Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti pr«|emaa: xa
celo telo naprej26 K — h
pol 'eta četrt > mesec
13 i 6 i 2
50 i 20 >
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 • — > četrt » > 6 „ — » meseo » 1»70»
Za pošiljanje na dom SO b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Insortta sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ae ne vra?ajo, nefrankovana pisma d« vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,I., 17
Izhaja vsak dar ,izvzemsl nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 181.
V Ljubljani, v potek, 7. avgusta 1903.
Letnik XXXI
Pij X-
Odredba ljubljanskega knesoikofij stva.
Na koncu višieoastirske odredba ob smrti papeža Leona XIII. je bilo za vse i u p n e in samostanske cerkve odrejeno sledeče: Brž ko se z gotovostjo izve izvolitev novega papeža, naj se vernikom takoj naznani in po možnosti prvo ali vsaj drugo potem sledečo nedeljo v vseh župnih in samostanskih cerkvah opravi slovesna zahvslnica s himno »Te Deum". Seveda se potem opusti kolekta pro eligendo pri maši, pri litanijah in po pridigi; v ka-nonu in pri drugih molitvah pa naj se uvrsti ime novega papeža. Ako bi se kje pripetilo, da se prej izve o končani izvolitvi novega papeža, predno se je vršilo opravilo za srečno izvolitev, to opravilo seveda izostane ; pač pa naj se prvo nedeljo potem v zahvalo poje slovesna sveta maša in „Te Deum«.
Zahvalna božja služba v Trstu.
V	nedeljo se bo v baziliki sv. Justa in po drugih tržaških cerkvah peval po slovesni službi božji slovesen »Te deum" povodom izvolitve novega papeža.
Kronanje sv. očeta.
Ri m. Sedaj je definitivno določeno, da se vrši kronanje sv. očeta P i j a X. v nedeljo, dne 9. avgusta in sicer v cerkvi sv. Petra, kjer se delajo za to sloves noBt ie velike priprave. Pri6eli no že tudi izdajati vstopnice. Papež L^on XIII. je bil, kot znano, kronan v sikstinski kapeli.
Sveti oče blagoslavlja dunajsko društvo katoliških rokodelskih pomočnikov.
V	Rimu bivajoči kardinal G r u s c h a je sporočil predsedniku M chele prvi blagoslov sv. očeta Pija X. društvu rokodelskih pomočnikov, v čegar imenu je kardinal izrazil udanost društvenih članov.
Diplomatični zastop pri sv. očetu.
R i m. Sv. oče Pij X. je oficielno sprejel včeraj dopoldne v sobanah državnega tajnika Rampolle diplomatični zastop, katerega člani so bili v uniformah. Ko je sv. oče, spremljan od svojega dvora, zasedel prestol, je višji komornik msgr. Bisleti pripeljal diplomatične zastopnike, v katerih imenu je starosta portugalski poslanik Martine d' A n t a s imel kratek nagovor v francoščini, v katerem je izrazil voščila diplomatičnih .zastopnikov.
Sv. oče je odgovoril v ital. jeziku. Zahvalil se je za voščila, ki ne veljajo njegovi osebi, marveč visoki službi, ki jo ima kot vladar cerkve. Papež je izražal voščila za suverene in ljudstva ter naglašal, da je cerkev prava naravna opora suverenov, vlad in zakonov, ter sklenil z opombo, da cerkev želi, da se čim prej utrdi mir v splošni blBgor.
Ko je sv. oče podelil apostolski blagoslov, mu je msgr. Bisleti predstavil posa niezne člane diplomatičnega zastopstva, ki so poljubili papežu roko.
Prihodnji konilstorlj.
R i m. Sveti oče je sklenil, da se £e v ponedeljek vrši tajni konzistorij, v katerem bo imenovanih nekaj novih kardinalov. V četrtek se vrši javni konzistorij, v katerem dobe kardinalski klobuk kardinali, ki jih je imenoval pred kratkim rajni papež Leon XIII.
Kdo bo državni tajnik?
R i m. Tekom predvčerajšnjega dopoldne se je sveti oče razgovarjal s kardinali Vannutelli, Francica-Nava in F e r r a t a. Nekateri sodijo, da bo eden iz-mej teh treh kardinalov določen za državnega tajnika. Drugi viri pa trdijo, da bo za vzel to mesto kardinal A g 1 i a r d i.
R im. Sv. oče je ponudil dri. tajništvo kardinalu S a t o 11 i, ki pa je to sluibo odklonil. Nato je bila ponudena kardinalu C a -▼ s g n i a, ki ai je izprosil pomisleka do daneB zjutraj.
Sv. oče — bolehen.
Vse častitelje sv. očeta Pija X bode jako užalostila vest nekaterih rimskih listov, da ima Pij X. srčno napako.
Pij X. in italijanska vlada.
Italijanski ministerski predsednik Zanardelli je vsem prtlektom brzojavno sporočil, naj se ne udeleže nikakih cerkvenih slovesnosti povodom izvolitve novega papeža, ker se ta izvolitev ni oficijelno naznanila italijanski vladi. — To je nov dokaz, da se razmerje mej Vatikanom in Italijo ni spremenilo.
Družba sv. Cirila in Metoda.
(XVIII. velika skupščina v Litiji 6. avg. 1903.)
Trg Litija in sosedno bmartno sta po vsej Sloveniji znana po svoji veliki Dožrtvo valnosti za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Umestno je torej bilo in znak hvaležnosti, da je vodstvo družbe letos v Litijo sklicalo redno veliko skupščino in nato popoludne skupščinarje popeljalo v prijazno bmartno. Oožalovati in grajati pa moramo, da je bila udeležba jako slaba, osobito pa iz središča Slovenije. Ali ie ogenj pojema, ali se navdušenost ohlaia in izumirajo ideali.. ? Upajmo, da ne in da Slovenci ne pozabijo potrebe in koristi naše šolske druibe,
Kakor smo ie včeraj sporočili, bila sta Litija in Šmartno krasno odičena z zastavami, zelenjem in cvetjem, bil je pravi narodni praznik za narodno prebujeno prebivalstvo. Na kolodvoru je zjutraj iz Ljubljane došle goste pričakovala velika množica domačinov z godbo in gasilnim društvom. V imenu domače duhovščine je došle goste prijazno pozdravil g. dekan Zlogar ter g. prvomestniku izročil pokroviteljnino dekanijske duhovščine. Imenom narodnega ženstva je gospioa Ana M e š k o v a navdušeno govorila naslednji pezdrav:
Prečastitljivi gospod predsednik!
Velečislani gostje! Preljubeznjivi prijatelji slovenske mladine!
V	tisti lepi ia ljubi materini besedi, za katero ste pokazali vi že toliko trudapolnega dela in plemenitega srca, bodite nam tu kajšojim Slovenkam najiskreneje pozdravljeni in najprisrčneje sprejeti. Ali to ni pozdrav in vsprejem samo našega veselja, marveč še mnogo bolj izraz našega posebno vzvišenega navdušenja in ponosa, da ste nas počastili s svojim velevažnim obiskom. K temu pozdravu dostavljamo še eno željo in eno prošnjo. Zelja naša je, da bi vaša osemnajsta skupščina, ki jo boste vršili danes kakor vsako leto z veliko vnemo, našla hvaležnega odmeva od vseh strani in zaželenega vspeha po slovenski zemlji. Prošnja pa je ta: Da bi blagovolili sprejeti ta slovenski (trobojni) šopek, ki ga Vam poklanjamo tukajšnje Slovenke v znamenju ljubezni in spoštovanja. Seveda venljivi šopek kmalu ovene, nikakor pa ne bo ovenela naša zvestoba do materine zemlje in materine besede in do vseh rodoljubih ter mladinoljubih plemenitih sro ! živeli vsi! Živeli stotisočkrat!
Obema se je iskreno zahvalil prvo-mestnik monsgr. Zupan. Skupni zajutrek je bil na »Pošti« tik kolodvora mej umetno prirejenim zelenjem.
Ko so okoli 9. ure došli skupščinarji s štajerskim vlakom, vršil se je glavni pozdrav pri slavoloku ob mostu, kjer je goste pozdravil trški iupan g. Damjan, nato pa imenom litijske podružnice blagor, gospa Dietrichova spregovori:
Prečastiti gospod monsignor, veleza-sluini načelnik družbe sv. Cirila in Metoda! Visokocenjeni skupščinarji!
V	imenu podružnice litijske Vam kličem z navdušenjem : Dobro došli!
Sprejmite tu ob bregu bistre £>ave Iskrene, srčne članov vseh pozdrave 1 Za Vas, ki z nami se žrtvujete, In z nami se za dom bojujete, Za Vas je danes trg okrasil se; Zatorej k nam — le k nam, ker naši ste.
Blagovolite, prečastiti gospod predsednik, prosim najuljudneje, prevzeti še darček, ki ga družbi poklanja podružnica naša.
In prvomestniku je poklonila za družbo 200 kron.
Imenom litijske mladine je pozdravil krepek deček v gorenjski narodni noši:
Ljubljeni mladinoljubi !
