice. (www.nijz.si)
Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn.
petek • 1S. septembra 2015
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
3739
RASTLINA MEHKI OSAT
CEVASTA PRIPRAVA ZA DOVAJANJE ZRAKA
OSENČE-VANJE
TEMNO SIVA KRAVA, DIMKA
VOZ Z ENIM KONJEM
UNIVERZ. PREDAVATELJICA
NATRIJ
NAS ŠPORTNI REPORTER (TOMAŽ)
KRAJ PRI ŽIREH
BREZVEREC, AJD
ENOVITOST, EDINOST
OLGA REMS
UPORNIK, VSTAJNIK
OKARANJE, OKREGANJE
STROKOV. ZA
POLAGANJE MOZAIKA
IVO DANEU
ITALIJ. POLITIK
POSEBEN ODTIS
STIKLJIV OTROK
LEPOTNA KRALJICA
OSN. DRŽA BOKSARJA
PLOD, KI OSTANE NA POŽETI NJIVI
POPOLN MRAK
DEL GROZDA
REŽA, ODPRTINA
BROM
VAS PRI RADOVLJICI
NEIZORANI DELI NJIVE
NAMERA, NAKLEP, HOTENJE
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
OBLOŽNI MATERIAL
AM. IGRALEC (PAUL)
POSRANEC
PETER JANČIČ
BOJNI PLES Z MEČI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAVETJE, ZAVETIŠČE
DVOJICA
NOVINARKA ROŠ
ELEKTRARNA NA DRAVI
NASTREŠEK, POLIČKA
PROZORNA SLIKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZDRAVILNA RASTLINA
ČAČAK
DRAGO FRELIH
NASA SLIKARKA (TAJA)
ŽENA (ZANIČLJIVO)
GNEČA, VRVEŽ
ŽIVLJENJSKA POT
ATEK, OČKA
POBIČ
UGANKARSKI SLOVARČEK: DIORAMA = prozorna slika, LANIKA = polzajedavska rastlina, MOŠTRA = bojni ples z meči, OPALE = naselje pri Žireh, PABEREK = plod, ki ostane na požeti njivi, REBELANT = upornik, vstajnik, SLOT = reža, odprtina, ŠLA SI = pesem Igorja Grudna, VOŠČE = naselje pri Radovljici.	,e . ^ ^g,^ <fuaip
'bjbjs 'ojoueA! 'ueujo 'BLUBJOjp 'osndBU 'b|b^ '||zb 'bjjsolu 'id 'ogusp^od 'zblma 'buo 'jq 'jo|s 'epofei 'blu9j '^9j9qbd 's|lu 'jAB^jjs 'ojolu op|b 'e^uepoa 'e^ueoop '¡s b|s 'uoISba 'Buodo '|ado>j :ouAejopoy\ '3»NVZId>l 3! A3HS3d
Središče ob Dravi • S 13. tradicionalnega praznika buč
Praznik buč znova navdušil
Kolektiv Jeruzalem Sat, Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi je minuli konec tedna pripravil Praznik buč, ki vsako leto v Središče privabi več kot tisoč obiskovalcev.
Videm, Podlehnik • Srečanje sošolcev
Skupaj po 40 letih
Pred več kot štiridesetimi leti smo prestopili šolski prag OŠ Videm pri Ptuju. V soboto, 5. septembra, je bil ponovno čas, da se skupaj sprehodimo skozi spomine od prvega do zadnjega dne naših skupnih šolskih let in srečanj.
Da bi predstavili svoje izdelke in kraj je središka oljarna že 13. zapored pripravila praznik buč oz. dan odprtih vrat. Na dvorišču oljarne, ki se ponaša z več kot 100-letno tradicijo in letno pridela okrog 90.000 litrov čistega bučnega olja, je množico obiskovalcev premamil vonj po bučnem golažu. V dveurni kuhi bučnega golaža se je letos pomerilo kar 14 ekip iz ožje in širše okolice. Organizator je tekmovalcem zagotovil meso in buče, vse drugo pa so prepustili spretnim tekmovalcem. Bučne golaže, ki so jih pripravljali na odprtem ognju, je ocenjevala petčlanska komisija v sestavi: Jure Munda, Zdenka Me-
sarič, Metka Lešničar, Stanislav Kozar in Terezija Bogdan. Odločili so, da je letos najboljši golaž pripravila ekipa Občinske turistične zveze Maribor. Na drugem mestu so pristali mladi kuharji iz šole za gostinstvo in turizem Radenci, tretje mesto pa je zasedlo Turistično društvo Velenje.
A dišalo ni samo po bučnem golažu. Obiskovalci so si namreč lahko ogledali proizvodnjo bučnega olja, pa tudi marsikaj poskusili - poleg štajersko-prekmur-skega bučnega olja z geografsko označbo in evropskim znakom kakovosti tudi osem različnih okusov praženih bučnih semen in hladno stiskana bučna olja.
„Proizvodnja bučnega olja se začne z mletjem suhih bučnic. Nato dodamo malo vode in soli in to je tudi vse, kar se pri proizvodnji bučnega olja doda - torej nobenih dodatkov. Gneteno maso v pražilni ponvi popražimo med 90 in 100 °C. Ko je masa pražena, jo damo v stiskalnico in stiskamo. Pomembno je, da olje, ko odteče, miruje še 14 dni, da se naravno usede. Šele takrat začnemo ste-kleničenje in prodajo bučnega olja," je postopek pridelave bučnega olja, ki je pri obiskovalcih požel veliko zanimanja, opisala vodja dejavnosti Jeruzalem SAT Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi Stanka Krabonja.
Bogata kulinarična razstava
Ljubitelji buč pa so si oči lahko napasli tudi na 50-70 različnih vrstah jedi iz buč in bučnih semen. Poleg tradicionalnih jedi iz buč, kot so bučne juhe in solate z bučnim oljem, so goste navdušili tudi s pecivom, tortami in drugimi jedmi. Bogato kulinarično razstavo so pripravile pridne roke članic Turističnega društva Središče ob Dravi.
