HV? M199 O LloMlcni, u poneđelleh Z. septembre 1929. čem mv Izhaja vsak dan pepoktoe, LzvaemS nedege ta pcazn&e, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. In sera trii davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jogosteviii 141— Din, za inozemstvo 300,— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3123 In 3126. Novi minister trgovine prevzel posie Novoimenovani minister trgovine J. Demetrović je danes dopoldne prevzel posle od dosedanjega namestnika dr. Drinkovica Beograd, 21. septembra. S kraljevim ukazom je bil včeraj imenovan za ministra trgovine in industrije g. Juraj Demetro-vk', bivši pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo« Novi minister je včeraj položil v navzočnosti ministrskega predsednika prisego v roke Nj. Vel. kralja, danes dopoldne pa je prevzel posle od dosedanjega namestnika trgovinskega ministra dr. Drinkovica* Jim a j Demetrović, ki je naši javnosti zmam kot odličen poliitilk in publicist, je bil rojen 11. septembra 1SS5 v Ja&trebarskem. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraiju, gimnazijo pa v Zagrebu. L. 1904 je bil zaradi iz-dajaiuja dijaške revije »Naša snaga« iz-ključen iz vseh sredniph šol na Hrvatskem in v Slavonij n je šele 1. 1905 kot eikstenndst napravil maitoro v Bjelovaru. Pravo je študiral na vseučilišču v Zagrebu in se je že z;s?oda.j posvetil jaivnemu kukurueron in polltičnenru de ki. L. 1907 ie UTeje«val socina- Idstični dnervn.ik »Slobodna Riječ« ter je ostal njegov urednik do pričeska svetovne vojne. Po nje'govi zasI'Ugi je socioalistdčna stranka na ozeml-ju današn«ie Jugoslavije že pred vojno izdelala jugoslovenslko ideologijo. Ob pričettku vojne je bil zaTadi srvojega naziranda in stališča svoje stranke glede na srbsko vprašanje in pre-ganjamje Srbov po avstrijskih oblasteh rzgnan za 10 let iz Zagreba in celo zaprt. Ko je bij I. 1917 oproščen vojaške službe, je pričel izda-ia.ii v Zagrebu revijo »Hnvatsko nji/vo«, ki se je od L 1-919 preosnovala V »Jugoslovensko njivo«. L. 1919 in 1920 je bil poverjemk za narodno gospodarstvo prj zagrebški pokrajimski vladi. L. 1920 je biil Lz-voltjen v zagrebškem volilnem okraju za narodnega po~ewyork, 2. septembra. V bližini Co lorado Sprinxa se je pripetila včeraj katastrofa, ki le po zaslugi junaške žene ni zahtevala 20 človeških žrtev. Pod velikim jezom tamošnjih vodnih naprav se je utaborila skupina 2o dijakov. Pozno zvečer, ko so dijaki že trdno zaspali v svojih šotorih, je jez nenadoma popustil. Žena čuvaja je slučajno opazila pretečo nevarnost ter je s smrtno nevarnostjo hitela pod jez in zbudila dijake. Posrečilo se ji je, da. je vse spravila na noge in jih tako rešila sigurne smrti. Voda je prav v tistem trenutku ]>o rušila jez in zalila dolinico. Dijaki -«» M sicer rešili na bližnji holm, junaško ženo pa so zagrnili valovi. Dijaki in njen mož »o *i zaman prizadevali, da bi jo resili. Sele mrtvo so jo potegnili iz valov. Junaški čin pogumne žene, ki je poplačala svoje junaštvo z lastnim življenjem, je vzbudil občudovanje v vsej Ameriki. Pogreb pogumne Nm se bo vršil na državne stroške, na licu mesta pa ji bodo postavili krasen spomenik. Huda motociblistična nesreča pri Kranjski gori Na povratku z ocenjevalne vož motociklist Filipcić in njegova tresel možgane, zaročenka Ljubljana, 2. septembra. Včeraj popoldne se je po Ljubljani naglo razširila vest o hudi moteciklistični nesreči, ki bi kmalu zahtevala dvoje človeških življenj. O- nesreči je bila opoldne obveščena tudi rešilna postaja v Ljubljani, ki je poslala v Kranjsko goro rešilni avto. O težki nesreči smo izvedeli naslednje podrobnosti: V soboto je krenila večja skupina Članov zagrebškega Motokluba na ocenjevalno vožnjo Zagreb—Kranjska gora. Vožnja je uspela prav lepo in brez vsake nezgode. Včerai dopoldne so se motociklisti vračali v Zagreb. Med zadnjimi, ki so se vračali, so bili Dragutin Filmčlč s svojo zaročenko, njima pa sta sledila znana zagrebška dirkača Berger in Strban. Drug za drugim so vozili iz Kranjske gore proti Jesenicam. Toda nesreča nikoli ne počiva. Na ostrem ovinku približno poldrugi kilometer od Kranjske gore je Filipčič. ki je vozil precej naglo, zadel v nasproti prihajajoči kmečki voz. Karambol je bil tako silen, da sta Filip.čič in njegova zaročenka v velikem loku zletela z motorja in obležala nezavestna na cesti. Filipčiča je vrglo več -metrov v zrak in je priletel z glavo na cesto, njegova za- nje sta se ponesrečila zagrebški zaročenka. — Filipčić si je pre-pa ima zlomljeni obe negi. ročenka pa si je pri padcu zlomila obe nogi. Za Filipćičem je vozil Berger. ki radi naglice ni mogel ustaviti motorja in se je zaletel v na tleh ležeči Filipčičev motor. Tudi on je padel, vendar se njemu ni zgodilo nič hudega, pač pa se je poškodoval motor. Štrban, ki je vozil zadnji, je še pravočasno ustavil svoj motor in takoj priskočil ponesrečencem na pomoč. Sreča v nesreči je bila. da je pripeljal mimo neki avstrijski avtomobil, s katerim sta se slučajno vozila dva avstrijska zdravnika, ki sta ponesreč; >-cem nudila prvo pomoč in iih za m > obvezala. Ugotovila sta. da so Filiivl-čeve poškodbe zelo nevarne in da si ie najbrž tudi pretresel možgane. Kasneie so pozvali tudi kranjskogorskega zdravnika dr. Volbanka, ki je odredil, da poškodovanca takoj prepeljejo v Ljubljano. Ljubljanski rešilni avto je nato n-lpčiča in zaročenko prepeljal v Leo-nišče. Iz Leonišča nam poročajo, da so Fi-lipčičeve poškodbe sicer težke narave, da pa ni nevarnosti za njegovo življenje. Tudi njegova zaročenka se je kmalu jx> prevozu v LeonišČe zavedla. 41 Stran 2 •SEOVENSfCI NAROD«, dne 2. septembra 19». ms Veliko zanimanje za pokrajinsko razstave Nedelja v znamenju poseta pok vrtnarska razstava, — Tudi za Jesenska pokrajinska razstava tudi letos vleče ali pravzaprav privlači množice od bl*-zu in -daleč. Čeprav zaradi podaljšanih počitnic še ni šol, vendar je bilo včeraj nad 12.000 prav zadovoljnih in dobro razpoloženih obiskovalcev. £i«diana volja je bila naprodaj povsod, najcenejša je bila pa v paviljonu »G«, t. j. desno od češkoslovaškega paviljona, da se kdo ne zmoti. Ta paviljon je res čudno, a imenitno ustvarjen. Dejali bi mu lahko šotor dišav in vonjav. S katerekoli strani namreč prideš vanj ali kjerkoli ga zapustiš, pa si v — rožicah: od leve strani stopiš najprej v vrtnarsko razstavo med same cvetlice, se navžiješ pikantnih vonjav sira, potem pa še buketov iz buteljk vinske razstave — če pa pričneš kar na tem kraju paviljona, jc pa efekt še bolj gotov. Potrdile so to včeraj množice občudovalcev, ki so se gnetle in še raje postajale v tem čarobnem šotoru. Kar dobro človeku stori, če se :"z tega paviljona preseli v temačno intimnost paviljona s hišno opravo. Ljudem žare lica m cbrazi, kakor bi bili same neveste in ženini. Pa si še star človek začne izbirati balo m misliti na tiste lepe čase, ki so nas premotili s prenaglo izginolimi mamljivimi slikami. Najhujša gneča je bila seveda v Zoo. In vročina, da si komaj