Dragi gostje! Zlata srca mladim srcem posvečena trudite Be za mladino kakor mati se nobena ne bi mogla truditi!
Mi smo srečni!. . . Tam ob Savi šolski dom se nam odpira — Ali mnega druga deca kakor pastorka umira marsikje in marsikdaj.
Tuja mati s trdim kruhom s tujo hrani jih besedo in za njimi majka Slava kot pastir za svojo čedo hodi.. . plaka noč in dan.
Hvala vam! da ste se vneli za rešitev te mladine: Več mladine bo slovenske več bo naše domovine več blaginje in moči.
Dragi gostje! Zlate duše mladim srcem posvečene, vaši družbi kakor majki iz ljubezni se ognjene radostno poklanjamo 1
Litijske dame so goste obsipale s šopki. — Ob pol 10 uri je domači gosp. duhovnik Zupančič daroval sv. mašo, pri kateri so domači pevci krasno peli. Ob pol 11. uri je bilo zborovanje v gostilni gosp. Oblaka.
Prvomestnik monsgr. Zupan pozdravi skupščino, predstavi vladnega zastopnika g. višjega komisarja Kleina ter predlaga, naj skupščina izvoli častnim članom starosto slovenskega in velezaslužnega podpredsednika druibe g. Luko S v e t c a. Skupščinarji navdušeno in soglasno pritrdijo predlogu, izrazujoč zahvalo in priznanje g. L. Svetcu in njegovi rodbini za veliko požrtovalnoBt družbi na korist. Prvi častni član je bil pokojni oče in vodja koroških Slovencev, An« drej Einspieler. Drugi in sedaj edini je g. L. Svetec, ki se je v svojem, svoje rodbine in v imenu Litije toplo zahvalil za to priznanje.
Nato je poročal glavni tajnik g. dekan Zlogar, kakor sledi:
Isvestja tajništva
na XVIII. veliki skupščini druibe sv. Cirila in Metoda v Litiji 6. avg. 1 9 0 3.
Slavna skupščina!
Kar pride, zopet odide. Društva nastajajo in zginjajo. Kakor nanese potreba, snujejo se razna društva. Našo druibo sv. Cirila in Metoda je v iivljenje poklicala ie Bkrajna sila, v koji Be je nahajala šolska mladež, osobito po obmejnih krajih naše slovenske domovine. Naša družba ima že svojo zgodovino za seboj — dolgih 17 let. Ta zgodovina — o kateri govore »Vestniki šolske družbe sv. Cirila in Metoda« v svojih 15 zvezkih, zadnji je izšel 1.1902, je častna za nas. sramotna za naše narodne nasprotnike. Častna — pravimo — za nas, ker se borimo za vzvišene idejale. Mi hočemo priboriti vsej slovenski mladini po vsej domovini pravico poduka in vzgoje v mili materinščini, kjerkoli se jej ta krati in zabra-njuje vkljub jasnemu državnemu zakonu.
Sramotna je ta zgodovina za n a š e nasprotnike; kajti oni se na laški in na nemški strani bore proti zdravemu razumu, proti boijemu, naravnemu in državnemu pravu; naši nasprotniki za sebe zahtevajo narodno vzgojo in jo imajo, a nam je ne privoščijo in kjerkoli morejo iznaro-dujejo slovenske otroke.
In država, ki mora biti zaščitnica vsem narodom — to gleda, to trpi, mesto da bi vzela sama v roke šolstvo ter ga uredila VBakemu narodu v zmislu njegovih potreb
ter tako zadovoljila vse svoje narode, ^al da se ne poslušajo blagohotni nasveti dobromislečih in sicer celo nemških mož. Naj omenjamo tu samo, kar piSe znani državnik baron Helfert (v »Kultur« 1903 str. 804 ozir. »Mir« št. 24 1. 1903) o naših avstrijskih razmerah: »Vaakatera država more obstati in se razviti le na tistih podlagah, na katerih je nastala. O jednotni državi po francoskem uzorcu v Avstriji ne moremo govoriti. Avstrija je nastala po združenju mnogih samopravnih delov in le v tem sestavu more obstati. — Združena celota zajema svojo moč iz zdravja in moči svojih delov .... Jaz sem danes še prepričanja, da bi vse v naši lepi Avstriji bilo
lepše ......če bi se t i r j a t v a m
raznih narodovbolj ustrezalo, kakor se zdaj godi. Najvažnejši del narodnostne jednakoprav-nosti pa je ravnopravnostvšoli, in tega načela sem se vedno držal. Moji svetovalci so me pošteno podpirali, vzlasti odločni Eksner. Ko se je nekoč govorilo o ravnopravnosti Rusinov, mi je le ta pisal:
»Načelo jedna k o pra vno s t i tirja, da je ljudski jezik tudi učnijezikvšoli«.
Temu pač vsak pravičnomisleč državljan lahko pritrdi. In vendar uprav Rusini in Slovenci trpe največje krivice. Zato si pa pomagajo, kakor vedo in znajo. Zato ima družba sv. Cirila in Metoda že dolgoletno zgodovino, ki bo pričala poznim potomcem, kako trnjevo pot je hodilo slovensko šolstvo, predno je zmagalo na vsej črti.
Ze osemnajstič stopa danes pred Vas, ČČ. skupščinarji, vodstvo družbe av. mirila in Metoda, da Vam razgrne zgodovino preteklega 17. leta. Ako izvestitelju sledite, uverili se bodete, da je naša družba zvesta ostala svojim tradicijam tako, da pred Vami stoji, kakor ob prvi skupščini nespremenjenih nazorov ter visoko vihti naš trobojn prapor slovenski.
O podružnicah.
Kakor drevo brez rej, tako bi naša družba ne vspevala brez podružnic, iz njih zajema Bvojo življensko moč. Lani smo izkazali vkupno 144 podružnic. O vseh se ne more trditi, da bi bile vstrajale pri prvotni navdušenosti, skoro tretjina se sme šteti mej »speče«. Najbolj žalostno je, ako podružnica, ki se je svoječasno osnovala z veliko gorečnostjo, ter zbirala v tistem kraju vsaj bolj zavedne rodoljube okrog svojega ognjišča, vsled malenkostnih osebnosti zaspi, a!i se celo »združi, kar se je baje v par slučajih zgodilo, dasi vodstvo o tem ni obveščeno. Čudno bi bilo, da bi se ne dobilo par rodoljubov, ki bi jej vdihnili nove življenske moči. Gotovo bi bilo sramotno za kraj, ki ima že narodno postojanko, če jo brez boja prepusti nasprotniku.
Tekom upravnega leta so bile UBtanov-ljane naslednje podružnice: Tek. štev. 145. »Gorenja Radgona« na Štajerskem (javljena še-le letos, osnovana 1901.). št. 146. »Polzela« na Štajerskem; št. 147. »Žice pri Lo-čah« na Štajerskem. Tako je tudi zelena Štajerska za našo družbo bolj ozelenela. St. 148. »Ženska podružnica v Novem Mestu«, št. 149. Podružnica za »Jesenice - Koroško Belo«. Osobito ta podruiniea, ustanovljena dne 2. avgusta, mora razveseliti slehernega Slovenca, kateri opazuje borbo rodoljubov v »Gorenjski dolini« uprav na kraju, kjer kmalu prisopiha hlapon pod Rožico in otvori tesnejo zvezo b koroškimi brati. A vedite, rojaki, da po tistej progi pride tudi sovrag, ki bo sejal ljuliko med pšenico. Mest do Adrije bo po tej železnici prej zgotovljen.
Začetkom avgusta torej vodstvo beleži v glavni knjigi vkup 149 podružnic, in sicer: 82 mešanih, 30 možkih in 37 ženskih s približno 10000 člani, mej temi 322 pokroviteljev, 1180 ustanovnikov, 5282 letnikov, drugi so podporniki.
Radostnim Breem pripomnimo, da število ženskih podružnic za sedem presega ono moških. Slovensko ž e n s t v o se j e v n a š i d r u ž b i ta k o lepo organi z o v a 1 o, da se lahko postavi v zgled ženstvu številnejših narodov, nego smo mi
O
/

Brezdvomno icrcčajo slovenske dame naši družbi največje prispevke, kar spriču-jejo tudi letošnje pokroviteljnine.
Letos smo tretjo stotino p o k r o v i t e 1 j e v že daleč presegli.
Družbeni zavodi.
Društvoniki iele vedeti, kako so se obračali njih darovi, ki so jih položili na domovinski altar. Stopijo naj z nami vzgo-jevalne in učne zavode in ogledajo naj si mladež, ki se zbira ob družbinem ognjišču. Njih zgodovinski razvoj so popisali že prejš nji »Veatniki«, torej jih kar naštejemo:
1 Prvi otroški vrtec ali zabavišče v Celju. To leto je zahajalo vanj 45 otrok.
2.	Otroški vrteo v Mariboru (56 otrok), ki se nahaja v matici čč. šolskih sester, od koder nam pošiljajo izbornih učnih moči, ki so za stalnost naših učnih zavodov neizogibno potrebne.