Monika Levanič
Srečali smo se v začetku septembra, tako kot smo pred 40 leti prestopili prag hiše učenosti na Vidmu. Takrat nebogljeni prvošolčki, sedaj odrasli in sivolasi smo si segli v roke in padli v objem. Srečanju so se skoraj vsi z veseljem odzvali. Odzvalo pa se je tudi nekaj učiteljev, razrednik Boris Skok in naš takratni
ravnatelj Franjo Levstik. Srečanje je potekalo v gostišču Pri treh lipah, kjer smo najprej prisluhnili Mici in Lizi, ki sta s šaljivim programom pretrgali prvo zadržanost. Nato pa nas je sošolec Ivan Gabrovec v nagovoru popeljal v naša otroška leta. Po večerji smo poklepetali z našimi učitelji.
Pričarali smo si čas, čeprav le za nekaj ur, ki živi v spominu naših src, na naše skupne šolske dni, na dni, ko nam je bilo neizmerno lepo. Zavrteli smo se in zapeli ob zvokih ansambla.
Kar prehitro je minilo srečanje, toda obljubili smo si, da se srečamo čez pet let.
Zdenka Golub
FOTO: ML
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 1S. septembra 2015
Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (23.)

OVEN
Po nekaterih navedbah naj bi bil Kashan izvorno mesto vseh treh modrecev, ki so sledili zvezdi v Betlehem, ostanki mesta pa segajo kar do 9.000 let pred našim štetjem. Že 800 let nazaj so tu izdelovali visoko kakovostne ploščice, znan pa je predvsem po letoviških vilah pomembnih kraljev. To so hiše z ogromno sobanami, ki imajo svoje bazene in kopališča, v katerih so uživali predvsem safavidski kralji s svojimi gosti. Tipični prostori po vseh teh tradicionalnih hišah so bili razdeljeni v tri dele: za člane družine, za goste in za strežno osebje. Midva sva si šla ogledat eno od teh hiš, imenovano Khan-e-Tabatabei. Spet klasična dva evra in kmalu si lahko sam kolovratil po sobanah in po nadstropjih. Na sredi dvorišča je bila velika fontana, vrtički pa so bili skrbno namakani in urejeni. Zanimivo za videti, a kaj, ko od tega luksuza zdaj noben nima nič ...
Sicer pa se tudi nad najinim bivališčem nisva imela kaj pritoževati. Tudi najina rezidenca je bila svoje čase luksuzna hiša z neštetimi sobami ter fontano na sredi. Dobila sva največjo sobo, kar sem jih kdaj imel, včasih pa je verjetno služila za kakšne žure ali kaj podobnega. Cena je bila smešna, preprost domač lokalni stil pa mi je bil zelo všeč. Že na poti tja naju je ustavil nek sosed in nama ponujal vse mogoče oglede, prevoze in nakupe, da sva ga komaj ustavila. Po moje je bil eden prvih podjetnejših Irancev, ker je imel stvari za obiskovalce res dodelane do pike.
Po dolgem času je malo deževalo in lahko sva si malo odpočila. Po dežju sva šla malce pohajat po mestu, da ga spoznava, veliko pa sva si obetala tudi od obiska trdnjave Dokhtaran, a sva bila malce razočarana. Seveda ni bilo čisto nič urejeno in popravljeno, zidovi iz blata so se raztezali nekaj metrov visoko, veliko pa je bilo tudi načetega in porušenega. Zaman sva iskala vhod, in ko sva ga našla, sva bila nemalo presenečena. V notranjosti trdnjave, obdane z visokimi stenami, je bila čisto prava
Mojster pri serijski peki kruha

Najino bivališče v Kashanu
njiva z različnimi kulturami. Če upoštevamo dejstvo, da je mesto na robu čiste puščave in da so vsi vrtički po razstavljenih hišah morali biti dobro namakani, je šlo za pravo čudo, saj njiva nikakor ni bila majhna. Ni kaj, Iran te vedno preseneti.
Na poti sva postala lačna in na pamet nama je padlo, da bi si privoščila kar njihov najslastnej-ši kruh, ki ga pečejo v posebnih pečeh, o katerih sem že pisal. Brezkvasno testo na tanko raz-valjajo na nekakšno blazino, s katero potem kruh prilepijo na steno ovalno oblikovane peči. Kruh čez kakšne pol minute že odstopi, na hitro ga obrnejo in že je pečen. Večkrat sva videla, da si je stranka naročila po dvajset ali več takšnih komadov, ki se potem enostavno prepognejo in naložijo v vrečko. Toliko sem znal perzijsko, da sem znal naročiti, možakar pa je samo pisano pogledal, ko sem naročil zgolj dva kosa. Tako majhnih naročil pač ni bil vajen. Kruh si lepo potem trgaš kot papir in topel je res okusen. To je ena od stvari, ki jo res pogrešam pri nas.