prišel do oživljajočega vrčka. Kaj, do samo enega? Nebroj sodčkov je včeraj konzumiral vel esejem. Sv. Peter jc pač najboljši režiser za take prireditve, saj bi bil ob taki vročini na velesejmu še brez razstav najlepši semenj! Resnobno razpoloženje so prinesli seboj naši na rodini gospodarji, ki so v nad vse častnem številu prišli na jubilejni kongres Glavnega zadružnega saveza. Ali v številke, kalkulacije in špekulacije zamišljeni možje so se popoldne in zvečer po paviljonih in pod košatimi kostanji tudi prav temeljito oddahnili in razvedrili. Kdo bi jim tudi zameril, saj imajo večno skrbi za javni blagor. Tem strokovnjakom je velesejem tako všeč, da so ga jeli dianes proti poldnevu šele pravzaprav študirati. Ne zmotili bi se, če bi napisali, da sploh ni mogoče vsega zanimivega, poučnega in koristnega pregledati v enem samem tednu. Zato pa tudi ni obiskovalca, ki bi ne rekel, da smo na letošnjo pokrajinsko razstavo Slovenci res lahko ponosni. Vrtnarska razstava Čeprav smo je že vajeni, vendar se vsako jesen radi sprehajamo po njej, da se ohladimo in pomirimo od zmešnjave drugih vtisov na velesejmu. Letos so vrtnarsko razstavo premestili v paviljonu G, ker je paviljon J zasedel Zoo. Torej cvetlice, mleko, sir in vino, pač malo hudo različne vonjave. K sreči so razstavljene večinoma le take rastline, ki delujejo s svojimi barvami, če ne bi bil boj med cveticami in sirom pač predivji. Razstava je sicer lepa, vendar postaja že malo dolgočasna, ker se aranžma ponavlja in vidimo premalo novega. Zdi se nam, da ima izložba bolj dekorativen kakor vzgojen namen. Ali je velesejem ne prireja morebiti samo zato, da prijetno napolni prostor? Novega ie namreč na razstavi v materijalu in aranžmanu tako malo, da gledalec — in teh je mnogo ter vsak dan več, ki se za vrtnarstvo resno zanimajo — mora razočarati tudi, če so najboljše razpoloženi. To vendar že davno vsakdo ve, da znajo naši vrtnarji izvrstno kultivirati, kar vsak dan lahko konstatiramo okrog Vodnikovega spomenika, in tudi na nasadih na velesejmu samem, kjer ima Ferant v resnici kapitalne vrtnice, najbohotnejše kane in pestro kolekcijo najnovejših coleusov. Sicer je sezona že pozna, da nam bi le težko pokazali najnovejše gladijole in še težje prekrasne trajne ostrožnike, pa naj bi enkrat poskusili z rastlinami, ki jih gojimo v ^obi. Same gloksinije in begonijs rex, ki jih ima Ferant ogromno najmodernejših in najde-korativnejših vrst, vendar še ne zadostujejo. Pokazati nam morajo« kaj je novega in tudi one stare, lepe rastline, ki so po stanovanjih in na žalost tudi pri vrtnarjih postale zelo redke. Izbira je tako velika, da bi nam vrtnarji lahko priredili vzorno razstavo, ki bi bila poučna in koristna za občinstvo, še bolj bi pa seveda koristila njim samim. Kako ljubitelji iščejo in radi kupujejo nove in tudi drage stvari, nam najlepše dokazujejo uspehi vrtnarskega društva, saj danes lahko trdimo, da amaterji, vsaj kar se raznolikosti in novitet tiče, daleč prekašajo poklicne vrtnarje. Pavel Šimenc od Sv. Križa je razstavil čedne primule in nageljne ter mirno urejen grob. Čeprav ni grob pisan, vendar je prav zato resnoben in pomeni srečno rešitev naloge. Nagrobni >>kamen« iz belih dalij je pa seveda le nelogična igrača.. Krasen je pa venec iz ogromnih zlatormenih dalij in oranžnega fizalisa, s katerim lahko razsvet-Ijimo in poživimo tudi pozimi temne kotičke stanovanja kakor z žarečimi tempijonč-ki. Čeprav niso redke, vendar so v nedeljo vzbujale cvetoče kakteje največje občudovanje in tudi povpraševanje po njih. še večjo reklamo za te divne rastline je pa napravila naša odlična slikarica Anica Zupančeva, ki je v oddelku za hišno opravo razstavila nekaj svojih tihožitij s cvetočimi kaktejami, tako izvrstnih, da bi lahko visele in delale čast najboljši inozemski umetnosti razstavi. Kot rečeno, ima Anton Ferant imenitne celeuse in begonije rex ter je s tem dokazal, da je naš najambicijoznejši vrtnar. Vsako leto nekaj novega, pa nam ne bo več treba iskati po tujih cenikih. Da ima rafiniran okus za barve, lahko vidimo na njegovem aranžmanu iz begonij, gloksinij, ciklamnov, ki ga mehko izpopotojnje lahki asparagus raftnoke žlahtno kapljico je poskrbljeno plumosus. Z istega stališča vzoren je pa tudi venec iz najraznobarvnejših cinij, dalij in velikocvetnih marjetic. To je moderen ornament, ki bi bil lahko še bujneši, pa še ne bi trpela harmonija in bi bil lahko upravičeno razstavljen v oddelku naših umetnikov za stanovanjsko kulturo. Hvalevredno je, da je Franc Herzmansky razstavil nad 200 vrst najnovejših in najlepših dalij z imeni, da si jih interesenti lahko naroče. To je res nobel šesta, ki nam zgovorno Priča, da se naši obrtniki ne koljejo med seboj. In za to razstavo je občinstvo firmi tudi lahko hvaležno, saj so dalije še vedno cvetlice bodočnosti. Tihožitje iz sadja, dekoracijskih buč, solidaga, fizalisa in plamtečih tritom je uspela simfonija v rumeni, vredna najsve-čanejše mize. Kako razstavo poživi kaka redkejša rastlina, nam dokazuje redka, sivkastomo-dra praprot najapartnejših oblik in dmgi po barvi in liniji izbrani listovci te renomirane tvrdke. Čeprav bi na razstavi radi videli več novega in Poučnega, vendar nas mora preveriti, da naši vrtnarji prav nič ne zaostajajo za inozemsko konkurenco in da počasi a solidno napredujejo. Vinska razstava na velesejmu Po 6edanjih vinskih razmerah so leč smo mislili, da bo letošnja vinska razstava na velesejmu v primeri s prejšnjimi bolj omejena, v resnici pa zavzema ta še večji prostor kakor prejšnja leta. Razlika je ta, da se točijo vina po kozarcih ne samo iz buteljk, marveč tudi naravnost iz sodčkov, katerih je v lično prirejenem vinskem oddel* ku »G« paviljona dolga vrsta. Na vsakem oddelku je zaznamovan razstavi jal ec, vrata vina in vinska gorica ter letnik in množina za prodajo razpoložljivega vina. To je praktično in obenem poučno, kajti za mal denar si lahko vsak interesent izbere vino po svojem okusu in svoji volji. Hvalevredno so se letos odzvali Dolenjci in tudi Belokranjci s svojimi belimi in rdečimi vini iz znanih vinskih leg Gadova pec, Bocje, Auguštine v krškem okraju ter iz Semiča, Metlike, Slamne vasi, Vinomera i. dr. v Beli krajini. Štajerska vina so pa po veČini iz ptujskega, ormoškega, ljutomerskega, gornjegradskega in mariborskega okraja ter tvorijo vrste zase kot močna in aromatična vina. Poleg znane veletvrdke Cl. Bouvier v Gornji Radgoni, sta poslali lepo zbirko razr nih sort in letnikov še Oblastna vinarska šola v Mariboru, Oblastna trtnica v Kapelah ter križniška uprava v V Nedelja in posebno še uprava grofa Herbersteina v Ptuju z 12 različnimi vrstami raznih letnikov. Skupno je razstavljenih 72 raznih vrst (laški in renski rizling, traminec, rulandec, burgundec, beli in črni, potugalka, muškat-ni in navadni silvanec, mozler (šipon) navadni in izbrani, oranzevka ter cvički Ke-rin, Karlovšek, Beretič in druga boljša namizna vina Ulm, Deu, Del Cott in člani kmet. podružnice v Semiču in