3.	Istotako vodijo našo jednorazrednico na Mati. Ob šumeči Dravi navzgor pridemo k bratom Korošcem, katerim je naša družba naklonila doslej najlepši zavod
4.	četverorazrednioo v Št. Rupertu pri Velikovcu (74 dečkov in 137 deklic). V zavodu je internat s 26 deklicami, kateri se toplo priporoča bolj premožnim starišem, da bi vanj pošiljali svoje hčerke za višjo izobrazbo.
Prestopimo na Primorsko. Tu imamo:
5.	Prvi otroški vrtec v Podgori pri Gorici (68 otrok).
6.	Drugi otroški vrtec v Podgori pri Gorici (42 otrok).
7.	Zabavišče v Pevmi pri Mostu (58 otrok).
8.	Zabavišče v Devinu pa 38 otrok.
Kakor znano, se konoentrujejo napori
goriških rodoljubov za slovensko šolstvo v društvu »Šolski dom«. Naša družba mu je pokroviteljica in brez njene podpore bi se ne bil povspel do tolikega razvoja. Po naši družbi v mestu Gorici ustanovljena zabavišča je prevzel »Šolski dom« in je razširil svoje zavode tako, da jih skup oskrbuje sedem. V teh je ob sklepu bilo 982 učencev in učenk.
A idimo dalje! Ob Adriji okrog Trsta vzdržuje naša družba za slovenski živelj:
16.	Otroški vrtec na Greti (45 otrok).
17.	V Rojani (70 otrok).
V samem Trstu:
18.	Stirirazrednico deško pri sv. Jakobu (809 dečkov). Prizidavajo se prostori za peti razred, ki se odpre jeseni.
19.	Petrazredno dekliško šolo (313 deklic), kateri je peti razred let ob prirastel.
Poleg tega podpira:
20 Privatni otroški vrtec gospe Antonije Grmekove pri sv. Ivanu (42 otrok).
21.	Privatni otroški vrtec gdč. Dragice Gregorčičeve v Skednju (45 otrok).
22.	Privatni otroški vrtec gdč. Antonije Čargove v Rocolu (56 otrok).
Celo v osrednji Kranjski je morala naša družba prihiteti na pomoč, da se je ustanovil :
23.	Otroški vrtec v Tržiču na Gorenjskem 54 otrok).
Častiti skupščinarji! Guli ste veliko šte vilk, da si jih ni mogoče zapomniti. A eno številko si blagovoljno zapomnite vsi, da lahko vsakemu poveste: čemu daruje za družbo sv. Cirila in Metoda. To je 2500 slovenskih otrok, ki bi brez naše družbe izginili v valovih iredent italijanske in germanske. In če še opozarjamo na okoliščino, da ima osrednja Kranjska največ podružnic in največ prispeva v družbine namene — a ima le en sam družbin zavod, torej efektivno najmanj dobička, je to le eklatanten dokaz, da ima družba pred očmi glavni smoter: zaprečiti r a z n a r o d o v a n j e n a š e d e c e , kjer je v največji nevarnosti. Bratje in sestre slovenske, živeč ob mejah naših, osrednja dežela Vas s tem kliče: oklenite Be njenega materinega osrčja in napijte se domovinske ljubavi, s katero Vas ona ob-jemlje kot svoje drage sinove in hčerke.
Dobrotniki naše družbe.
Tako živahno društveno gibmje, kakor je razvito na Slovenskem, zahteva tudi ogromnih denarnih žrtev. Narodni davek že skoro presega moči posameznih rodoljubov. Vendar moramo z veseljem kon-s lato vati, da se radodarnost za našo družbo ni zmanjšala, pač pa v zadnjem letu povečala. Dokaz, da čestito občinstvo ve ceniti napore naše družbe; ki zahtevajo ogromnih svot za vzdriavanje šolskih zavodov.
Med dobrotniki — splošno omenimo — S8 nahajajo mnogobrojna narodna društva, posojilnice, hranilnice, občine in posamezniki. Družbi v prid so prirejala razna društva veselice, zabave, koncerte, slavnostne predstave itd. v družbinih zavodih v Celju, Mariboru, Št. Rupertu, Gorici in Trstu.
Nabirke ob veselih in žalostnih dogodkih za našo družbo so običajne; tudi dru-žbini nabiralniki v rodoljubnih hišah še niso pozabljeni.
Družbeni nadzornik Ivan Vrhovnik je spisal »Listi nabožno s 1 o v s t v e-n iizšli so kot ponatis iz »Danice". Istotako pesnik Janez Bilo: „Tarbula« in „$mrt pravičnega", kar se je poslalo zna-
nim rodoljubom, ki bo poslali družbi zanje lepih darov.
Trgovske tvrdke izdajajo razne potrebščine v korist naši družbi. V Ljubljani: Bratje Perdan, vžigalice in papirnate vrečice. Iran Jebačin, kavino primes in sladno kavo. Vašo Petričič, toaletno milo. A. in E Skaberne, platno. Franc Kollmann. steklene cilindre. Ivan Bonač, svinčnike. V Gorici; Ivan Drufovka, mažo za obutala.
V	Štorklji pri Trstu: Janko Trošt, razgle dnic«. V Trstu Josip Štok«, cigaretni papir.
V	Šiofji Loki: Matej Žgon, stearinske sveče. V Trstu: Svetko Štrl, biškote. V Ptuju I. N. Peteršič pisemski papir.
Naši časniki drage volje priob-čujejo družbine vesti, vnemajo slovensko občinstvo za družbo ter radi pobirajo darove. Vsem naštetim in nenaštetim s tem iz-krena vodstvena zahvala.
dlavna skupščina! Iz teh skromnih podatkov že ste si lahko napravili sliko društvenega gibanja v preteklem letu. Čuli ste, da imamo res lepo število podružnic — a če listamo mej njimi, najdemo še dokaj imen, katerih ni tu. O ko bi pač šinila tu in tam iskra slovenske zavesti ter zanetila ogenj poz tivne delavnosti za duševno in gmotno povzdigo našega naroda! Besed je bilo doBti, a videti hočemo dejanja. Vsaj vtste, častiti, da moramo Slovenci priboriti si vse z lastnimi močmi. Neumorno delo nas bo ukrepilo, da bomo kljubovali vsem viharjem, ki se zbirajo nad nami. Kdo ae vidi, da sovrag sili že v osrčje našega oie mlja; da so vsa podjetja, ki jih tujci snujejo mej nami, več ali manj naperjena proti nam! Bodimo vendar na straži, saj se gre za tisto krasno domovino, ki je zdaj še naša, a bi po malomarnosti naši lahko postala ptuja! In tu mora nehati vsaka malenkostna osebnost. »Vsi moramo prad očmi imeti le eno veliko zadevo: »Blagor svojega naroda, svoje domovine!
Zato nas pa mora prevevati ljubezen, ki je nositeljica velikih dejanj, katera gre na skupni blagor. Družbinemu vodstvu to plava pred očmi, vsi družbina zgodovina je temu porok.
Zato Vam, častiti, družbfno vodstvo želi take ljubezni strinjajoč Be s pesnikom Gregorčičem:
„Saj pač dovolj ognjena, Ljuba/ do doma ni nobena" . . .
Vodstvo Vas zagotavlja, da hoče vatra-jati pri tem trudapolnem delu za rešitev slovenske mladine; apeluje pa tudi na Vas 66. skupščinarje, da nesete seboj ta ogenj domovinske ljubavi, ter ga netite mej brati in sestrami tako, da najde po vsej Sloveniji dejanski odziv pesnikov klic:
»Brodarjem pomoči nesimo,
Naš čolnič pogube otmimo I«
Po tajnikovem poročilu predlaga gosp. prvomestnik, da skupščinarji v znak sožalja za mrtve člane in dobrotnike vstanejo, kar se zgodi. Istotako je bil navdušeno sprejet prvomestnikov predlog, da gredo on, g. Sve-teo in g. dr. Svetina v imenu skupščine k g. okr glavarju s prošnjo, da izrazi presvetlemu ceBarju udanost in zvestobo skupšči-narjev.
Mesto obolelega blagajnika g. M. Petelina prečita poročilo g. dr. Svetina. V upravnem letu 1902 je imela družba dohodkov 34162 kron 74 vin., stroškov 35 232 kron 43 v., torej primanjkljaja 1069 kron 69 v. Ker pa je 31. dec. 1902 izkazal račun 3218 kron 92 v. prebitka, je torej soldo 31. dec. 1902 2149 kron 23 v. Mej dohodki so: Prispevki podružnic 10.859 kron 92 v., pokro-viteljnina 2374 kron, dohodki veselic 2285 kron 64 v., podpora obč. sveta ljubljanskega 1000 kron, darila 4 občin 118 kron, posojilnic in društev 2763 kron 75 v., koroških .Slovencev 1000 kron, Mohorjanov 224 kron 90 v., novoletni in razni darovi 2091 kron 24 v., zbirke časnikov 3604 kron 91 v., iz nabiralnikov 114 kron, od vžigalic 1800 K, od kave 600 kron, platna 400 kron, volila 3881 kron 57 v. itd.