Proti večeru je spet začelo deževati in Otu se ni dalo več nikamor. Kljub vsemu so bile ulice še kar polne, zato sem se na večerni sprehod odpravil kar sam. Zaželel sem si kakšno sadje, ki ga v Iranu sicer ni na pre-
hipu sem dobil čaj v roke, moral sem se usesti, nato pa smo se pogovarjali. Težko opišem, kako je to izgledalo, naj povem samo to, da smo bili na koncu vsi dobre volje, pa še pomaranč mi ni bilo treba plačati. Ko se je naslednji dan Oto odpravil na podoben podvig, je prišel domov z vrečkami različnega užitnega in brezplačnega zrnja, da sva bila založena za nadaljnjo pot. Pri vsakem je šel malo poskusit, si nekaj nabral, Iranci pa so tako dobre dušice, da so mu z nasmehom vse pustili zastonj.
tek, zato sem kolovratil in iskal po trgovinicah, da najdem kaj primernega. V eni trgovini so zunaj hladili pomaranče in oči so se mi kar zasvetile. Nekaj sem si jih naložil, nato pa sem vstopil v dodobra naloženo majhno trgovinico, kot so bile včasih v modi pri nas, da bi plačal. Tam so sedeli trije možakarji in z vso vnemo gledali mini televizijo, kjer je neka teta delala kekse. Tudi jaz sem na videz z zanimanjem pogledal, kaj ustvarja, po končani predstavi pa so se vsi trije končno obrnili k meni. V
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Kashan, kjer so uživali safavidski kralji
Še preden bi človek utegnil misliti na hrano ob Kaspijskem morju, ki naj bi že nekako bila podobna naši, sva se odločila, da si vzameva kakšen dan še za obisk Kashana. Kashan leži na pol poti do Teherana, gre pa za zelo ugledno mestece z bogato zgodovino. Izbrala sva si ga predvsem, da sva se izognila nočni vožnji na sever.
V^C j (21.3. - 20.4.)
Napredovali boste skozi delo in delavne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte.
^fi BIK
(21.4. - 20.5.)

Foto: Dani Zorko
Življenje bo tisto, ki * vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. Ljubezen: veliko romantike.
m DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
AJ h. Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. V primeru kakšne zabave boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki.
RAK
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Odgovorno in marljivo boste stopali naprej po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Pri tem bo tako, da vam bodo v pomoč prijatelji in da uvidite, kaj vam je blizu. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
_ STRELEC » $ (23.11. - 21.12.)
/ Adrenalinski izzivi prinašajo neko novost in nove poglede. Tako boste znali uživati in kljub povečanemu delu najdete navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi in nevezani imajo možnost Amorjevepuščice.
^ KOZOROG
t%B\ (2L6~22z) v2-11 ~201a-)

4
Zgradili
Foto: Dani Zorko
boste most in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih boste našli v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca.
LEV
(23' 7 - 22
'J " j Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elana. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado.
DEVICA


M (23.8. - 22.9.)	(19.2. - 20.3.)
Delavne obveznosti	Kocke usode se b,
__ Delavne obveznosti
vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, ki jih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam In ne pozabite se sproščati.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAUOCI1.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
H
O
R
O
S
Sprostila in z dodatno
polnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke nekoliko skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Teden, ki je pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni in se ne držite zastarelih prepričanj.
RIBI
K
O
P
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji -bodo z eno besedo cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba vam bo koristila. Seveda si vnaprej postavite meje in 'rožni za učenje.
vas bo na-
petek • 1S. septembra 2015
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
MEGA sobota
Perutnina Ptuj
19. september 2015
Panirane
♦ V V V« I	v
piscancje krače
zamrznjeno 750 g
1+1 GRATIS
^,69 €/kos
Chicken Drumsticks
icks
, + 1
Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE SLOFIN
Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 11. septembra 2015, je bilo: SLOFIN Z NAMI JE LAŽJE.
Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence:
1.	Angela PAVLOVIČ, VIDEM PRI PTUJU,
2.	Janko MARIN, PODGORCI,
3.	Alojz ŠOŠTARIČ, JURŠINCI.
Nagrajenci bodo potrdilo o prejemu nagrade prejeli po pošti. Nagrade podeljuje Zavarovalno zastopanje Slofin, Belšakova ul. 2, Ptuj.
Čestitamo!

Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Tudi letos bomo peli slovenske pesmi in seveselili. Če nas je lani prepevalo več kot 200 bomo letos še množičnejši. Če nam je lani aplaudiralo več kot 3000 obiskovalcev nam bo letos še več.
Skupaj z občinami kmalu začnemo s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto
Kuharsko preobrazbo
Ime in priimek:
Naslov, kraj:
Telefonska številka:
Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro.
Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi
kandidati.
Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami.
Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra.
Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi.
Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko.
AKCIJSKA PONUDBA V MESNOCAH JOlETA FONGUŠTA
PREKAJENA SV. ZADNJA KRAČA 50% CENEJE SAMO 1,99 €/KG
;A| f JUN. REBRA ^
\J I 3,88 €/KG J
IZLETOSNJEAGRE
NAGRAJENA Z ZLATO MEDALJO
VSAK DAN V PONUDBI TUDI SVEŽA TELETINA!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
KROMPIR, pakiran, 10 kg 1,99 EUR/kos
JABOLKA, sorta Gala Ob nakupu celega zaboja
050
ZELJE sveže
0,35EUR/kg
EUR/kg
C EBU LA Ptujska rdeča
1,00 EUR/kg
CESEN
3,99 EUR/kg
CEBULA, pakirana, 10 kg
3,59 EUR/kos
Ponudba je ma votjo v okviru asuftimaua posamezne prodajalne od ii.9. do 39.9M15 oz doprodaje zßto&Süke so simbolne. www.kz-ptuj.si
Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK
(zelenjava, sadje, gobe itd.)
Kdo ima
največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro?
Kmalu bomo našli odgovor!
RADIOPTUJ
^ 89,8 98,g 104,3
www.radio-ptuj. si
Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Do četrtka prinesite na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najzanimivejši pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 1S. septembra 2015
RADIOUITEDNIK
a^i?
ai/tohiSa petoyia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA OPREMA
BMW520D	07/2010	18.499	BELA	1.LAST., NAR. SERVIS, SERV.KI	HIGA
F0RDC-MAX 1,6TDCI	05/2011	9.900	T. MODRA	IM., NAR. SERVIS, SERV.KI	HIGA,
FORD KUGA 2.0 TDCI TITANIUM	05/2009	11.499	ČRNA	1.LAST., NAR. SERVIS, SERVIO	HIGA
BMW 116 D	07/2012	15.499	T. MODRA	I.LAST., NÄVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJ.	