vin. zadruge v Metliki. Vsa ta vina se točijo v kozarčkih po 2, 3, 4 in 5 Din. Od danes naprej se bo prodajalo v tem paviljonu tudi lepo, zrelo grozdje po prav ugodni ceni. Vsa pojasnila glede razstavljenih vin ter prodaje s strani producentov daje vodstvo vinskega oddelka v razstavnem prostoru. Statve v kmečke hiše! Velesejmska razstava rtodfi letos odMdno novost v domačem tkal<5*vu. Razstavljena je domača "tkalnica z vso pripravo. Mehanične lesene statve (kresna) zavzemauo komaj dva in pol m prostora in so prirejen* nalašč za male tomečke hiše. Ta praktičen stroj se bo gotovo razširil po dezeH za tkanje raznega blaga, zlasti pa perila. Starinsko izdelovanje debelega domačega platna se umika Izdelovalne u tanijših tkanin. Na razstavi enih staitrvah se lan-ko tke debelo laneno in konojpneno platno, bom-bažavšna&ta kot enim a ki umetna svila. Prejo za laneno ki konopoeno platno se prideta doma, bombaž in svila pa se kupita. Ce se tke doma tudi iz kupljene preje, so oblačikri stroška polovico mani©. Stroj se lahko napravi doma, samo nekaj delov je treba naročiti iz inozemstva. Kompleten stroj velja komad 1100 Din. Akofto za razširjenje domačega tkatetrva je pričel Državni osrednM zavod za itn. domačo obrt v Ljubljano. Prve tkalske tečaje je omogočil ljjufb-!jamski odbor v Beli Krajina, kjer se 5e največ tke. Da je imel tečaj uspeh, dokazuje Bola Kra-nj-lca, ki tke gladko na novem stroju. Ne vabimo tujega kapitala v deželo, da ne postanemo tujci na lastni grudi, ampak sfcufiađ-mo dvigniHti domače tfca*srtvo po kmeflkfih hri&an, da se znižajo oblačilni stroški, ki so dam skoro najtežje breme za našega podeželskega človeka. Započeto akcijo je treba nadaljevati, ker kaže že v začetku lepe uspehe. Podeželsko ljudsit/vo opozarjamo na tkalnico prav posebno. TTka.knca je razstavljena v paviljonu »C« na fu- nan# strani. Sel« Koledar. Danes: Ponedeljek, 2. septembra 1929, katoličani: Štefan, pravoslavni: 20. avgusta, Samuilo. Današnje prireditve. Kino Matica: Piccadilly. Kfoo Ideal: Vražja kontesa. Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta. Leustek, ResHeva cesta. Dve pomembni sokolski prireditvi Akademija Sokola na VKu. — Sokolski dan v Mostah, V zoologičfiem vrtu. — Zakaj dviffa naj vedno samo eno nogo? Zato, ker bi paSokolsko pesem*, >Savsko« in »Slovensko zemljo«. Gromovit aplavz je sledil bratom pevcem. Pri sledeči telovadni akademiji je najprvo nastopila ženska doca (9), ki je ob petju >Sijaj, sijaj, solnčice«, v okusnih rdečih oblekcah izvedla zelo skladno in precizno proste vaje z rdečimi ruticami. Najmlajše so bile burno pozdravljene od številnega občinstva. Po ženski deci je nastopila moška (9), ki je letošnje župne proste vaje izvedla skoro brezhibno. Lep in gracijozen je bil nastop štirih naraščajnic, ki so proste vaje za II. jugoslov. vsesokol-ski zlet v Beogradu 1. 1930 izvedle zelo precizno in skladno. Dobro se je postavila in odrezala tudi moška deca (6) z >Mladimi vojaki«. Njihov samozavesten nastop je žel zasluzeno pohvalo občinstva. Vaje so izvedli brez godbe in Štetja skoro brezhibno. Predmet odobravanja je bila zopet ženska deca (9) z župnim i prostimi vajami. Bile co izvedene brezhibno, skladno in v lepem kritju. Končno je nastopila še sedmorica moškega naraščaja, ki je skupinske proste vaje izvedla strumno in eksaktno ter žela zasluženo pohvalo občinstva. Da je telovadna akademija tako lepo uspela gre zahvala celokupnemu moškemu in ženskemu prednjačkemu zboru. Bratje ustanovitelji so se lahko uverili, da njihov trud pred 20 leti ni bil zaman, marveč da je rodil lep in obilen sad. V tem znamenju naj vrši viški Sokol še uspešnejše delo velikega Tyrša. Po telovadni akademiji je nastopil še dramski odsek, ki je svojo nalogo rešil zelo Častno. Sledila je animirana sokoteka zabava s plesom in petjem, ki je potekla v splošno zadovoljstvo posetnikov do zgodnjih jutranjih ur. Sokolu na Viču iskreno čestitamo k lepo uspeli akademiji in mu želimo čim večjega razmaha. Svoj dvajsetletni jubilej pa bo svečano proslavil 14. in 15. t m. z velikim župnim zletom, nakar že zdaj opozarjamo bratska sokolska društva in vso napredno javnost Zdravo! t V nedeljo 1. septembra jo slavil Sokol v Mostah dvojen praznik: 151etnico društva in razvitje prapora, ki mu je kumoval naš sok. bratec Nj. Vel. kraljevič Peter. Prijazen park g. Kodelija se je odel v slavnostno obleko in sprejemal sokolske goste. Posebno se je odlikoval aranžer, ki je tako lepo okrasil ves prostor, zlasti slavnostno tribuno. 2e ves dopoldan so se vršile skušnje za popoldanski nastop. Točno ob 14. je krenila izpred Mestnega doma dolga sokolska povorka skozi mesto in Moste na prireditveni prostor, kjer je bilo ob 15. razvitje prapora. Društveni starosta g. Rahne je pozdravil Številne goste in Sokolstvo, nakar je v zastopstvu visokega kralj, kuma g. podpolkovnik Rudolf Knei razvil prapor in privezal kraljevičev trak s kralj, krono in njegovim imenom na prapor, ki je res krasna umetnina, delo tvrdke Neškudla iz Ljubljane. G. Rahne se je v vznesenih besedah zahvalil kr. kumu, nakar je položil prisego praporščak g. Stare. Nov prapor je pozdravil v poetičnih besedah 6tarosta J. S. S. g. Gangl in h koncu še starosta Ljublj. Sokolske župe g. N. Marolt, ki je pozval prisotne prapore (6) h pobratinstvu z novo sokolsko sestro. Lepo je zapel moški zbor »Sava<, ki je slavlje še dvignil. Na tribuni smo opazili med drugimi tudi dvorno damo go. Tavčarjevo in občinskega svetnika g. Likozarja. Številno občinstvo je zasedlo vse prostore in točno ob določenem času je dal načelnik Heufel znamenje za pričetek telovadbe. Oddelek za oddelkom je odtelovadil obvezne 6estave v splošno zadovoljstvo. Posebno se je odlikovala mladina. Orodna telovadba Članov in članic je prav dobro uspela. Posebnost je bila odbojka med Člani Sokola II. iz Ljubljane z zmago drugega društva. Nastop se je izvršil tocrio in hitro brez dolgih odmorov, saj je bil obširen program končan že ob pol 18. uri. Telovadne nastope je spremljala jeseniška sokolska godba. Na okrašenem veseličnem prostoru se je razvilo po telovadbi pravo narodno veselje in tako dostojno zaključilo sokolsko slavlje. Sokolu v Mostah iskreno Čestitamo in želimo, da bi v bodoče še z večjim uspehom deloval. Zdravo! —ar. _ Sokolsko društvo Št. Vid nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 8. septembra ob 3. popoldne na svojem letnem telovadi-šču javni telovadni nastop, združen » veliko vrtno veselico pri kateri sodeluje celotna godba Sokold L s Tabora. Med drugimi zanimivostmi programa je tudi bogat srečolov, pies itd. 7a raznovrstna jedila in izvrstno kapljico je preskrbljeno. Ker so šenVviške sokolske prireditve znane po svoji >n?mi-rariOsti in je poleg tega čisti dobiČ3k prire-diive namenjen za zgradbo So * s^kega doma v št. Vidu se pričakuje obilni poset k kateremu vabi odbor. Polovična voijji po železnici dovoljena. "tg&SSE^r0 HI ~Jft, ISTANOVAN/SKO BEDO BREZPOSELNOST* INDO/Tftl/JKO KRIZO? Krivda zadene v