Mej stroški: Šolstvo v Trstu in okolici 17 353 K 91 h, v Gorici 2600 K, na Muti 1638 K 53 h, v Mariboru 1068 K, v Celju 600 K. v Velikovcu 3981 K 16 h, v Tržiču 1401 K 20 h, podpore in nagrade 1970 K, knjige, učila in tiskovine 1700 K 82 h, obresti od dolgov 2444 K 26 h itd.
Skupščina je odobrila poročilo blagaj-ništva in nadsorništva. V vodstvo so bili zopet izvoljeni po pravilih izstopivši gg.: Ivan Murnik, M. Petelin, dr. J. Svetina in Andrej Zameji c. Na mesto umrlega g. D. Žagarja je bil v vodstvo izvoljen g. dr. F r. S t o r. V razsod-ništvo gg.: A n d r. K a 1 a n , dr. M a j a -r o n, dr. Munda, M. Pleteršnik in dr. T o m i n š e k. V nadzorništvo gg.: O. Dolenec, M. Malenšek, Fr. Povše, F r. Ravnikar, Ivan Vrhov n i k.
Konečno se gospod prvomestnik zahvali vsem došlim skupščinarjem in dobrotnikom družbe ter zaključi zborovanje.
Ob 1. ari je bil ekupen obed v prostorih g. Oblaka; mej obedom so se vršile razne napitnioe ter je marljivo svirala domača godba. Prvi je napil g. prvomestnik monsg. Zupan presvetlemu cesarju, dr. M e • d v e d narodni Litiji in g. prvomestniku ; blag. gospa Gregorčičeva se zahvali v izbranih besedah utrjujoč, da hočejo i v bodoče vršiti svojo narodno dolžnost. Blag. gospa Ponikvarjeva iz Trsta v prelepi slovenščini opisuje nalogo narodne žene in matere ter napije uzorno narodni družini Svetčevi. G. župnik T r e i b e r se je zahvalil v imenu koroških Slovencev za sočutje in simpatije OBtalih slovenskih bratov proseč nadaljne moralne in gmotne podpore v obupnem boju za obstanek. Okoli 4. ure so skupščinarji odkorakali v Šmartno, kjer jih je pri slavoloku pričakovala sbrana množica mej grmenjem topičev, pevsko društvo »Zvon« in narodna dekleta v pečah, deleč šopke došlim gostom. Imenom občine je pozdravil župan g. H o s t n i k, gospica Anica Knafličeva pa je presrčno govorila naslednji pozdrav:
Visokočastiti gospod predsednik!
Velecenjeni gostje! Z veseljem vas pozdravljamo in tisočkrat ponavljamo: Oj, živeli na naših tleh — navzočnost vaša — naš je smeh! —
O, da bi vaše zlato delo živelo, rautlo in cvetelo, kot šopek ta iz mojih rok, to vam dodeli ljubi Bog !
Zato vas vsi pozdravljamo in tisočkrat ponavljamo, kar nam slovenska kri veli: Oj, živeli, oj, živeli!!! —
V	imenu društva »Zvon« je pozdravil g. pevovodja P1 e š k o v i č, imenom gasilnega društva g. P o r e n t a.
Vsem se je zahvalil g. prvomestnik, pevci so izbor no zapeli dve pesmi, nato vsi skupaj šli v prekrasno novo dekanijsko cer kev. Konečno se je razvila živahna zabava pri g. Robavsu s petjem, godbo in govori. G. tajnik je tu prečital naslednje brzojavke:
Celje: Bog živi vse Slovence pod streho hiše ene! Naj procvita dična naša šolska družba! Živeli! — Dr. I. Hrašovec.
Č i r p a n v Bolgariji: S slovanskega joga kličeta prepotrebni družbi: Živela! — Subadolec, Pour.
Kamnik: Slava vrli družbi, nje uzor-nemu vodstvu in vsem zbranim zborovalcem. — Marija Fischer, podružnična predsednica.
Kamnik: Iskreni pozdrav rodoljubnim udeležnikom skupščine! Živela vedna ljubav do zapuščene dece slovenske ! Bog in narod! — Rodbina Orožen.
Konjice: Najsijajnejše vspehe v prospeh slovenske mladine žele požrtvovalni družbi. — Zdoršek, Kumer, Pukl.
Krško: Zadržana osebno prisostvovati, pozdravljam pri prepotrebnem delu za narod zbrane rodoljube Marija Pfeifer.
P o n t a b e 1 j: Procvitaj slavna družba! Slava zborovalcem. — Miklavčič, Zeleznikar, Kovač, Svetina, Petač.
S a m a r a: Kakor se v mogočno ma-tuško Volgo, b katere bregov pošiljam zbo rovalcem svoje pozdrave, zlivajo pritoki skoro vse Rusije, tako naj bi se Btekala v našo družbo obilna sredstva iz VBe Slovenije. — Zupan Hribar.
Sodražica: Živela družba sv. Cirila in Metoda! Slava vrlemu slovenskemu žen-stvu I Slava vsem skupščinarjem. — Fajdiga, Lovrenčič, Vrbič, Miholič, Ivane, Pire.
Škofja Loka: Vrli sobojevniki, cvet naroda živeli! — Čitalnica.
Tržič: Prepotrebni družbi obili božji blagoslov, vsem zborovalcem slovanski pozdrav ! — Ivan Barle, Fr. Ahačič, K. Wider.
V	e 1 i k o v e o: Zbranim udeležencem gromovita slava I — Narodna šola.
Žužemberk: Strune zapojte milo in glasno za zbrano skupščino. — Godbeni klub.
Žužemberk: Gromoviti »Živio« kličejo zbranim. — Josip, Feliks Pehani, Ur-bančič in družba.
Žužemberk: Delujmo neumorno v prid zlati družbi! Živeli skupščinarji. — Podružnica.
Žužemberk: Neustrašeno naprej v boju za naše najdražje svetinje. Slava zbranim ! — Bralno društvo.
Žužemberk: Prekoristna družba naj procvita! Živeli zborovalci! — Župan Vehovec.
Kriza na Ogrskem.
Ogrski ministerski predsednik grof Khuen je včeraj popoldne dospel v Išl, kar je pač najboljši znak, da je kriza res akutna. V budimpeštanskih oficijelnih krogih se sicer še vedno noče priznati, da je grof Khuen zato potoval v Išl, da poda cesarju ostavko, marveč pripovedujejo še vedno o tekočih poročilih o parlamentarnem in splo-šno-političnem položaju. Dohod zunanjega ministra grofa Goluchovskega v Išl, ki je naznanjen za nedeljo, dokazuje, da se tu ne
gre za navadno poročilo. Grof Khuen je bil danes dopoldne že drugič sprejet pri cesarju v avdienci in se je bržkone že odločila kriza. Z gotovostjo se sme trditi, da je bivši ban sedaj pri kraju s svojo latinščino in da mu ne preostaja ničesar drugega nego podati ostavko. Mogoče pa je seveda, da cesar ostavke sedaj še ne sprejme in da naroči Khuen-Hedervaryju, naj poizkusi še z drugimi sredstvi streti glavo obstruhe jski kači, morda celo z razpustom parlamenta. Zanimivo je tudi poročilo iz Budimpešte, kako se je ministerskemu predsedniku mudilo za avdienco. Grof Khuen je namreč brzojavno prosil za avdienco in sicer že za včerajšnji popoldan. Tej prošnji je vladar takoj ugodil in ob 4. uri, dobro uro po dohodu včeraj popoldne, je bil Khuen že sprejet v posebni avdienoi. Vsprejem je trajal poldrugo uro in je ministerski predsednik obširno obrazložil vse kar mu teži srce. Če je pri tej priliki tudi imenoval eventualnega naslednika, je seve doslej še povsem negotovo. Koncem avdience mu je pa vladar naročil, naj še danes ostane v Išlu in se tekom dopoludneva zopet oglasi. Toliko je doslej znano o včerajšnjih dogodkih v Išlu. Odločilen je za ogrsko krizo kolikor toliko današnji dan.
Židovski nemiri na Ruskem.
Židovsko časopisje že zopet vpije. V kraju Censtohov na ruskem Poljskem j« slovita božja pot, kamor dohaja na dan 15 avgusta mnogo katoliških vernikov. To pa ondotne židovske naseljence silno bode v oči in radi bi prit silili na rusko vlado, da sploh prepove to božjepotno romanje, meneč, v Kišenevu so se uprli proti židom pravoslavni Rusi, torej se tam ni dalo kdovekaj izpo-slovati, tu se pa gre za katolike, ki ruski vladi niso tako pri srcu. V to svrho so židje raznesli vest, da nameravajo romarji tem povodom izvesti že dobro organiziran napad na židovsko prebivalstvo, ter na podlagi te izmišljene govorice zahtevali od guvernerja v Petrikovu, naj jim da na razpolago zadostno vojaško moč, s čimur bi se seve katoliško prebivalstvo še bolj izzivalo. Guverner je bil pa vendar toliko pameten, da ni ustregel tej židovski želji, češ, te govorice niso še nikjer zadostno dokazane. — Saveda bodo židje storili še nadaljne korake in pred vsem tako dolgo izlivali katoliško prebivalstvo, da bo to res izgubilo vso potrpežljivost; ia se uprlo židovski nesramnosti. Kajpada bo potem vse polno krika o nasilnosti katoliškega prebivalstva.