CTTROEN C31,4 HDI	06/2011	6.500	BELA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KI	HIGA
FORDSMAX 1,6 TOČI	06/2012	11.999	BELA	IM, NAR. SERVIS,SERV. KI	HIGA
MERCEDES E220	05/2010	18.999	T. MODRA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KI	HIGA
PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI	09/2011	9.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS,SERV. KI	HIGA
IMAM) 1,41	03/2011	9.399	SV. MODRA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KI	HIGA
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI	09/2011	9.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS,SERV. KI	HIGA
VW PASSAT SW 1,6 HDI CQNFORTUNE	08/2011	11.999	SREBRNA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KI	HIGA
VW PASSAT SW 2,0 TDI	03/2011	12.499	SREBRNA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KI	HIGA
RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION	10/2014	8.400	MODRA	TESTNO VOZILO. 4 ZIMSKE GUME	
SMART FORMO COUPE 45 PURE	05/2008	4.500	ČRNA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KI	HIGA
WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI	01/2011	10.999	ČRNA	IM., NAR. SERVIS, SERV.KI	HIGA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, ZA VSA VOZILA D01, LETA JAMSTVA (GARANCIJE).
Evroavto Ptuj d.o.o., Mariborska casta 43, 2250 Ptuj 1tel:041 757760
www.evroavto.sl
t Željeno vozilo si lahko poiščete sami preko
spleta ali raznih oglasnikov. t Po kontaktu z nami se dogovorimo za pregled vozila (preverimo realno stanje kilometrine, servisne intervale, ter pregled stanja karoserije). * Po ugotovitvi realnega stanja vozila, vam vozilo iz-dobavimo in uredimo financiranje v najkrajšem raku.	•ur
akcijsko financiranje
il1 WIM	LETNIK CENAc		OPR.	EZüüZH
OTROEN C51.6 E-HDI	2012	10.790,00	IM, SERV. KNJIGA, NÄVI.	KOV.ZIATA
FORD FIESTA TITANIUM 1.4 TDCI	2012	5.590,00	SERV. KNJIGA, SLOV. POREKLO	KOV. SREBRNA
OPELASTRA 1.3 CDT1ECOFLEX	2013	9.490,00	IM, SERV. KNJIGA. M	KOV. SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPQRTSTOURER 2.0 CDT1 COSMO	2012	12.990,00	NÄVI., PARK. SENZ., SER.KNJIGA	KOV. ¡RNA
PEUGEOT 3008 ACTIVE 1.6 HDI	2013	12.490,00	NÄVI., PARK SENZ,SER.«GA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 407 T.6 HDI 16V	2007	2.890,00	AVT. KLIMA, SER.KNIIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTMEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI	2011	6.990,00	KLIMA, ALU.PIA1, SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTMEGANE GRANDTOUR 1.6 16V	2001	4.790,00	1.LAST., SLO POREKLO, SER.KNJIGA	KOV.ZIATA
RENAULT SCENIC 1.5 DO	2001	4.190,00	AVT. KLIMA, ALU FIAT, SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT ALTEAIS IDI	2013	9.990,00	NÄVI., PARKSENZ, XENON, ŽAROM	KOVINSKA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.01	2011	11.490,00	NA!, PARKSENZ, SERV.KNJIGA	BELA BARVA
VOLKSWAGEN FASSAl VARIANT 2.0 TDI	2012	13.590,00	NÄVI, PARKSENZ.	BELA BARVA
VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1.6 TDI	2012	12.890,00	NAt, PARKSENZ.	KOV. RJAVA
VOLKSWAGEN TOURAN 1.6 TDI	2013	14.790,00	1M..FARLSENZ.	KOV. RJAVA
VOLKSWAGEN TOURAN T.6 TDI	2012	14.790,00	1.IAST., PARK. SENZ.	BELA BARVA
VOLKSWAGEN 10URAN 1.61DI COMFORTLINE	2013	14.590,00	IM, SERV. KNJIGA, NAVIG.	KOV. T. SM
Na zalogi več kot 30 vozil z možnostjo 12 mesečne garancije
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO ^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
MtTI : >a! 91 BT5P
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAc		OPR.	EJjJE^B
AUDI A4 AVAMT 2.0 TDI	2011	14.990	1 .LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
AUDI AG AVAMT1.9 TD1130KM	2002	4.290	2.LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 318D LIMUZINA E90 EFICENCY DYN.	2011	13.490	1. LAST., ODLIČEN	SREBRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.490	1.LAST,VSA OPREMA	KOV. MODRA
BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
BMW3ER2.0D TOURING NOV MODEL	2013	19.590	1.LAST.J0P OPREMA	ČRNA IN SREB.