veliki meri delodajalce. — Krivi so pa tudi delojemalci, ki ne računajo z dejanskim položajem. — Zavarovanje za starost in onemoglost je treba razširiti« na najvišji stopnji, da si vzgoje dobre moči, ter jih Čimboljc plačajo, da uvažajo iz inozemstva le take predmete, ki se ne izdelujejo doma. Konzumna moč našega prebivalstva je majhna zaradi nizkih plač. Do-čim si more v Ameriki delavec kupiti avto, se mora pri nas omejiti na najpotrebnejše izdatke. V takih razmerah tudi ni pri nas velikega odjema za razne produkte, ki se v naprednejših državah konsumirajo v velikih množinah. Če se razmere pri nas v doglednem času ne zboljšajo, preidejo vsa boljša podjetja v roke inozemcev, ali pa se bo še nadalje in še v večji meri uvažalo iz inozemstva, ker domačinom manjka aH sposobnost ali podjetnost aH pa kapital. Tudi od delojemalcev je v veliki meri odvisno, da se vsestransko zboljša sedanje stanje. Slednji so odvisni od svojih delodajalcev in od drugih okolnosti v svoji borbi za obstanek. Oni morejo pomagati splošnosti rn sebi največ s svojo individualno izpopolnitvijo in ureditvijo svojega družinskega življenja. Pri nas je velik naval na razne pisarniške službe. Absolventov raznih nižjih, srednjih in visokih šol je mnogo več kot pred vojno. Poleg teh se vsiljujejo v pisarniške poklice razni izučeni obrtniki. Niso zadovoljni s svojim poklicem, streme po drugem, ki se jim zdi lažji in bolj vpo-števan. Ključavničar, pek, brivec itd. želi postati uradnik ali vsaj sluga pri banku Bolje bi storili, ako bi se izpopolnjevali v svoji stroki, kajti strokovnjak pri kateremkoli poslu zasluži večje spoštovanje in uvaževanje, nego šušmar še tako »imenitnega« poklica. Na ta način se povečava brezposelnost, posebno pisarniških in sličnih poklicev. Vsakdo, ki je navezan na zaslužek s svojim umstvćnim in ročnim delom, naj bi se vedno praktično in teoretično izpopolnjeval v svoji stroki. S tem bi dosegel, da bi bilo njegovo delo uspešno, bil bi mož na svojem mestu in uvideven delodajalec bi ga dobro plačal. Ako iščemo povzročitelje brezposelnosti, industrijske krize in stanovanjske bede, najdemo vzroke v prebivalstvu samem in deloma v drugih okoliščinah. V nemali meri 90 krivi industrijske krize in brezposelnosti delodajalci, torej vsi oni, ki zaposlujejo delavce, to so podjetniki, trgovci, družbe i. dr. Delavcu in nameščencu izplačajo zaslužek in s tem so odpravljeni. Ali ta plača zadostuje za vzdrževanje družine, za stanovanje itd., to delodajalca pri nas ne briga in mu ne dela skrbi, saj delavec, ako ni zadovoljen, lahko zapusti službo in njegovo mesto bo takoj zasedeno z drugo močjo. Tako je v veČini primerov. Dolžnost delodajalcev bi bila, v večji meri skrbeti za svoje uslužbence. S tem bi koristili tudi sebi, kajti mogli bi si vzgojiti dobre in zanesljive moči, ki bi povzdignile tudi solidnost njihovega podjetja. Pri nas je mnogo podjetij, ki 9 težavo životarijo ali pa tudi kmalu opešajo, akoravno so dani vsi pogoji, da bi pri dobrem vodstvu in organizaciji ter dobrih strokovnih močeh napredovala m delala z dobičkom. Mnogokrat se čuje, in je tudi resnica, da imamo mnogo nekvalificiranih delavcev, a da primanjkuje dobrih strokovnih moči. Iz inozemstva uvažamo v ogromnih količinah mnoge industrijske izdelke, ki bi se mogli izdelovati tudi doma, oziroma se tudi izdelujejo, roda domači izdelki so dražji in slabše kvalitete kakor uvoženi. Inozemske tvrdke imajo seveda večletna izkustva in irvež-bane delavce, a pri nas se dela brea pravega znanja, izkustva in delovne organizacije. To seveda podraži produkcijo, končni efekt je pa kljub temu nezadovoljiv. Omeniti je treba še, da uvažamo iz inozemstva tudi mnogo potrebščin, ki bi se mogle enako ugodno kriti tudi z domačimi proizvodi. Delodajalci, podjetniki, trgovci in drugi, bi morali stremeti za tem, da bi bila kvaliteta njihovih izdelkov in solidnost podjetja n Danilova ter gg. Cesar, Le*vair, 2e*eanik, KraJd, Lipah Skrbinsek. Poleg tega sodeJiujetjo še gdčna S4avceva *er gg. Gregorin, Jerman, Rra-tina, KankUer, Potokar ki Sancio. Režfta >e v rokah prof. Šesta. Za predstavo vezano znižane dramske cene. Tenorist Vladimir Karavia. Jutri gostuje v naši operi ruski pevec Karavoa in sicer kot Don Jose v operi >Carmen«. Pevska pot simpatičnega tenorja je kaj veJika. Študiral je v kaliji še pred vojno, kjer je tudi nastopal, nato se je napotil v Petrograd, bil }e angažiran v *Musak-df aimi« štiri leita, nato v Odesi tri leta, od tam je od&ei v Bukarešto, nastopaj je na odru nad š-tiri leta, kot priiJufolOen pevec je pcepevaJ tuda na dvora o priliki poroke in dobil zato v dar krasno fotografijo poročeneev z lastnoročnim podpisom. Pevska vol«a ga je nato vodrh zopet v Italijo, dalfe Poljsko, Angleško (London, CaveT Garden), Francijo (Pariš), in končno Beograd, Zagreb in sedaj v Liubijano. Kot pevec se je opredelil v karakterne in junaške partije, tako n. pr. »Pikova dama« (HeCajrmen« ze. Thierrv nastopno že znani Člani in Slanice nafte opere, tako da obeta biti večer zek> zanimiv. Prijazen mož. — Če mi ne kupiš nove obleke, rrn poči srce in stroški za pogreb bodo večji nego za obleko. — 2e res, toda to bo e-nkrat za vselej. Njegovo stališče. — Čudno, da se ne oženite, ko ste tako velik prijatelj ženskega soola. — Veste, človek iima lahko rad rože, pa ni treba, da bi postal vrtnar. V ateljeju. Grda in zelo kratkovidna dama v ateljeju: Oh, to je zopet ostuden portret, ki velja med modernimi umetniki za umetnino. — Pardon, milostiva, stojite pred zrcalom. ala^a^aHaVal ■ Stev 190 •SEOVENSKI NAR O D«, dno 2. septembra 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — Povratek naše vojaške delegacije s češkoslovaških manevrov. Manevrov češkoslovaške armade na Moravskem se je udeležila tudi delegacija naše armade pod vodstvom načelnika generalnega štaba generala Milovanovića. V soboto zjutraj je odpotovala naša delegacija iz Brna v Prago, od koder se povrne v Beograd. Včeraj dopoldne je položila venec na grob Češkoslovaškega neznanega vojaka. — Z naše univerze. Za kontraktualne-ga izrednega profesorja na juridični fakuS teti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani je imenovan za dobo treh let dosedanji kontraktualni izredni profesor iste fakultete Aleksander Maklecov. _ jz državne službe. V višio skupino je pomaknjena asistentka poljedelske ogledne in kontrolne stanice v Ljubljani Milena Perušek. — Imenovanje v naši mornarici. Za ko* mandanta monitorja »Sava« ie imenovan kapitan korvete Ervin Fink, doslej v službi pri rečni obalni komandi. — Naši gojenci v zrakoplovni šoli v Parizu. Komanda zrakoplovstva v Petrovara-dinu je razpisala natečaj za štiri diplomirane strojne inženjerje, ki jih posije v zrakoplovno šolo v Pariz. Dva bosta študirala višio zrakoplovno tehniko, dva pa obratovanje tvornic za aeroplane in motorje. Kot vojno državni štipendist bo do* bival vsak po 2000 frankov mesečno. Re-flektanti dobe podrobna pojasnila Pri komandi zrakoplovstva v Petrovaradinu. Specijalist za, otroške bolesni dr. V. Stacul zopet ordinira od 11. do 12. in od 3. do 5. 