Rusija in morilci srbskega kralja.
Berolinski »Localanzeiger« ve poročati iz Varšave, da je ondotna mejna policija ustavila na meji srbske častnike, ki so spremljali sina srbskega kralja Petra, ter jih ni pu stila čez mejo. Ruski poslanik v Belemgradu jim namreč ni hotel dati potrdila na potnem listu, vsled česar je bila mejna policija prisiljena tako nastopiti. Ti častniki so bili neki sami zarotniki proti kralju Aleksandru in eden izmej njih je celo ustrelil kraljico Drago. Ruska vlada straži mejo posebno še radi tega, ker bo v kratkem potoval preko nje car Nikolaj in so že davno zastražene vse železniške proge.
Velika stavka v Ameriki.
V Ameriki se je pojavila zopet velika stavka zidarskih delavcev. Vršila so se v tej zadevi že dolgotrajna pogajanja mej delavci in delodajavci in zadevnimi oblastvi, a vse brez vspeha. Pred dvema mesecema je Morgan napel vse sile, da konča stavko, ki bi bila umevno imela za posledico popolno prenehanje dela v železni konstrukcijski stroki in bi moralo praznovati neprostovoljno pol milijona delavcev. Ta poskus se pa Morganu ni posrečil in nastopila je katastrofa. V Novem Jorku počiva vse zidanje in mnogo je takih stavbinskih podjetništev, ki se v tej veliki vojski ne bodo mogli vzdržati ter bodo morali napovedati »krah«. To je tem umlji-veje, ker je n. pr. ena sama newjorška tvrdka sklenila pogodbe za 20 milijonov dolarjev, ki jih sedaj ne more izpolniti. Stavka je sedaj razširjena po mestih Novi Jork in Brooklin a se je bati, da se ne pojavi tudi drugod.
Iz brzojavk.
Češki narodni svet se snide tekom tega meseca v Pragi. Glavni razgovor bo o skupnem postopanju vseh čeških strank. — Izločitev Galicije in poljskega dela Slezije iz kompetenc drž. zbora je zahteval izvršilni odbor poljske ljudske stranke minuli torek v Krakovu. Poročevalec je bil posl. atapinski. — K d o bo reški guverner? Neki ogrski list poroča, da je sa Szapary jevega naslednika odbran sedanji nadžupan grof Ceno Csaky. — Cesar Viljem n a D u-n a j u. Nemški cesar dospe na Dunaj 18. septembra in ostane ondi dva dni. Odtod gre na Ogrsko. — Kralj Edvard na Dunaju. Angleški kralj se na potu iz Marijinih varov vstavi za dva ali tri dni na Dunajtj. — Japonci si žele vojske? Japonski profesorji imajo !v zadnjem času predavanja o potrebi vojske.
Potrebo dokazujejo na podlagi podatkov iz vojnega ministerstva. Prebivalstvo baje splošno zahteva vojako, vlada pa skuša to gibanje uduSiti.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 7 avgusta.
Petindvajsetletnica bitke pri Jajcu je danes. Pri tej bitki se je odlikoval posebno naš domači pešpolk štev. 17. Major Kerczek je dejal o naših vojakih: „400 kranjskih vojakov poveljujem in če ti padejo, ob leži nasprotnika 4000." Kranjski vojaki so s svojim pogumom odločili zmago. Vojvoda Virtemberški, vrhovni poveljnik se je izrekel, da Kranjci stoje kakor kamenitni stebri, ki se ne omaio. Sedaj je ondi cvetoč kraj. Pri okupaciji Bosne in Hercegovine so bili naši vojaki najboljši. To bi nas posebno navdajalo z veseljem, ako bi tudi po vojski Slovenci želi tako hvalo, kako jo žanjejo vedno takrat, ko z levjim pogumom prelivajo za državo svojo kri.
Shodi na slovenskem Štajerskem. »Slovensko društvo« priredi v nedeljo, dne 9. avgusta 1903 ob 3. uri popoldne v Mur-čečevi gostilni pri Sv. Petru pri Maribor u zborovanje, pri katerem bodeta govorila odvetnik gosp. dr. G 1 a s e r o gospodarskih težnjah štajerskih blovencev, in odvetnik g. dr. R. P i p u š o raznih političnih vprašanjih. — Shod državnozborskih in deielnozborskih volivcev bode v Maj-ipergu v nedeljo, dne 16. avg. t. 1. popoldne. Poročal bode poslanec g. dr. P1 o j in drugi. — Na Spodnji Poljskavi delajo se priprave sa političen shod, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 16. avgusta ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne gosp. Dragotins Hrastnika, zborovanje skliče slo-venjebistriško politično društvo in bodeta poročala oba poslanca. O narodnem šolstvu obljubil je govoriti g. dr. Vekoslav Kukovec iz Celja.
Slovenski shod na Koroškem. K a toliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v nedeljo dne 16. avgusta t. 1. shod pri p. d. Miklnu na Ročici pri K o t -m a r i v a s i. Začetek točno ob 4 uri popoludne. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Delovanje koroikega deželnega zbora. 3. Naš narodni in politični položaj. — Za kaj se gre? 4. Raznoterosti. S shodom je združena cesarska slavnost s slavnost nim govorom, petjem in presto zabavo. Pri slavnosti sodeluje slavno pevsko društvo »Drava« iz Glinj in gg. tambu raši »Bisernice« iz Celovca. V slučaju skrajno neugodnega vremena se preložita shod in slavnost na nedeljo 30. avgusta.
O bolezni č. g. dr. Fr. Žigona se
poroča: Č. g. dr. Fr. Žigona, proiesorja mo droslovja v goriški bogoslovnioi, je v ponedeljek okolu poldne obšla slabost. Našli so ga potem v spalnici v nezavesti na tleh ležečega. Mislilo se je s prva, da je kaj hujšega, pa se je kmalu pokazalo, da ga je omamilo neko zdravilo, katero je rabil. Hvala Bogu, da se je zdravje zopet vrnilo. To veselo vest naznanjamo vsem častitim sobratom, ki so se na nas obrnili. Bog ohrani vrlega profesorja in iskrenega slovenskega rodoljuba mnogo, mncgo let v prospeh sv. csrkve in čast milega naroda!
Imenovanje. Deželni iivinozdravnik g. Ivan Demšar v Mokronogu je imenovan za zdravstvenega asistenta pri deželno-vlad-nem zdravstvenem oddelku.
Imenovanje. Č. g. Peter Štefan, kaplan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru, je imenovan vojaškim kuratom v Gradcu.
—	Umrl je v Naklem posestnik in trgovec g. Matevž Ažman v 79. letu svoje starosti. Bd je vzoren gospodar. — Umrl je v Sv..Vidu na Štajerskem posestnik g. Anton Žogan, načelnik kranj. šol. sveta pri Sv. Vidu. — Umrl je v Noyem mestu sin e. kr. naddavkarja g F r a n S e-š e k cand. iur. in c. kr. poročnik v rez.
—	Veselica v Stopanji vasi. Prostovoljno gasilno društvo v Stepanji vasi priredi jutri dne 9. t. m. vrtno veselico v gostilni pri gospodu Josipu Anžiču po domače Soršu. Pri koncertu sodeluje domača godba. Pevske točke izvršuje is prijaznosti
mešani in moški pevski zbor izobraževalnega in pevskega društva v Stepanji vasi pod vodstvom društvenega pevovodje gosp. P. Btloha. — Začetek ob 3. uri popoludne. — Vstep prost. — Med vsporedom srečo-lov. — Djbitki se hvaležno sprejemajo pri načelniku nli pa pri gcstilničarju gosp. An-iiču. — Č sti dohodek je namenjen za gasilno orodje.	Odbor.
—	Ceiko slovenski krožek is Prage priredi prihodnjo nedeljo dne 9 t. m. sestanek na Jesenicah, kamor pride tudi nebni Čehov iz Pr?ge.
—	Bled. Do 31. julija 1902 je prišlo na Bled 798 strank s 1387 osebami, leta 1903 pa 716 strank s 1715 osebami. — Na Bledu se mudi z 31. julijem 1903 372 strank z 848 osebami.
—	Vsi planeti se bodo videli. Te dni nastopi izredni alučai, da se bode v večernih urah videlo vseh pet gl&vn.h planetov, katere se s oroatim očesom more videti. Mesec stoji 7. t. m. nad Saturnom, 11. t. m. nad Jupitrom. Posebno ostre oči bodo videle tudi šesti glavni planet Uranus, levo pod Marsom.
—	Izgubil se je pred Božičem dvanajstletni deček Fran Šinkovec iz Ljubljane. Zbežal je od doma ba|e radi slabega šolskega izpričevala. Kdor bi slučajno o njem kaj vedel, naj to sporoči njegovim starišem Dolenjska cesta 19.