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT	2011	9.790	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM	2010	8.990	1.LAST., NAVIG.	KOV. MODRA
FORD C MAX 1.6 TDCI	2008	6.490	1.LAST., KOT NOV	VEČ BARV
HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4	2006	5.490	2.LAST.J0P OPREMA	KOV. ČRNA
MERCDES C 220 CDINAVI XENON	2005	7.290	2.LAST., AVTOM.	KOV. ZLATA
OPEL ffl/AR01.9 CDT1	2006	6.490	2.LAST.,	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DS SLO FAMILY	2008	4.490	2.LAST.,	KOV. ZLATA
ŠKODA OCTAVIA2.0TDI RS 170KM	2009	8.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
VW GOLF PLUS 1.6TDI SAMO 69000KM	2011	11.390	1.LAST., KOT NOV	BELA
VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO	2006	7.990	1.LAST., ODLIČEN	BELA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Praznik Občine Majšperk
SIP
20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 Otroški program 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Folklorni večer na Pluju 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kimavčevi večeri na Destrnikii 18:30 Praznik Občine Majšperk 20:00 Dobrodelni koncert v Staršah, 2 del 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Folklorni večer v Markovcih
10:00 Pravnik Občine Majšperk
11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta Markovci - ponovitev
18:00 Glasbena oddaja
19:45 Ptujska Kronika
20:00 Folklorni večer v Cirkulanah
21:20 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Folklorni večer na Vidmu 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:10 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Folklorni večer v Cirkulanah 21:20 Folklorni večer v Markovcih 23:00 Video strani
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
nik	Cen®	Oprema	Barva
2010	5.700,00€	prvi last.	kov. srebrna
2001	1.750, ooe	klima	rdeča
2011	8.700,OOf	serv. knjiga	kov. srebrna
2007	7.900,00€	avt. klima	kov. siva
2004	1.990,00€	avt. klima	kov. modra
2005	3.870,00€	klima	kov. srebrna
2011	9.800,00 €	cenazddv	bela
2011	9.800,00«	cenazddv	bela
2011	10.200,00€	cenazddv	bela
2005	2.400,00(	klima	rdeča
2009	6.450,00«	serv. knjiga	kov. sv. modra
2014	15.400,00«	prvi last.	bela
2009	8.500,00 £	prvi last.	kov. Črna
2001	1.800,00«	klima	bela
2000	1350,00 €	klima	kov. srebrna
2005	1.990,00«	serv0	kov. b0rd0
2005	4.350,00 i	avt. klima	kov. Črna
2007	3.990,00€	prvi last.	kov. siva
2008	6.200,00«	prvi last.	kov. srebrna
2011	9.790,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
Znamka	L
renaultcli01.216v expression gt renault cli01.216v dynamique citroen c4 picass01.6 hdiattration chevrolet captiva 2.0 dt 4 x4 daewoo nubira 1.81 volkswagen pol01.2 volkswagen caddy 1.6tdikrpan volkswagen caddy 1.6tdi krpan volkswagen caddy 1.6tdi krpan hyundai getz1.3gl ford fiesta 1.4tdcighia volkswagen jetta 1.6 tdicomfortline opel astra1.416v enjoy peugeot 2061.41xr presence hyundai wagon galloper 2.5 exceed 4wd 2000 hyundai atos 1.1 prime renaultmegane 1.9 dcicc privilege opel corsa1.416v enjoy seat leon 1.6 scorpion citroen c5 iii 2.0 hdi tedence
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PISANA ■ ÍA0AVNA ■ AKTUALNA
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:00 Modro, pon. 10:25 Utrip Ormoža 11:25 Infokanal 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasba za vse, 18. oddaja, pon. 19:00 Glasbena osmica (slo),
58. oddaja, pon. 19:30 Biseri narave, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20Pomurski tednik, pon. 21:00 Poletni utrip Ptuja: Festival Dnevi poezije in vina, pon. 21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Glasbeni predah 10:00 Utrip Ormoža, pon. 11:00 Modro, pon. 11:25 Obzornik TV Dravograd 12:00 Pregled tedna 12:25 Info Kanal 17:15 Kuhinjica, pon. 17:40 Okrogla miza o športu, pon. 17:55 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasbena osmica (tuja),
58. oddaja, pon. 18:50 Sekvenca, 33. oddaja 19:15 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 20:05 Pregled tedna, pon. 20:25 Koncert Soroptimist
kluba Ptuj 2015, pon. 22:15 Info kanaf
9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Šola, da se ti zrola:
Oratorij, pon. 10:45 Modro
11:10 Cista umetnost. 47. odd., pon. 11:35 Glasbena 8 (slo), 58. oda., pon. 12:05 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Sekvenca, 33. oddaja, pon. 18:45 Glasbeni predah 18:50 Poletni utrip Ptuja: Festival Dnevi poezije in vina, pon 19:35 Povabilo na kavo:
Sergeja Lebe Čačič, pon. 20:15 Okrogla miza o športu, pon. 20:30 Pogled nazaj, 1. oddaja 20:45 Eregled tedna, pon. 21:05 Cista umetnost, 47. odd.,pon. 21:30 VIII. Rimske igre, pon. 21:45 Info kanal
9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:15 Modro, pon. 10:35 Oddaja o... Alfi Nipič, pon. 11:35 Sekvenca, 33. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Obzornik TV Dravograd 13:00 Pomurski tednik 13:50 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Mirno morje, pon. 18:35 Glasba za vse, 18. oddaja, pon. 19:05 Sekvenca, 33. oddaja, pon. 19:30 Pogled nazajL 1. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Poletni utrip Ptuja: Festival Dnevi poezije in vina, pon. 21:05 Komedija Lolita, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal
I Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infoepetv.tv, www.petv.tv TMljjl Q j- |
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 17. september: 19:00 Nova prijateljica. Petek, 18., sobota, 19., in nedelja, 20. september: 17:00 Labirint, Pogorišče; 19:15 Nova prijateljica; 21.05: Dežela tujcev.
Družba Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj,
razpisuje prosto delovno mesto
»organizator prireditev in EU-projektov«
Naloge in odgovornosti:
•	aktivnosti v zvezi z organizacijo, marketingom in logistično dejavnostjo prireditev družbe,
•	aktivnosti v zvezi s pripravo in strategijami delovanja družbe na področju EU-projektov (finančna perspektiva 2014-2020) in realizacija le-teh.
Delovni čas:
•	polni delovni čas Zahtevana izobrazba:
•	VI, (VI/1., VI/2.) Zahtevane delovne izkušnje:
•	5-6 let Pričakujemo:
•	odlične organizacijske sposobnosti (načrtovanje, razporejanje, pregled nad potekom izvedbe projektov in analiza le-teh ...)