1 410 — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana zdravnica šolske poliklinike v Ljubljani dr. Slava L u n a č e k roj. Kristan in sreski sanitetni referent v Brežicah Josip K o 1 b e n t. — Razpisani službi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Sevnico s sedežem istotam proti letnemu honorarju 16.500 Din. Prošnje je treba vložiti do 2S. tm.; pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto jetniškega paznika. Prošnje je treba vložiti do 30. tm. — Našim harmonikarjem. Policijska direkcija je dovolila, da smejo udeleženci tekme slovenskin harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu, igrati tudi po tekmi na sejmišču do policijske ure, to je do ene ure zjutraj. Tekma se bo vršila v nedeljo S. tm. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 15. do 21. avgusta je bilo v ljubljanski oblasti 19 slučajev ti-fuznih bolezni, 3 griže, 42 škrlatinke, 2 ošpic, 17 davice, 5 dušljivega kašlja, 3 Sena, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. V mariborski oblasti je bilo v istem času 9 slučajev vnetja pri-ušesne slinavke, 16 tifuznih bolezni, 56 škrlatinke, 4 ošpic, 8 davice, 7 šena in 1 krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 9. do 25. avgusta je bilo v ljubljanski oblasti 9 slučajev me-nurčastega izpuščaja goved, 20 svinjske kuge in 22 svinjske rdečice. V mariborski oblasti je bilo 26. avgusta 9 slučajev vra-ničnega prisada, 47 svinjske kuge, 29 svinjske rdečice in 1 šuštavca. — Za 360 milijard 864 milijonov 376 ti* soč Din blaga je prodalo v letu 1927 43.500 konzumnih društev svojim 31 milijonom članom, ter jim koncem leta povrnilo preveč vplačani izkupiček. Tudi v Sloveniji je konzumno zadružništvo v razvoju. Predstavljata ga Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani in I. delavsko društvo v Ljubljani, ki razdelita letno svojim 25.000 članom v 79 oddajališčih po vsej Sloveniji za nad 40 milijonov Din blaga ter razdelita letno za Din 1,000.000 povračil. Ako si želiš ogledati razvoj teh dvea zadrug in Še drugega slovenskega zadružništva, obišči zadružno razstavo v paviljonu »K« na ljubljanskem velesejmu. — V naše državljanstvo so sprejeti: zo-botennik iz Maribora Viljem Ladtner, paznik kaznilnice v Mariboru Alojzij Rupnik, železniški uslužbenec v Mariboru Alojz Edelhauser, posestnik v Mariboru Henrik rJager, posestnik iz Škofje vasi Jakob Fer-janc, železniški uradnik iz Dobrice Matija Menrad in slušateljica Trgovske akademije v Ljubljani Olga Mankoč. — Prepovedani llstL Notranje ministr« stvo je prepovedalo uvažati in razpeča* vati v naši državi bolgarski list »Vardar«, komunistično brošuro »Privilegirana Agrarna banka d. d.« in »Kmetijski kredit« ter madžarski list »Tundernjak<. — Nad 52 milijonov članov po vseh petih svetovnih kontinent?.! šteje zadružna armada. Tudi 216.000 slovenskih zadrugar-jev je med njimi. Ako te zanima njih delo, uspehi in stremljenja, si oglej zadružno razstavo v paviljonu »K* na jesenskem velesejmu v Ljubljani.. — Potres v Ljubljani in na dežeti. Davi ob 6.50 je zabeležil seizmograf univerze ološkega zavoda na ljubljanski univerzi precej močan potres, ki so ga Čutih tudi mnogi meščani. Prosimo one, tudi na deželi, ki so ga čutih", da sporoče to gornjemu uradu. Poštnina je prosta. Naslov: Zavod za metereolgojo in geodinamiko v Ljubljani. — Potres v Tržiču. Iz Tržiča nam poročajo. Davi ob 6.46 je naše meščane vrgel iz postelj hud potresni sunek in jih ne* malo prestrašil, ker se boje novih sunkov. Z močnim bobnenjem je šel sunek od se*, vera proti jugu in je trajal okrog ene sekunde. Ob valovitem potresu sicer ni bilo nobene nesreče ali večje škode, pač pa so krožniki in kozarci po omarah močno rožljali. vendar pa niso popadali s polic. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 88, z dne 31. avgusta objavlja uredbo o ureditvi prosvetnega ministrstva. — Udruženje jugoslovenskega učitelj-stva je pozvalo v Beograd zastopnike po-verjeništev v zadevi šolske zakonodaje. Na ta poziv sta odpotvala v Beograd tudi zastopnika UJU — poverieništvo Ljubljana. Obenem javlja poverjeništvo, da izide prihodnja številka Učit. Tovariša 12. tm. — Cigarete »Vardar«, pakovane po 20 komadov v škatlicah, so v prometu na ljubljanskem velesejmu ob jesenski velesejm-ski prireditvi »Ljubljana v Jeseni«. Cigarete se prodajajo samo na razstavnem prostoru. — Nekaj novega, res razveseljivega in poučnega nudi razstava harških kanarčkov, ki jo je priredilo Društvo za varstvo ptic pevk v paviljonu »E« na ljubljanskem velesejmu. Opaža se, da si člani tega društva mnogo prizadevajo nuditi občinstvu to, kar nudijo slične razstave v tujini. Razstavljeno je nad 200 ptičev — mladičev, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo boljši pevec in kdo bo pri letošnji jesenski oceni dosegel prvenstvo, odnosno odnesel lovorjev venec. Dalje vidimo enostavne, toda lične in praktične pripomočke gojitev kakor: parilnice, preletovalnice za 'mladiče, gnezda, obročke za nožice z raznimi znaki in barvami, krmilnico in valilnico za krmljenje oziroma bivališče zunanjih ptičev v snegu in mrazu itd. Poleg tega vidimo tudi kanarčke, vzgojene poskusno z križanjem različnih rodov in zunanje ptiče - pevce, ki pridejo v poštev za vzgojo »bastardov« itd. Iz vsega tega, kakor tudi iz strokovnjaško sestavljene prve slo venske knjige o vzgoji kanarčka in bastar-dov, se vidi, da društvo kljub slabim gmotnim razmeram napreduje In da zasluži, da ga javnost podpira. Zato naj noben ljubitelj ptičev ne zamudi, ugodne prilike, da si ogleda to res poučno in zanimivo razstavo. — Glasbena Matica v Mariboru sprejema za svoj zbor nove, že rutinirane pevke in pevce, ki so obenem teoretično že na-obraženi. Sprejem 6e vrši v ravnateljstvu Glasbene Matice, Aleksandrova 5, III. nadstropje, počenši od danes dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Glasbena Matica otvori v slučaju dovoljnega števila prijav-ljencev tudi naraščaj6ki tečaj za nerutinira-ne in teoretično se nepripravljene pevke in pevce. Predpogoj za take prijavljence je vsaj dober eluh in istotak glasovni material. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme lepo in toplo. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Zagrebu 31, v Beogradu in Skoplju 30, v Sarajevu 29. v Ljubljani 28, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljnai 765.4 mm, temperatura je znašala 11.9 stopinj. — Proces proti Diniću. V ponedeljek, 16. tm. se prične proces proti bivšemu voj-r.emu liferantu in trgovcu Dragotinu Dini-ću, ki je osumljen vohunstva. Proces se bo vršil pred državnim sodiščem za zaščito države. Te dni so Diniča prepeljali iz S&. botice v Beograd. Zagovarjali ga bodo trije advokati, dva iz Subotice, eden pa v* Beograda. Razprava bo tajna. Priče sploh ne bodo zaslišane, temveč bodo prečitali samo njih izjave. — Dve smrtni nesreči v Zagrebu. V soboto in v nedeljo sta se v Zagrebu pripetili dve smrtni nesreči. V soboto se je smrtno ponesrečil delavec Blaž Ivanković, zaposlen v tvornici pletenin Pollak in sinovi. Kopal je temelje za bazen, ko se je nenadoma utrgala velika plast zemlje in ga zasula. Pokojni je bil star šele 36 let. — V noči od sobote na nedeljo se je na cesti Martinovka pripetila čudna nesreča, ki je zahtevala življenje 7mesečnega deteta. Zakonca Mirt sta odšla zvečer v kino in pustila Tmesečno hčerkico Nadico brez nadzorstva. Ko sta se pozno ponoči vrnila domov, sta našla otro-čiča mrtvega. Ležal je na trebuhu in vse kaže, da se je zadušil. — 151etna fanta — požigalca. Iz Sarajeva poročajo, da je policija prijela dva lolet-na vajenca, ki sta bila osumljena dveh požigov. Ko ju je policija vprašala, zakaj eta zanetila ogenj, sta cinično izjavila, da sta hotela napraviti senzacijo. Za Vaš novi plašč se informirajte najprej v specijalnem damskem salonu A. Paulin, Ljubljana Kongresni trg štev. 5 _ V smrt radi nesrečne ljubezni. V selu Ublima pri Cetinju si je te dni končala življenje lSTetna Stana Djukanović, ki je slovela kot najlepše dekle v -vasi. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. — Oče in sin ubijalca. Krvav zločin je bil izvršen te dni v selu Orahovice v Bosni. V selu sta živela brata Antun in Vince ter njun oče Stipo Gadža. Razumeli so se prav dobro in skupaj so upravljali dve lepi posestvi. Te dni pa je med njimi nenadoma nastal epor, ki je končal usodno. Pretekli teden so divjala nad Bosno in Hercegovino strahovita neurja in ponekod 60 reke in potoki prestopili bregove, poplavili plodna polja in njive ter zarili travnike. Tudi v Ora-hovici je voda poplavila okolico. Pod vodo je bilo predvsem posestvo starega Gadže, ki ga je upravljal skupno s svojim mlajfcm sinom. Da se v bodoče izogne poplavam je stari pričel kopati jarek in ga speljal preko travnika starejšega sina. Sinu pa to ni bik) všeč in začel se je prepirati. Ker oče in mlajši brat le nista hotela odnehati, je vzel lopato in hotel jarek lasuti. Oče in brat sta ga pa počakala v zasedi in ga s sekiro udarila večkrat po glavi. Smrtnonevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl, dočim sta morala mlajši brat in oče v zapor. — Zakonska tragedija. Zakonca Štefan in Eraa Schmidt iz Vršca 6e že delj Časa nista razumela. Baje je bila žena Ksantipa, mož pa pijanec. Prepirala sta 6e dan za dnem in tako je tudi v četrtek med njima nastal hud prepir med katerim je Schmitt nenadoma potegnil iz žepa nož in sunil Ženo v trebuh. Težko ranjena se je zgrudila na tla. Misleč, da je mrtva, si je Schmitt zasadil nož y trebuh in si ga preparal. Pretep in bolestne klice obeh ranjencev so čuli sosedje, ki so prihiteli na pomoč in našli oba v mlaki krvi. Prepeljali so ju v bolnico. Žena je lahko poškodovana in bo kmalu okrevala, dočim je moževo stanje brezupno. _ Dve poneverbi v Subotici. Subotiška policija je te dni aretirala knjigovodjo tvrdke Vujković Petra Hefta in Štefana Vi-dakoviča. Heft je dvignil 10.000 Din in namesto da bi se vrnil v urad, je odšel v gostilno in denar zaigral. Pri aretaciji se je izgovarjal, da se je zelo zadolžil in upal je, da bo imel pri igri srečo. — Drugi detrav-dant je potnik Štefan Vidaković, zaposlen pri tvrdki bratje Mojzes v Novem Sadu. Ta je inkasiral okoli 20.000 Din tvrdkinega denarja in pobegnil. Te dni so ga prijeli in zaprli. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta 1929 L sledeče prispevke: I. Podružnice: Trbovlje m. 392.50 Din; Št. Rupert 265 Din; Slo-venjgradec, m. 159 Din; Ribnica na Pohorju 265 Din, skupaj 1.081.50. II. Nabiralniki: Podružnica Št. Rupert 68.25 Din; podružnica Ribnica na Pohorju 19.80 Din; skupaj 88.05 Din. III. Obrambni sklad: Šentpetrska moška podružnica. Ljubljana 1500 Din. IV. Razni prispevki: Iv. Ogrin, Lavrica 200 Din; A. Cvetko, Podčetrtek 50 Din: C. Majcen, Zidan most 50 Din; Jos. Zupančič. Ljubljana 100 Din; J. Klemene, Ljubljana 100 Din; Jos. Potočnik, Ljubljana 104 Din; A. Reggi, Ljubljana, 48 Din> R. Engelsberger, Krško 100 Din; M. P. 200 Din; neimenovan 100 Din; M. VValtzak, Kočevje, zbirka 93 Din; Kranjska inustr. družba, Jesenice 2500 Din; Josipina Blu-mauer, Ljubljana, pokroviteljica 100 Din; skupaj 3745 Din. Vsota vseh prispevkov 6.414.55 Din. 493-n — Danes v ponedeljek v Kašlju žegna-nie. Pri Gradu godba Radioval Ljubljana. 488-n Iz Limbliane — II Novi senzali ljubljanske borze. Veliki župan ljubljanske oblasti ie imenoval dr. Janka Berceta in Vasa Suverja za stalna borzna senzala za vrednote devize, valute in efekte), Radka Dereaniia za stalnega borznega senzala za lesno stroko in deželne pridelke, Antona Lušina pa za stalnega borznega senzala za lesno stroko. Čas odločuje! Otvarjamb jesensko seiijo kredita Manufaktura Aep losip Plankar, Ljubljana ScUaburgoT« «1. 4 P r e d n o ie odločite za nakup, zahtevajte neobvezen obisk naših potnikovi -ada —li Ćeskoslovenska Obec v Ljublani. — Školni vybor češke" doplnovaci školv v Lublani dovoljuje si zvati k učasti na zapisu do vyučovani, jenž konan bude dne 3. žafi od 3. do 5. hodiny odpoledni v mi-stnosti školy (Mladika). — Speava škoIy bude pfihližeti ke vhodnemu rozdeleni vvučovacich hodin podle Časovych možnosti žactva tak, aby navšteva §koly bvla pokud možno umožnena všem. Konsulat Republiky Československe* upozoruje p?i-slušniky Češke narodnosti na iejich narodni povinnost a učast na zapise do češke doplnovaci školy v?ele doporučuje. 494-n —U Naknadno vpisovanje na meščanski šoli v Zg. Šiški se bo vršilo dne 11. septembra t. 1. in sicer za I. in II. razred. Vpisovalo se bo od 10. do 12. ure dopoldne. Pouk se bo pričel dne 1. oktobra, ko bodo v novi šolski zgradbi učilnice gotove. —I] Za slavnostno akademiio Nar. že. lezn. dr. »Drava« in »Sloga«, ki se vrši v soboto, dne 7. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani, so vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. —1] Izgubljena ura in verižica. Včeraj popoldne med 2. in 3. uro je bila izgubljena zlata verižica z obeskom in srebrna ura. Pošten najditelj se naproša, da io odda v upravmštvu »Slovenskega Naroda«. 496-n Kolega. Postopač na cesti avtomobilifitu: Dober dan, gospod kolega. — Kdo pravi, da sem vaš kolega? — Seveda ste, saj ogrožate ljudi, ka* kor jaz. Bankir — Gospod šef, zunaj je nekdo, ki bi rad govoril z vami — Ali ni povedal, kdo jc? — Hm, kaj mislite, jc li novinar aH detektiv? — Dejal je, da se zanima za rajno vaših uspehov. Dunajska cesta in železniški prelaz Mnogo se je že obravnavalo o tem, da naj se napravi pri žel. prelazu na Dunajski cesti nadvoz ali podvoz, in ali naj se železniški tiri znižajo ali zvišajo. Menda gre za višino, ozir. globino 5 metrov. Jaz bi svetoval nekak kompromis. Železniški tir naj se za dva in pol metra zniža, oziroma zviša, nadvoz ali podvoz pa naj znaša tudi dva in pol metra. — Pa poreče kdo: »Dvojno delo in dvojni stroški. To ni točno. Dvojno delo in dvojni stroški pač, nikakor Pa ne dvakratni. Ako se napravi nadvoz ali podvoz 5 m ali pa le 2 in pol m, ie to v delu in stroških prav velika razlika. Železniška uprava naj uredi žel. tire mesto pa nadvoze, ozir. podvoze, pa bo stvar v redu. Glede načrta iz 1. 