—	Razpisane so naslednje učiteljske službe: Do 31. avgusta služba nadučitelja na trirazrednici v Borovnici ter učitelja-vodje na enorazrednici v Sori; do 21. avpr. pa služba nadučitelja na dvorazrednici v Bučki; učitelja-vodje na dvorazremioi v Čatežu ter mesti učitelja na trirazrednicah v Vel. dolini in Raki.
—	Brat ustrelil sestro. Iz Polhovega Gradca. F .-a- c L ben , 12 letni sin tukajšnjega trgovca je ustrelil včeraj 6. t. m. svojo 7 letno sestro. I^ral se je z nabasano puško, katera se je sprožila in strel zadel je sestrico v vrat; bila je na mestu mrtva.
— I* Krapine, 3. avgusta 190-3. Kneip-povo kopališke v Krapiiu obiskalo je do sedaj preko 200 gostov, in če sepimisli, da je bilo kopal;š(ie otvorjeno šele početkom meseca julija — je vendar dosedanji vspih jako povoljen. Med drugimi gosti so tudi rektor magnifikus g. Vekoslav Klaic državni poslanec g Vekoslav Spinčič prečastiti gospod Ivan Fabris, kanonik iz Dubrovnika, vBeuSilišČni profesor g Bauer iz Zagreba in mnogi drugi odlični gosti. Včeraj bila je veselica v kopalitSnem parku v Dolcu, pri kateri priliki je tukajšije tamburaško in pevsko društvo vprizorilo opereto »Matek i Ja-niča", ki je izpadla na občno zadovoljnost. Bili so prisotni tudi tamburaši iz Vukovara, kateri so odigrali in odpeli poslancu Špin-čicu pri njegovi m z 2 hrvatoki pesmi, na kar so je on globoko g rnen med klici »Živijo Spinč c« zahvalil, »agLsivši osobito, da je tu našel pravo hrvatsko zajest, kar je zopet iz tisoč grl zaoril klic »Žtvio Špinčid« Zvečer zažgal se je umetelen ogenj, na kar se je pričel prav živahen ples. S tem smo zaključili naš} včerajšnjo zabavo, s željo, da nam slavno kopališčno ravnateljstvo priredi še več takih izvanrednih užitkov. I. B.
—	Veselica kat. druitva rodel. pomočnikov v Škofji Loki. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki priredi s sidelovanjem ljubljanskega kat. mladeniškega društva v svojem domu veselico v nedeljo, dne 9. avgusta, ob 8. uri zvečer. Vspored: 1 Iz brv. Primorja, tamburaški zbor, J Brož. 2. Himna, tamburaški zbor, M. Farbai. 3. Venec vojaških pesmi, tamburaški zbor, J. Birtl. 4 Po zaklad, igra s petjem v dveh dejanjih. — Priredil Fr. S. Finžgar. Vstopnina: Sedeži 1. in 2 vrste po 1 K., 3 , 4 in 5. vrste po 80 vin., drugi sedeži po 60 vin., stojišča po 40 vin.
—	Domovinstvo moštva finančne straže. Ministerstvo za notrania dela je v nekem slučaju zadnje dni izreklo, da zadobi moštvo o. kr. finančne straže, ki je že de-finitivno nastavljeno v svoji Blužbi, v tisti občini (mestu, trgu ali vasi) svojo domo vinsko pravico, kjer službuje. Ti organi so smatrati namreč enako državnim uradnikom in slugam, kar je samo po sebi in njih službeni pragmatiki umljivo.
—	Diletantje v Radečah prirede v soboto dne 15. avg. zvečer ob 1li8. uri in v nedeljo dne 16. avg. t. L popoldansko ljudsko predstavo, in sicer narodno igro »Deseti brat« s prijaznim sodelovanjem pevskega in tamburaškega društva »Kum«. Pevske točke spremlja na glasoviru iz prijaznosti g. I. Kamnikar. Kulise slika naš jako spretni domači slikar g. Fr. Ulli. Cene prostorom so vzlic tolikim stroškom in trudu jako nizke ter bo s tem vsakemu prilika dana ogledati si narodno življenje naše mile Dolenjske v polupreteklem času. Priprave vrše se velikanske in upati je, da bo tudi igra v vsakem oziru dobro uspela. Pričakuje se pa tudi od p. n. občinstva, da se bode odzvalo v polnem številu. Upamo tudi, da poseti našo krasno dolinico ob tej priliki kolikor mogoče veliko gostov iz bližnje in bolj oddaljene okolice!
—	Od Sv. Gregorija se nam piše:
V	sredo smo izvedeli veselo vest, da imamo novega papeža. Veličastno mogočno zapeli bo v mraku zvonovi in oznanjevali Župniji in daleč na okoli, da ima sv. cerkev spet poglavarja. Nato pa je zaiarelo čez deset kresov po holmih gregorskih, izrazujočih srčno veselje vernega ljudstva. Ko bi se bilo to prej oznanilo, imel bi gotovo vsak brib svoj kres, no se bo pa to popravilo v soboto pred zahvalnim cerkvenim opravilom.
V	četi tek dopoldne pa je zaplapolala velika papeževa zastava raz zvonik. — Na dan papeževe izvolitve imeli smo tudi pri nas konklave — volitev občinskega odbora Dvorjancem in še nekaterim drugim gospodom se je kaj črno pokadilo pod nos. Katoliško-narodna stranka je sijajno zmagala, nasprotniki »ramotno propadli. Vsa čast vrlim Gre-goroem!
—	Židovska pekarna v Gorici
Zid Doflas je napravil v C presni ulici ve liko pekarno, s katero hoče tekmovati z domačimi peki. Kakor čujemo, ugovarjajo goriški peki slovesno, da bi prodajalci jestvin in drugih reči pomagali razprodajati kruh iz te židovske pekarne.
—	Novice s Koroškega. V Rožeku ie umrl župan Alojzij Z i m e k, oskrbnik kneza Friderika Liechtensteina, v starosti 70 let. — Stalno nastavljena je v at. Jakobu v Rožu dosedanja provizorična učiteljica trspdč. Olga S i v i c. — 45 let stara Marija Dobernik v Porečah na Gori je tako nesrečno padla pri trgatvi črešenj raz drevo, da je tekom 3 dnij umrla — Pri zidanju protestantov sse cerkve v Beljaku padel je delavec Simen de Lenardo iz Udine raz streho in sa nevarno pobil. — Na potu k zdravniku je v Starem dvoru nanagloma umrl 36 'etni Peter K e s 11 iz Poreč.
—	V Savinskih planinah opazujejo še precejšnje turistično gibanje. Na Jezerskem pod Grintovcem je polno Čehov, sploh je to prava češka kolonija. V Logarjevi dolini najdeš vsak dan tujce. Tudi na Ojstrici bilo je že precej izletnikov. Prvi bo bili letos na Ostrici 15. junija. Sploh se opaža, da bode letos v Savinskih planinah število turistov in izletnikov večje, kakor je bilo prejšja leta. Minuli teden mudil se je v tem pogorju vseučiliščni profesor dr. Murko v spremstvu proi. C lenšeka, ker je študiral stavbo in vredbo hiš in poslopij v Savinskih planinah, o katerem predmetu hoče spisati študijo. Gospodje duhovniki lahko mašujejo v kapelici pod Ojstrico zraven Kocbekove koče (1770 m).
polnoma zlomila. Ponesrečenega dečka so prenesli v bolnico.
Srebrno uro je našel v Lattermanovem drevoredu restavrater g. Fric Novak is Svicarije. Dobi se pri niem.
Zgubljen poročni prstan. V nedeljo dne 2 t. m. je bil v mestu ali kaki gostilni iz gubljen zlat poročni prstan s črkami M. Č. in datumom 2./10 1897 Najditelj naj bi ea oddal proti nagradi na sv. Petra cesti št. 48.
V Ameriko in domov. Danes ponoči je odpotovalo v Ameriko 10 oseb in ravno toliko se jih je danes zjutraj vrnilo iz Amerike.
Koncert »Ljubljanske društvene godbe« bode v saboto dne 8. avgusta t m. na vrtu srosp. Hifnerja sv. Petra cesta. Zičetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — V nedelje dne 9. avgusta t. m. priredi »Društvena godba« zajuterkovalni koncert na vrtu srosp. Hafnerja sv. Petra cesta, od 10. do 12. ure dopoludne. Vstopnina prosta.
Balkan.
Ljubljanske norice.
Velikemu dobrotniku v slovo. Prejeli smo naslednje vrstice: Te dni odhaja iz Ljubljane na Bvoje novo mesto v Reko v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva dobro znani vojaški štabni zdravnik gosp. dr. Jos. Stare. Ta blagi gospod, kot znano, ubož-nim bolnikom ni nikdar računal niti vinarja za zdravljenje, in to večkrat celo tedaj, če ji prihajal na dom. Njegova prijaznost in sočutje z nižjim stanom sta bila vobče znana. In sedaj, pred odhodom, se je ta blagi gospod šel celo na dom pcslavljat od svojih pacientov-revežev, od katerih ni imel nikdar nobene gmotne koristi. Sam sem videl, kako so ob nekem takem trenutku solzila se očesa hvaležnega bolnika in sočustvujočega zdrav nika. Sidaj odbaja, mi pa kličemo za njim: Bog Vam bodi plačnik !