^ • ciljna orientiranost, profesionalnost visoki standardi dela samoiniciativnostin odgovornost W • izobrazba ustrezne smeri (družboslovna smer)
•	vsaj pet let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
•	marketinške in logistične izkušnje na mednarodnem področju
•	poznavanje področja (organizacija, marketing in trženje)
•	obvezna računalniška pismenost
•	aktivno znanje enega tujega jezika Ponujamo:
•	profesionalno delovno okolje
•	možnost osebnega in kariernega razvoja Oblika zaposlitve ali sodelovanja:
•	zaposlitevza določen čas s trimesečnim poskusnim delom Mesečno plačilo:
•	v skladu s sistemizacijo delovnega mesta
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, s priloženim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter druga zahtevana dokazila naj kandidati pošljejo na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, do 24. 9. 2015.
V prijavi navedite tudi svoje kontaktne podatke, kjer ste dosegljivi (telefonska številka in elektronski naslov). Ptuj, 18. 9. 2015
Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. Drago Slameršak, direktor
Član skupine	Wm elektro, Gorenjska	^^Elektro Celje
—		
	■
PETKOV VEČER 1	
Bodite nocoj	
V družbi oddaje	^ A
Z glasbo do srca z ^	Wdo 1
na radiu Ptuj	1
z Marjanom	www.radio-tednik.si
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 18. septembra 2015
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
NOVO NA PTUJU - taksi storitve, avtobusni prevozi in kombi prevozi ŠPO-NEK, Marko Golc, s. p., Prvenci 12, Markovci, GSM 031 245 015.
PRODAJA cipres Thuja Smaragd različnih velikosti po zelo ugodnih cenah, 040 729 549, VOH, d. o. o.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
POLAGANJE kamna, robnikov, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti, podstrešja - tudi z odvozom. Ugodno. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44 a. Telefon 031 733 112.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
Prireditvenik
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor lahko IMT, Ursos, Zetor, Deutz ali podobno, kosilnico in ostale priključke. Tel. 031 851 485.
PRODAM drva, suha, mešana, cepljena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 130 EUR z dostavo. Info 031 208 904.
PRODAM grozdje z brajd (kvinton in šmarnica). Tel. 070 896 081
PRODAM koruzo, luščeno, tudi v manjši količini. Tel. 041 570 377.
PRODAM mešano grozdje za okrog 500 litrov mošta po 50 centov za kg v Juršincih. Tel. 031 311 017.
PRODAMO suho luščeno koruzo, v vrečah, po 0,18 €/kg. Tel. 031 619 551.
BELE PIŠČANCE, štiritedenske, za nadaljnjo rejo, prodajmo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 041 881 949, prodaja poteka zjutraj od 8. do 10. ure in popoldan od 16. dalje.
VRTIČKARJI, pozor, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577.
PRODAM trgatev v vinogradu: jurko in šmarnico po simbolični ceni ter leseni voz. Tel. 051 238 287.
PRODAMO malo rabljeno 240-l hidravlično stiskalnico Muta, krompir in lansko luščeno koruzo. Tel. 041 439 473.
ODDAM v najem 3 h njiv v občini Videm pri Ptuju. Tel. 051 859 797.
PRODAM leseni sod za vino, približno 600 literski. Informacije na tel. 031 733 157.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142.
BREZPLAČNO oddamo enosobno stanovanje na Ptuju samski ženski tel. 02 779 52 51
NEPREMIČNINE
PRODAMO kmetijsko zemljišče v izmeri 2 ha in dvakrat zazidalna parcela po 15 arov. Tel. 02 761 01 98 ali 031 453 601.
PRODAM stanovanje, 74 m2, v Kidričevem, Čučkova ulica 13. Telefon 796 10 20, GSM 031 496 584. Številka energetske izkaznice 2015-9422-22882.
OPREMLJENO, novo stanovanje, vsiljivo takoj, v izmeri 63 m2, v 1. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta Jager v Kidričevem, oddamo v najem za obdobje do enega leta. Telefon 041 667 325.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; Skrb za varnost otrok v cestnem prometu; Dan odprtih vrat ZŠAM Ptuj; Perutnina Ptuj je zaščitila svoje interese in ugled managementa; Svečanost ob imenovanju pravljične sobice po Branki Jurca; Sprejem ptujskih atletov pri županu MO Ptuj; Ptujski športni vikend; Športniki invalidi na športnem vikendu; 12. sejem prostega časa na Ptuju; Zaključek festivala ART STAYS 2015; Pesem klopotcev vabi v gorice; Trgatev pri Janku Ko-zelu v Berinjaku; Predstavljamo glasbenega virtuoza Žana Tetičkoviča; Mednarodni nastop folklornih skupin na Ptuju; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Petek, 18. september
12:00 Pragersko, prostori DGMŽ: odprtje razstave malih živali, do 18.00 12:00 Ptuj, pred Mestno hišo: evropski teden mobilnosti, Potuj trajnostno, organizirano kolesarjenje ob dnevu brez avtomobila 16:30 Črešnjevec, Kulturni dom: 6. krajevni praznik, odprtje razstave slik likovne
sekcije ter razstava zdravilnih rastlin, ob 18.00 večer ljudskega petja 18:00 Ormož, Dom kulture: krajevni praznik KS Ormož, proslava 18:00 Pragersko, vodni stolp: predstavitev prenovljene zbirke železniških eksponatov
19:00 Voličina, Kulturni dom: Proslava ob prazniku KS Voličina in podelitev priznanj
Sobota, 19. september
7:00 Črešnjevec, ribnik Farovec: 6. krajevni praznik, ribiško tekmovanje 8:00 Pragersko: 39. krajevni praznik, razstava malih živali v prostorih DGMZ,
teniški turnir rekreativcev na tenis igrišču Oxi 9:00 Ormož, ribnik: Krajevni praznik KS Ormož, ribiško tekmovanje za pokal
KS, turnir v šahu v Mali dvorani KD, DU in MDU Ormož 9:00 Ptuj, Narodni dom: seminar Vokalni izzivi pri delu s pevci in pevskimi