1819, da se proga preloži bolj proti severu pa so zdai tam nove hiše, pa menim sledeče: Ako je načrt dober, zakaj bi se pa nekoliko ne spremenil, če so se tudi razmere spremenile? Vse ljubljansko polje še ni zazidano. Naj se pioga v načrtu pomakne nekoliko proti severu. Kar vsake bajte se pa za tako važno stvar tudi ni treba ogniti. Bodimo praktični! J. K. Človeško življenje v luči statistike Neki ameriški statistik jc objavil zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, kako preživi povprečen človek svoje življenje, če dočaka starost 80 let. Naj* več časa porabi za spanje in oblačenje, in sicer 26 let, 312 dni, 18 ur in 22 mu nut. Za delo porabi 21 let, 95 dni, 14 ur in 40 minut. Za jed in pijačo porabi 5 let, 340 dni, 5 ur in 14 minut. V jezi in razburjenju mu mine 6 let, 186 dni, 14 uri in 16 minut. S čakanjem na vlak in avtobus izgubi 5 let, 302 dni, 10 ur in 5 minut dragocenega časa. Na nede* lje in praznike odpadejo 4 leta, 12 dni, 15 uri in 4 minute, na potovanja 3 leta, 273 dni, 18 ur in 24 minut, na čitanje novin 1 leto, 243 dni, 7 ur in 18 minut, pri brivcu presedi 114 dni, 23 ur in 19 minut, za zavezovanje kravat robi 18 dni, 12 ur in 6 minut, smeje se pa vseh 80 let samo 1 dan, 22 ur in 3 minute. Dopolnilo te statistike so računi francoskega statistika, iz katerih je raz* vidno, da poje človek v 80 letih 5 va« gonov živil, in sicer 225 stotov kruha, 18.000 kg mesa, 12.000 jajc in 1750 kg soli, tekočin pa popije 25.000 litrov. Edisonova ura V Fordovem muzeju v Dcarharnu v državi Michigan. je razstavljena ura, ki pa nikoli ne kaže časa. Urnik je brez številk in kazalcev. Ta ura je stala dol* ga leta na kaminu v Edisonovem stas novanju kot nemi simbol genijalnosti. Edison jo je postavil na kamin, da bi ga opozarjala, da se vrednost dela ceni po rezultatu, ne pa po času. Edison velja za največjega izumitelja vseh časov. Kljub svetovni slavi je pa ostal skro* men in zvest svojemu načelu, da je vsak uspeh posledica napornega dela. Prijateljem in znancem, ki ga vpra* šujejo, kako je mogel obogatiti civili* zacijo s tolikimi važnimi izumi, odan traja 13 ur 31 minut. Koncem septembra vzhaja solnce ob 5.51 in zahaja ob 17.36. Han traja 11 ur 45 minut. V septembru se skrči dan za 1 uro 4f> minut ali povprečno za 3 minute dnevno. 23. septembra ob 13.52 prekorači solnce nebesni ekvator in s tem se začenja astronomična jesen. Noč in dan pa bosta enako dolga šele 25. septembra. Luna stoji začetkom septembra visoko nad nebesnim ekvatorjem, kateremu se približuje in ga prekorači 5. septembra. Najnižjo lego pod njim doseže & septembra, potem se pa znova dviga in prekorači ekvator 10. septembra ter doseže najvišjo lego nad njim 26. septembra. Lunine faze bodo: mlaj je bil danes ob 12.47, prvi krajec 10. septembra ob 23.55, ščip 19. septembra ob 0.16 in zadnji krajec 26. septembra ob 3.7. Planeti. .Merkur je v septembru v neugodni legi in ga ni mogoče opazovati. Venera žari na jutranjem nebu in vzhaja po 2. uri. Zdaj je precej oddaljena od zemlje tako, da se z manjšimi daljnogledi ne vidi. Skozi daljnogled, ki poveča stokrat, se vidi v obliki lune nekaj dni pred ščipom. Mars je v septembri? blizu solnca in se ne vidi. Jupiter je v sozvezdju Bika in vzhaja okrog 21. Počasi se približuje zemlji in s tem narašča njegov dozdevni premer. Saturn je v sozvezdju strelca in se vidi samo zvečer, ker zahaja že okrog 21. Uran je v sozvezdju Rib in se vidi vso noč kot zvezda 6. zvezdne velikosti. Neptun se vidi na jutranjem nebu; toda samo z daljnogledom. Lega zvezdnega firmamenta začetkom septembra ob 22., sredi septembra ob 21. in koncem septembra ob 20. Na severovzhodu vzhaja Kočliaž, nad njim sta Per-zeus in Kassiopea. Dalje proti vzhodu nad obzorjem stoji Bik, nad njim pa Oven in Andromeda. Na jugovzhodu tik nad obzorjem se vidi Kit, nad njim pa Pegaz. Na jugu blizu obzorja stojita Vodnar in Kozorog. Na jugovzhodu zahaja Strelec, nad njim je Orel, v zenitu pa Labod. Na napadu se tiščita obzorja Gad in Gadonožer nad njima pa stoji Lira. Na severozapadu zahaja Boo-tes, nizko ob severnem obzotju pa stoji Velika Medvedica. Poznavalec žensk. — Moj pes pove vsaki dami, koliko je stara, pravi ravnatelj cirkusa. Nekaj dam vstane in hoče oditi. — Bodite brez skrbi, drage dame, moj psiček zna šteti samo do dvajset. Na političnem shodu. Govornik: Stojim tu .ia svobodnih tleh. Glas iz občinstva: Lažete, stojite na mojih podplatih katerih še niste pla* čali. Res je. — Ko sem se z njim zaročila, je de* jal, da je v sedmih nebesih. — To je res, kajti bil je že šestkrat 8 Stran 4 »SCOVENSKI NAROD«, dne septembra 1929. -,tev. 1Q3 SVa valovih strasti cRcman — Dragi fantje, zdaj pa pazite, kmalu zadoni prva salva! — je vzkliknil Al-ponse na čelu mladih bojevnikov. — Ne pozabite na salvo, karabinko, čelado in na bonbone za štiri su! — Vive la repub!:que! — so kričali Aiphonsovi učenci. Ta čas je bila množica že nabasala too in izstrelila svojo prvo paradno salvo. Ko se je bil dim po salvi nekoliko razkadil, sta se sovražna tabora dobro videla. Delavci so merili previsoko in zato so zadele krogle samo čelade gardistov na konjih. Vendar pa gardist: niso več tako pritiskali na množico, kajti po salvi je bilo težko krotiti kom'?. Alphonsovih učencev ni bilo nikjer. Zdelo se je, da so se pogreznili v zemljo. Toda njihov učitelj se je smehljal, ko je basal puško. Slednjič se je na ves glas zasmejal. Cemu se je smejal? Med gardno konjenico je vladalo neko Čudno razburjenje. Sedla so se nagibala zdaj na desno, zdaj na levo in to je motilo drugače dobre jezdece. Ponosni kavaleristi so se kar penili od strahu in jeze in zbadali konje z ostrogami, kakor da jih čaka boj s peklenščki. Da, bili so res peklenščki in sicer najhujši, kar jih more naprtiti usoda poštenemu kavaleristu. Čim je namreč streljanje s puškami ustavilo napad, so planili Aiphonsovi učenci v oblaku prahu k eskadronu in z neverjetno spretnostjo so lezli med konjskimi nogami na vse'strani. Ko so se razlezli med eskadrcnom so porezali z ostrimi nožiči vsa jermena sedel. To je poseben način demontaže jezdecev, ki je v Franciji splošno znan in priljubljen. V takih razmerah obvladati konja, vrhu tega pa še rabiti pištolo ali karabinko, je celo najhrabrejšemu mestnemu gardistu nemogoče. Zato si lahko mislimo, kako so kavaleristi besneli. Biti premagan je usoda, na katero mora biti pripravljen tudi najhrabrejši vojak. Toda najbridkejša je usoda, če premagajo vojaka otroci, če ga vržejo iz sedla fantiči, ki še nikoli niso sedeli na konju. Priznati je namreč treba, da deca iz boljših rodbin nikoli ni tako razposajena. To je dostojno samo bledih potomcev iz ljudskega okraja, katerim sreča ni tako mila, da bi nosili pestre svilene obleke s pozlačenimi gumbi in jedli dan za dnem čokladne bonbone. — Le poglejte! — je