Umrl je v Ljubljani na Martinovi cesti štev. 22, posestnik in mesar goBp. Josip Hauptmann.
Prvi vbod na škofovem zemljišču pri sv. Petru se je izvršil včeraj. G. stavbeni mojster Val. Accetto je namreč pričel z izkopavanjem temelja za dvojnato eno-nadstropno hišo, ki se zgradi do prihodnje pomladi ob Martinovi časti. V kratkem se prične z zgradbo nadaljnih hiš. Skupno je doslej na tem zemljišču že prodanih do 30 parcel.
Glas iz občinstva. Na Opekarski cesti v Velikih čolnarskih ulicah za g. Oroslava Dolenčevo hišo in v obližju se zbirajo vsaki večer neki kričači ter ne pojo, ampak rjo vejo pozno v noč. Človek komaj čaka, da se po hudi dnevni vročini svečer ohladi na prostem pred hišo, mora pa ali ostati v sobi, ali pa poslušati to kričanje. Ali nikdar ne hodi tod mimo mož postave, da bi te neljube »pevce« prepodil? Ča kdo v mestu po noči samo malo glasneje govori, mu je že za petami. Ali ne veljajo tudi za Opekarsko cesto in nje okolico iste odredbe ?
V deželno bolnico se pripeljali včeraj 48 let starega posestnika Franca Brodnika iz Medna št. 22. Mlatilnica mu je zmečkala levo roko tako, da so mu jo morali odrezati.
Pri stroju ponesrečil. Ivan Bedini, klepar pri Komu v Slomškovih ulicah, je danes zjutraj ponesrečil. Stroj za vrtanje lukenj mu je odrezal sredinec na levi roki.
Pod trugo. Včeraj zvečer igral se je 6-letni gostilničarjev sin Jernej Jelanič, stanujoč na atari poti štev. 1, na dvorišču in se splazil na neko trugo, katera Be je na njega prevrnila in mu desno nogo v stegnu po-
Predvčerajšnjem vršila se je v Ildiz Kiosku izvanredna ministerska seja in vojno posvetovanje. Tekom seje je veliki vezir pozval k sebi bolgarskega eksarha, od katerega je zahteval, naj upljiva na bolgarsko prebivalstvo v tem smislu, da bi iBto položilo orožje, ker sicer da se energično potlači ustaja, o čemer da bodo trpeli tudi nedolžni. Eisarh je odgovoril, da je težavno upljivati na oborožene ustaške čete.
Porta javlja, da se je v vilajetih Mo-nastir in Skoplje pojavilo 16 novih ustaških čet ter da se je v obeh teh dveh vilajetih zadnje dni vršilo več bitk z ustaškimi •>-tami.
Ustaši so na železniški progi Solun-Mo-nastir na več mestih podrli železniški tir ter železniški in državni brzojav.
Kazne Btv£rl. Najnovejše od rasnih strani.
Cesar je iedal ročno pismo na škofa Mayerja, v katerem istemu čestita in ga v priznanje imenuje tajnim svetnikom. — Nov zlati rudnik. Iz Davsona se poroča, da je najditelj zlatega polja Klondicke našel sedaj nov rudnik v pokrajini reke Peliy Množina zlata Be vidi tukaj veča, nego v Klondicke. — Ž r -tev gora. V jezero Widsee pade 1 je, kakor se poroča iz Prayaa na Tirolskem, bankirjev sin Grnst M a y n u s iz Hanoverja, ko je iskal planinke. — Najdena bomba. Ječar dež. sodišča v Zagrebu je našel v kleti drž. sodišča dinamitno bombo. B)mba je bila izvestno še za časa zadnjih dinamitnih atentatov položena tja, a se ni vžgala. — Srbske častnike, katere je poslal kralj Peter nasproti svojemu sinu, ruska vlada ni pustila preko meje, češ, da so bili udeleženi pri umoru kraljevske dvojice. Radi tega so morali častniki sina kralja Petra pričakovati na Dunaju. Mej temi častniki je bil tudi poročnik Ž i v -k o v i č , ki je v krvavi noči odprl zarotnikom vrata v konak. Tajnik kralja Petra dr. N e n a d o v i č ga je na dunajskem kolodvoru poljubil. — H u m b e r -tova hoče za pričo pri svoji obravnavi tudi iustičnega ministra Valle. — Ponesrečene redovnice. Pri odhodu redovnic iz Issarlesa na Francoskem se je prevrnil voz, v katerem ste bili dve redovnici. Ena redovnica je bila na mestu mrtva. — Potres so zopet čutili v Zafijrana, Milo in Cilvilia na Laškem. — Potovanje ruskega carja. Ob ruski meji so radi potovanja carja v Skiernewice ostre varnostne naredbe. Ob železniški progi je postavljen vojaški kordon. — Stavka stavbinskih delavcev se je v Ameriki zopet pričela. V New Yorku se pri stavbah nič ne dela. Podjetniki se ne udajo, dasi je gotovo, da bodo nekateri denarno uničeni. — Proti Armencem turški prebivalci pripravljajo nove napade posebno v Erzerumu. Armenci beže. — Ruski tgoviki muzej ustanove v Balgradu. — Umrl jo v Porečah ob vrbskem lezeru profesor na rudarski akademiji v Ljubnem Franc K u -p b 1 w i e b e r. - Katedrala se je podrla. Zgorenji del fasade katedrale v Foglino, na Lvškem, ki se Bedaj zida, se je podrl. Štiri zidarje je ubilo, več ranilo.
Darovi.
Poslani našemu uredništvo:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Avg. Trojanšek, stud. iur., nabrano o priliki nove maše č. g. A. Kreča v Trzinu. 35 K. — G. Feri Souvan v Ljubljani 10 K.
Za novo cerkev na Bledu: G. Feri Souvan v Ljubljani 10 K.
Za slovensko katoliško politično društvo na Koroškem: G. Feri Souvan v Ljubljani 10 K.
Za pogorelce v S 1 o venjem gradcu: Nabrano v zakristiji Srca Jezusovega v Ljubljani 15 K.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Novi papež Pij X.
Dunaj, 7. avgusta. (C. 1>.) Povodom izvolitve novega papeža je bila danes v krasno ozaljšani stolnici sv. Štefana slovesna zahvalna božja služba, ki jo je opravil pomožni škof Marschall. Vdeležili so se je ministerski predsed nik Koerber, na Dunaju prisotni skupni in avstrijski ministri, zastopniki ogrske vlade, številni člani diplomat, zastopstva, dvorni in državni dostojanstveniki, generali, zastopniki državnih, avtonomnih oblastev, korporacij in društev ter mnogobrojna množica vernikov,
Dunaj, 7. avgusta. Nekateri uradni listi skušajo dementirati poročila o vetu Avstrije pri konklavu. Drugi listi vstrajajo pri svojih poročilih.
Rim, 7. avgusta. Papež Pij X. bo stanoval nad dosedanjim stanovanjem Leona XIII. Njegovo stanovanje bo torej v tretjem nadstropju. Včeraj je sprejel prvi Petrov novčič v znesku 12.000 lir iz kraja Lecato pri Milanu.
Rim, 8. avgusta. Listi sedaj poročajo, da je veto za Avstrijo vložil kardinal Gruseha. Nekaj trenotkov, ko je to storil in izjavil, da ima pooblastilo, je bilo vse tiho, na to se je začelo mrmranje. Nato je vstal Kampolla in pogled upirajoč vedno v oltar izjavil, da si on ne želi najvišjega cerkvenega dostojanstva, katerega ni vreden, vendar mora protestirati v ime cerkvene svobode proti vetu. Kardinali so odobravali izjavo Rampollovo. Kardinal Macchi je zaklical: „To je kričeče!" Rampolla je baje tudi izjavil, da veto ne bo na čast Avstrije.
Budimpešta, 7. avgusta. Danes je sprejel cesar grofa Hedervaryja v av-dijenci. Listi pravijo, da je Hedervary že podal svojo ostavko, a da se cesar še ni odločil. V par dneh se cesar odloči.
Budimpešta, 7. avgusta. Budim-peštanski listi poročajo, da je pred preiskovalno komisijo poslanec Geza Po-lony izjavil, da je denar, katerega je imel Dienes, od nadvojvode Frana Ferdinanda (?) in da je denar prinesel neki Janovšek ljubi Dienesovi. To vest je seve spreieti z največjo rezervo.
Zagreb, 7. avgusta. Čuje se, da poslanec dr. D er en čin namerava izstopiti iz združene opozicije.
Belgrad, 7. avgusta. Na tukajšnjem kolodvoru je bilo zaplenjenih mnogo patron in streljiva, kar so hoteli pomagači makedonskih vstašev vtihotapiti v Bolgarijo.