zbori, mentor Robert Feguš, PŠ Musica, JSKD 9:00 Slovenska Bistrica, parkirišče pri tovarni Impol: Teden mobilnosti 2015,
sejem starodobnikov in dražba rabljenih koles ob 11.00 10:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: Krajevni praznik KS Ormož,
gledališka predstava za otroke Otroci pisanega sveta 10:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Muzejski vikend, brezplačna delavnica za družine, ogled razstave Franceta Miheliča, tkanje in izdelava slike iz barvnih trakov
13:00 Pušenci, športno igrišče: krajevni praznik KS Ormož, turnir v malem nogometu za pokal KS, ob 17.00 v Gasilskem domu Ormož odprto prvenstvo v taroku
14:00 Muretinci, Vaška dvorana: meddržavni koncert ljudskih viž in folklore, KD
Mala vas in občina Gorišnica 15:00 Črešnjevec, Dom kulture: razstava slik likovne sekcije Črešnjevec, ob
18.00 položitev venca pri spomeniku žrtvam NOB 15:00 Selce, strelišče v Kulturnem domu: praznik KS Voličina, streljanje z zračno puško, ŠD Selce, ob 17.00 nogometni turnir med zaselki na nogometnem igrišču
19:00 Črešnjevec, telovadnica OŠ: 6. krajevni praznik, zaključna prireditev 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: koncert kvarteta Mascara, portugalski fado in
argentinski tango, za izven 21:00 Ormož, Unterhund: koncert Pridigarji, V okovih, odprtje jesenske koncertne sezone
Nedelja, 20. september
:00
:00
9:00
9:00
9:00
10:00
Pragersko: 39. krajevni praznik, ribiško tekmovanje ob ribiški hiši, razstava malih živali v prostorih DGMZ, do 15.00 Voličina, Kulturni dom: krajevni praznik, razstava jabolk, Sadjarsko društvo Slovenske gorice
Črešnjevec, Kulturni dom: 6. krajevni praznik, razstava slik likovne sekcije Črešnjevec, ob 14.00 srečanje starejših krajank in krajanov Pragersko, Kulturni dom in naselje: 39. krajevni praznik, 9. slikarska kolonija Forma viva Pragersko
Voličina, gostilna in pizzerija Vinska trta: 45. vrtna veselica na ruperškem žegnanju
Sp. Voličina, cerkev sv. Ruperta: slovesna sv. maša v čast farnemu zavetniku sv. Rupertu in žegnanje, dobrodelni srečelov, župnijska Karitas, 11.00 vrtna zabava z živo glasbo v restavraciji Kmetič 11:00 Ptuj, dominikanski samostan: Nedeljska matineja, predstavitev rezultatov
mednarodne poletne šole samostani in umetnost 15:00 Hoče, botanični vrt Tal 2000: razstava semen in plodov iz Botaničnega vrta in okolice
15:00 Pragersko, OŠ Antona Ingoliča: 39. krajevni praznik, osrednja prireditev,
podelitev priznanj in kulturni program 15:00 Zetale: odprtje večnamenske dvorane
20:00 Majšperk, KPC: veseloigra o umetnosti prijateljstva Art, Tadej Toš, Vojko Belšak, Kristjan Ostanek
Ponedeljek, 21. september
:30 Pragersko: 39. krajevni praznik, kiparsko-rezbarske delavnice za otroke, sodeluje 5 OŠ, razstava v šoli in vrtcu
Kulturno društvo ODPEV
vabi na
meddržavni koncert ljudskih viž, pesmi in forklore ob praznovanju 15-letnice delovanja KD ODPEV
Kulturna prireditev bo v soboto, 19. 9. 2015, ob 14. uri v Vaškem domu Muretinci. V kulturnem programu nastopajo skupine zamejskih Slovencev iz Madžarske in Slovenije. Udeležbo je zagotovil tudi minister Gorazd Žmavc.
Vljudno vabljeni, udeležite se nepozabnega dogodka!
<¡0
WILLIAMS
Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: ¡nf0@williams.si
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN
15. septembra je minilo petnajst let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Gregorin
IZ HVALETINCEV 22
Ohranjamo te v trajnem spominu.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in ji poklonite lepo misel.
Vsi tvoji: mož Tonček, hčerki Valerija in Suzana
z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.o ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
Veronike Kodrič
IZ KOČIC 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala sosedi Sabini za vso pomoč v težkih trenutkih, govorniku g. Rudiju za poslovilne besede, župniku g. Cirilu za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sin Franc z družino
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-I043
Cena povratnega SMS sporočila ¡e 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2° I043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Slovenija, Podravje • Zaradi samomora lani umrlo 388 ljudi
Največ samomorov na vzhodu države
Lani je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za posledicami samomora umrlo 388 ljudi, od tega 325 moških in 63 žensk. Med regijami je najbolj ogrožen vzhod države. Ugoden podatek pa je, da se količnik samomorilnosti zadnja leta v Sloveniji vztrajno znižuje.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji za posledicami samomora v letu 2014 umrlo 388 ljudi (325 moških in 63 žensk). V tem letu je samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) v državi znašal 18,81 (31,79 za moške in 6,05 za ženske). V letu 2014 so zabeležili ponovni upad samomorilnega količnika in najnižji količnik nasploh od leta 1965 dalje. Po mnenju strokovnjakov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je trend upadanja samomorilnega količnika v Sloveniji v zadnjih letih ugoden in se dobro ohranja.
Najvišji samomorilni količnik v celjski regiji, sledi mariborska
Pri regijah glede večje ogroženosti izstopajo regije na vzhodu, in sicer Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Celje. V celjski regiji so sicer letos zabeležili najvišji samomorilni količnik v Sloveniji (24,9). Sledi ji mariborska regija s samomorilnim količnikom 20,7.