zaklical Ar- mand svojim tovarišem, — le poglejte, kako se je gardistom zmešalo v glavi Požurimo se. da jim pritrdimo pamet s svincem, sicer jim utegne izpuhteli iz glave ... Toda to pot merite za d^ber komolec nižje. Tem besedam je sledila nova salva, ki je dokončala zmešnjavo in pospešila poraz. Strašna je bila osveta razjarjene množice na Place du Pala;s-Roya!. Komaj polovica vojakov vseh peš-polkov se je rešila in pobegnila v Cha-teau d'Eau. Glavna straža redne vojske, ki je branila Palais-Royal. je pravočasno položila orožje in ušla usodi mestne garde. Trg Palais-Roval je bil definitivno zavzet in množica je pozdravila zmago z nepopisnim navdušenjem. Toda zmagoslavje je bilo še preuranjeno. Preostajala je še Chateau d* Eau s svojimi mračnimi, grozečimi stenami. Okna v prvem in drugem nadstropju so opremljena z železnimi mrežami, strelne line so okovane z debelimi železnimi pločami. debela hrastova vrata so zunaj in znotraj okovana z žele/ Potrebni bi bili topovi, da bi vse to razbili. Toda topovi so bili demontirani. Množica razjarjenega ljudstva pa pomeni več nego topovi. In množice navale na stene Cha-teaue d' Eau. Trdnjavo obstreljujejo iz sosednih hiš. Grade barikade m streljajo z njih. ploha krogel se vsuje na zidovje in kmalu so sve stene pobeljene. Kdo i"i zapustil Place du Palais-Roy-ali, dokler ni zavzeta Chateau d'Eair? Toda Chateua d'Eau bruha ogenj in svinec iz vsake strelne line in po trgu teče kri v potokih. Koliko prokletstva, koliko groženj in klicev po osveti pada na mračne stene. — Zažgite trdnjavo! Zažgite Chateau d'Eau! — se začu;'e glas iz množice. To je b:i glas Armanda Cambona. — Zažgite Chateau d' Eau! — je za-donelo od vseh strani. Nerazumljivo je, kako so mogli pozabiti na tako enostavno in vsakdanje sredstvo, kakor je ogenj, edina pomoč, edina možnost zavzeti trdnjavo. Nad sto kočij in kolesljev je pridrvelo k Chateau d' Eau. Postavili so jih okrog trdnjave. Na vozove so nakladali pohištvo, ki so ga metali stanovalci bližnjih hiš skozi okna. Potem so privalili sode in sodčke, polne konjaka in ruma. Grmado pohištva in sodov so zažgali, plamen se je širil, veter ga je gnal k stenam, oknom in vratom. Les je gorel, železo je bilo razbeljeno. Zmagoslavno je prodiral ogenj v vse odprtine in uničeval vse. kar je dosegel. Stebri so se majali, kipi so se podi- rali, iz velikega rezervoarja je brizsa a voda in izhlapevala v dimu KOTCČega gradu. Ognjeni zublji so objeli Chateau d' Eau. Skozi plamen so švigal? krotit ta širile smrt »par hasard-. Kar ie streljanje ponehalo. Ogenj IX trdnjave je pogoltnil ogenj pusk. Posadka ie položila orožje. Na tisoče sekir se je dvignilo rad glavami vojakov. A med sekirami in glavami se ie pojavil mlad mož z iztegnjenimi rokami Solza se je zalesketala v njegovem očesu, prošnja mu je drhtela na u^- Govoril je o zmagi, pa tudi o plemenitosti zmagovalcev, ki je mnogo lepša, nego čast zmage. Grozil je in prosil, in padal na kolena. -rire so pačasi omahnile. Kdo bi ne uslišal prošnje tega mladeniča, saj je junak tega bojišča, saj je Armand Cambon. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabostih, glavobolu, m:g-Ijanju oči. razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolii do dela povzroč naravna FRANZ JOSEFOVA« grenč -ca odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dob:!: veselje do jedi z uporabo sta-ropreizkušene »Franz Josefove« vode. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. l-L Za jesen in zimo! angleško in češko blago za obleke, suknje, plašče i. t. d. kupite PRI spec. trgovina - s ii k n a \OYAI4-11 l'BIiJA\A, Kongresni trg 15 najbolje in najceneje. Prepričajte se! Oglejte si veliko izbiro! o^l asi < Vsaka beseda 5O par. Plača se lahko tudi v znamkah-Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne >, 1 nd&ctvariama- - Najmanjši oglas Din S«—- 1 11 Išče se kuharica perfektna, samostojna, za večjo hišo. Nas:op čim/preje. Ponudbe s spričevali in navedbo plače na Efinfca groia Khuen-Belasi, Nu-šta.r, Sritjem. 1SOS Opremljeno sobo išče boljša gospodična, uradnica, po možnosti z oskrbo, pri ugledni rodbini.. Ponudbe z navedbo cene na upravo lasta pod 15. seotem-ber/17S0. 1780 Amerikanec fant, sa.m, s:ar 45 let, se želj poročiti s poštenimi in krotkim dekletom ali vdovo na domači.io, oziroma s Šiviljo — Ponudbe na uipravo »Slv>v. Naroda« pod šifro >Srečen in zadovoljen «*-kon«/17Sl. 17S1 Damska črna obleka iz najiinejšega blaga, skoro popolnoma nova, ugodno na prodaj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.' 1779 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsaik dan od IS. ure dalje. Vpisovanje v torek 3. s-eiptembra od 18. do 20. ure Učna ura 4 Din. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 7/1. 1801 L. Itffiikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic SPAI^I POTEJJLJI IX M A X APEJI patent otomane v najnovejših oblikah in najlinejši izdelavi dobite samo pri KUDOLF SEVER, Marijin trg £ Cas je zlato! Pred nakupom oglejte si ve* liko izbiro po najnižji ceni. Dvriknlesa raznih moddor. Motoren reč vrst Siralnih «Cro]ev CLajnoTejŽ« trCJjdbe. OtroSMh vozičkov. Športnih vnfičkov» IgraCmh VOZUkOC TricOdjen Skico. Otzoikib avtornobuor. Stolić za utemc faoje- Trldkfcc U pre«ot blaga. Dele C* vsakovrstne alrofc to koksa. poermatika itd Ccnfrfi {ranko Proda)« tudi a* obroke. V <5osebni orkteteh sc »prejemajo ti* popravil* ..TRIBUNA ' F. D. L TOttioa tfaokolcs la otroikJh voatfkoa Ljubljana. Kartovska cesta 4. Gostilničarji pozor! Poceni prodam 4 cevni radio-aipa-> rat z vsem po-tTebndon in salonski zvočnik. Radio-aparat sprejema vse evropske postaje močno in Čisto in je pripraven za večje sobe in dvorane. J. PoLut-nflct Ljubljana. Svabičeva oL 15/1. (Trnovo). 1S10 L Mikuš UU5UANA ttestn ttg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni n palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Konjska oprema skoraj nova, naprodaj v Trnovem, Korunova uL 7. 1816 O T V O I I T E V N OTEL LJUBLJANA . O V E Z G R A MIKLIC NASPROTI GLAV. KOLODVORA 72 lepo opremljen h sob. - V novi zgradbi * vsaki sobi v c dovod centralna kurjava, kopalnice. lift lep salon za prireditve. Vse p ade, jedi a k kor mdi sobe prvovrst e in po nizkih cenah. Šolski teden priredi od 1. do 2virje, mi je možno vsako popravrilo strokov njaško, ceno in brez konkurence izgoto-viti. R. WARBI-NEK, L>u.b'jana, Greigorčičeva 5, nasproti Glasbene matice. 1S13 Zastopnika agikiega in dobro vpeljanega v mamrfakt.iirim stroki, za LjubMann m celo Sloveni'jo za prodajo moškega blaga na mesečno odplačevanje sprejme S. Čepelaa, Zagreb, Ilica 53, I. Popjudbe na tt. do 10. septembra. 1824 BBOBHfl BBIS BSBB M hi S: v TURIS^H J. C. mHYER LJUBLJHflH priporoča svojo veliko zalogo manuiakturnega blaga in lepo izbiro damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. Popper 'Jrejuje; Josip Zupančič. — Za -rodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratnj del lista: Oton Christou — Vsi v Ljubljani.