Ho^ja, 7. avgusta. Posebne izdaje listov makedonskega odbora javljajo, da so vstaši v boju v pokrajinah od Debarja do Prilepa in Monastirja. Bilo je že mnogo bitk. Več turških vojakov je ubitih, mnogo poslopij požganih.
Dunajska borza
dnč 7. avgusta.
Skopni državni dolg v notah.....100 30
Skupni državni dolg v srebra.....100 23
Avstrijska zlata renta 4% .....120 80
Avstrijska kronska renta 4%.....100-60
Avstrijska inv. renta 3*/j * .....93C5
Ogrska zlata renta 4 f,.......120-10
Ogrska kronska renta 4%......98-95
Ogrska inv. renta 3",*....... 90 25
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'85
Kreditne delnice.........661 75
London vista....................239 27'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-40
20 mark............23-48
20 frankov...........19 OG
Italijanski bankovci........9615
C. kr cekini . .........1128
Kat@liili& Tiskarna
priporoča raznovrstni
W vizitnice
po nizki ceni.
Meteorologldno porodilo.
Viiina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
4 Ca» opa-J5 | roTanja	Stanje barometra. T mm.	Temperatura A P0 Leliijn	i VetroTi. 1 Nebo | '	11 j rt S ■S5 ►
6 *ve<3.	739 1	21 -2	brazvetr | obl. j	0-0 5'
7 1 7 ijutr. 1 739 4 1 18 5 1 sr. jzvh. 1 ,2. popol.| 738 2 | 22 3 | sl. jvzh. | Srednja včerajšnja temperatura 21,4,1 normale 19				
Žitne ene
dn«ž 7 avgusta 1903. (Termin.)
Na budimpečtanski borit:
PSenica ia oktober.....K	7 38
» , april...........
Rž za oktober.......>	C 21
Oves za oktober........6 H5
Koruza za avgust......»	6-10
» » september.....»	6'12
, „ maj 1904 .......4 88
(Efektiv).
do
7-39 7 62 6 22 5 3-i 611 613 49 J
Pšenica banaška Rž južne železnice
Rž.....
Ječmen , >
ob Tisi . Koruza ogrska . Cinkvant . . . Oves srednji . . Fižol.....
Dunajski trg
K
7«n 6-45 6 7 6 40
6	55
7	f.O 5-8
do
8.5 660 7 60
7-50 6-75
8--6.5
863 1—1
t
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odroma oče, stari oče in stric, gospod
Matevž Ažman
posestnik in trgovec
danes ob pol 1 uri 7iutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v soboto, dnč 8. t. m. ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Naklem v lastno rakev.
Blagega pokojniki priporičamo v pobožno molitev in prijazen spomin
Naklo, dne 6. avgusta H03
Matija Ažman, soproga. — Ivan, sin — Marija, Franja omož. Cankar, Anaomož. Jerala. Nežtka, hčere. - Jakob Jerala, Leopold Cankar, zeta. - Mtcl, Fran čiiek, Alojzija, Anica, Milka, Jožko Jerala, Alojzij Matjan in Ivan Cankar, vnuki in vnukinje.
Zahvala.
Dne 21. ju!i|a 1903. je strela poškodovala zvonik podružnice v Pudobu župni|e Stari trg. Vzajemna zavarovalnica v Ljub-jani je takoj izplačala brez ugovora vso škodo 200 kron. Podpisano predstojništvo si Šteje v dolžnost, da se omenjeni zavarovalnici iskreno zahvaljuje tem potom ter jo vsakomur toplo priporoča.
Pudob, dne 5. avgusta 1903.
Za cerkveno predstojništvo: P. Hauptmann,
župni uprav.
Franc Avsec, Matej Mlakar
ključarja.
\} gostilni
Rožna ilolinn
na Glincah pri Ljubljani
pekli se bodo na ražnji jagnjeti
v nedeljo, dne 9. avg-usta ob priliki cerkvenega proščenja.
K obilni udeležbi vljudno vabi
Martin Pogorelec,
K 26 1-1	gostilničar.
Odvetniškega
koncipijenta
sprejme takoj
T>r. Josip ptirlan,
Circus Victor
Latermanov drevored.
"V soboto, dn6 8. a.vgnsta 1903 High Life predstava
nastop umetnikov in umetnic prve vrste in predstava najiz-borneje v naravi in šolsko dreslranili konj.
Mej temi:
mistr fftelville, slav. jokej.|
N Gospa ravnateljica Cenci
Bolero
M fantastični jabalni prizor.	y
jezdi	w
v originalnih .španskih	S
t-j kostumih	v
M gospa ravnateljica Vlkfor.	jfj
m §8 V:
s svojim v naravi in šolsko izborno dresiranim konjem.
1013 2
.......mini......minil............milili............ii......um
Lepa čevljarica — z Dunajske ceste
velika komična pantomima.
...............mm...............................
Za obilen obisk prosi spoštovanjem raVndfeljSfVO
Y zadruž. domu kmetske posojilnice
na Dunajski cesti
oddaja se ^jg
7 stanovanj
po tri in štiri sobe z vsemi pritiklinami ter
2 prodajalnici
za selilni termin 971 3-3
1. novembra r. I.
Po dogovoru zamorejo se ista še poprej v
najem oddati. Pojasnila v pisarni kmetske posojilnice med uradnimi urami.
Učenec
14 do 15 let star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	977 4_3
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
905 26-5
Grp • •	•
. lonnies
tovarna za stroje Ljubljana
priporoča kot posebnost
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa.
* Tiwt>ine. «
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro
••.••••....••..................................••...•••••.•••»••••.••.••. i.	; mililisu:-
—-—-----
•••i ...
i::5
i::5
....
—
■••i i
ii:
...i •••i
•••r ...i
:::: •••r
•••L :::: •••i ••Sl •••i ...J ••.i •••i »M •••t ■••i
»•i .... MM •••i
"••f ••••
:::: :::: ...» •••i
•••s —•i ••.i
"ii •••i
-.i ...r
Slaznemu občinstvu si usojam naznaniti, da se preselim z dnem 5. avgustom t. I. iz dosedanje gostilne pri „£ajcu" na Rimski cesti
Štev. 4 na	iooi 3—2
Rimslto cesto štev. 24
to je na vogalu Rimske-, Bleiweisove- in Tržaške ceste nekdaj pri rJagru".
Ob tej pi'liki se najprisrčnejše zahvaljujem vsem častitim mojim gostom in odjemalcem posebno mojim stalnim blagim gostom kakor častitemu omizju na „Kliniki", „Glazbcnej Matici", »Sokolu", „Merkur-ju", „Slavcu" itd., ter jih uljudno prosim še za nadaljni obisk ozir. odjemanje in se splošno priporočam slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost, ker se bodem po celej zmožnosti potrudil v moji popolnoma na novo opremljeni restavraciji z najboljšo postrežbo poslužiti, kakor z najboljšim pristnim vinom razne vrste, izbornim pivom, gorkim in mrzlim jedilom po najnižji ceni. Na razpolago bodem imel več pripravnih sob za Klube, društvene seje i. t. d. v zabavo tudi billard ter vse druge dovoljene igre kakor tudi prljetea senčnat vrt.
Točilo se bode sledeče vino:
Istrijansko rumeno........liter	32	kr.
liizeljsko rudeče..................„	36	,
Dolenjski cviček..................„	44	„
Goriška rebulja..................„	48 ,
Refoško........................„	48	„
Zavriško......................„	48	„
Jeruzalemsko iz leta 1895 .....„	60	„
Ljutomersko iz leta 1887 .....„	80	„
Klosterneuburško štiftsko, belo . . .	„	80	„ Vsa ista vina oddajam tudi v sodcih po najnižji ceni.
Nadalje imam na razpolago naslednja vina v butiljkah: Kahlenberško .... iz leta 1968 Gewiirztraminer . . . „ „ 1882
Franzhiiuser...... „ 1882
Klosterneuburško in konventno vino vsa iz samostanske kleti Štift v Klosterneub.
Nadalje imam: Ljutomerski biser . . iz leta 1887 Jeruzalemsko .... iz leta 1895 Vipavski »Zelen" Voslovsko, Grumpoldskirchško Lissa belo, Grško črno iz sušenega grozdja Pelinkovec, Champanjec i. t. d.
Z vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec
festavfateir.
1012 3-2
odvetnik v Ljubljani
•::!??!??!?t!??!?»H«??*!!?t?»^	fspJB!
ES
a
o
i... i.«. ...
«...
H.
ji«
... ...
f ... i...
... ... •M
... ...
Vitap la prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, ire6k, denarjev itd. Zavarovanja sa igule pii irebanjlh, pri izžrebanjn najmanj-lega dobitka. — Promace za vsako trebanje. Galantna izvršitev aaroill na boril.
MenJariCna delnisKa družba
„91 E B C (J Bu
I., Nollziili 10 in 13, Dunal, I., Strabelgassa 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnanAnlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor |e mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
fflavnlo.	134 229
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.