Na drugi strani pa je najbolj upadel samomorilni količnik v regiji Koper. Slednji je namreč leta 2013 znašal 16,9, lansko leto pa 5,4. Samomorilni količnik je upadel tudi v regiji Ravne na Koroškem, kjer se je prepolovil. Na Ravnah na Koroškem so namreč leta 2013 zabeležili najvišji sa-
Slovenija po številu samomorov med najbolj ogroženimi državami
Na NIJZ smo naslovili vprašanje, kako visoko se uvršča naša država po stopnji samomora po svetu. „Glede na to, da je umrljivost zaradi samomora pri nas v zadnjih letih precej upadla in da ne poročajo vse države redno in vsako leto ažurno v statistiko SZO, lahko to primerjavo naredimo le za leto 2010. Po tej statistiki, ki je, kot pravim, nekoliko zastarela, smo bili med bolj ogroženimi državami."
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija je simbolična.
momorilni količnik v Sloveniji, ki je znašal 33,3. V letu 2014 pa je znašal 16,8. Nižje količnike samomorilnosti v Sloveniji so sicer zabeležili še v Ljubljani (17,5) in Novi Gorici (18,7).
Samomor storilo petkrat več moških kot žensk
Podatki za lansko leto še kažejo, da je v Sloveniji v povprečju
naredilo samomor petkrat več moških kot žensk. Medtem ko je leta 2013 samomor storilo štirikrat več moških kot žensk. Ogroženost moških izrazito izstopa v regijah, kjer je količnik samomora višji. Najvišji samomorilni količnik za moške so lani zabeležili v regiji Celje, kjer je znašal 43,79. Sledi Murska Sobota s 36,62 in Kranj s 34,68. Regija Maribor je po višini samomorilnega količnika med moškimi na petem mestu v Sloveniji (32,41). Sicer pa
je razmerje samomorilnosti med moškimi in ženskami največje v regiji Ravne na Koroškem, kjer je količnik samomora v letu 2014 za moške znašal 30,7, za ženske pa 2,82, torej skoraj 11-krat več. Zanimiv je tudi podatek, da v Kopru lani samomora ni storila nobena ženska, medtem ko je količnik samomora za moške znašal 10,82. V mariborski regiji je sicer samomor lani storilo 3,5-krat več moških kot žensk.
„Po eni strani je to verjetno
Število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev letno
Absolutno število samomorov v Sloveniji v zadnjih desetih letih
leto	I skupaj	moški	ženske	
2005	25,19	40,02	10,98	3,6
2006	26,5	42,5	11,2	3,8
2007	21,5	33,7	9,7	3,5
2008	20,05	32,11	8,18	3,9
2009	21,94	34,69	9,41	3,7
2010	20,3	33,11	7,73	3
2011	21,29	34,27	8,58	3,9
2012	21,40	35,67	7,70	4,6
2013	21,76	35,42	8,37	4,2
2014	18,81	31,79	6,05	5,2
Vir: Baza umrlih NIJZ
| Leto	skupaj	| moški	| ženske 1
2005	503	391	112
2006	529	415	114
2007	434	335	99
2008	409	325	84
2009	448	351	97
2010	416	336	80
2011	437	348	89
2012	443	363	80
2013	448	361	87
2014	388	325	63
Vir: Baza umrlih NIJZ			
posledica tega, da moški izberejo bolj agresivne metode, po drugi strani pa je to verjetno povezano s tem, da moški in ženske različno iščejo pomoč. Ženske o svojih težavah hitreje in lažje spregovorijo, medtem ko moški pomoči ali ne poiščejo ali pa jo poiščejo, ko je že prepozno," je večjo samomorilnost med moškimi pojasnila Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Na koncu sicer prevlada en vzrok za samomor, a pred njim so bile še druge težave
Zanimalo nas je še, kakšni so najpogostejši vzroki za samomor. Kot je pojasnila Roškarje-va, kadar govorimo o vzrokih za samomor, običajno razmišljamo v smeri dejavnikov tveganja: „Samomor je namreč posledica
zapletenega in sočasnega delovanja več dejavnikov tveganja, saj gre za preplet bioloških, osebnostnih vplivov ter vplivov iz okolja. Tveganje tako lahko poveča nezdravljena duševna motnja, pretekli poskus samomora, zloraba alkohola in drog, slab socialno-ekonomski status, brezposelnost, nedavna sprememba zakonskega stana (npr. ločitev), osamljenost, starost, kronične bolečine in bolezni, težave v medosebnih odnosih, izguba smisla v življenju ... Tveganje se poveča, kadar se več dejavnikov pojavlja naenkrat saj se njihov učinek nekako 'sešteva'. Predstavljajmo si osebo, ki trpi za depresijo, je brezposelna, prekomerno uživa alkohol, ima kronične bolečine in se je nedavno ločila. In zdaj se vprašajmo, katerega od teh dejavnikov ji moramo odvzeti, zato da jo zavarujemo pred samomorom? Težko se bomo odločili samo za enega. In tako je tudi z vzroki za samomor. Na koncu sicer prevlada eden, a pred njim so bile še druge težave."
Monika Levanič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
W/ÍI 'ORS„.,.,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitore.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zašije.
15/24
n 20/29
Danes bo večinoma sončno, le v zahodnih hribovitih krajih bo več oblačnosti. Tam bodo padavine, deloma plohe. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 17, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne v severozahodni Sloveniji okoli 23, drugod od 26 do 31 stopinj C.
Obeti
V soboto bo v severni Sloveniji pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo deloma jasno. V nedeljo bo pretežno oblačno, na Primorskem dopoldne tudi še delno jasno. Predvsem na vzhodu bodo rahle padavine. Hladneje bo.
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje. V višinah priteka k nam iznad Sredozemlja topel in občasno bolj vlažen zrak.