Naša zborovanja. Reorganizacija sreskih učiteljskih društev bo v kratkem izvršena po vsej Dravski banovini v najlepšem soglasju in stanov* ski vzajemnosti. S tem pa začne tudi pravo delo v naših edinicah za skupne stanovske potrebe in cilje Zborovanja sreskih učiteljskih društev so prav za prav oni forum v naši skupni organizaciji. kjer se najjačje kaže organizačna moč in disciplina, kjer se z uspehom lahko uveljavljajo vsi. Rečem: vsi; vsaj tako bi moralo biti, če hočemo trditi, da je naša organizacija edin« stvena, krepka in popolna. Da pa to dose* žemo, je prva naloga naših sreskih učiteljskih društev in njihovih zborovanj, da vodijo prav tako točno evidenco o nečlanih kakor o svojih članih. Njih naloga je, da za vsa* kega ncorganrziranca ugotove vzroke njcgove abstinence in jih, ako so tehtni in upošte* vanja vredni z vso kolegialnostjo odstranijo ter omogočijo tem tovarišem(icam) vstop v skupne vrste. Oni, ki ostajajo izven svoje organizacije iz komodnosti, stanovske brez* brižnosti, ali celo iz gole sebičnosti, da ne rečem previdnosti, da si ohranijo za vse slučaje in potrebe svojih osebnih koristi prosto jot — naj ne pričakujejo obzirnosti in tova= rištva od onih, katerim sami nočejo biti tovariši. Pri pregledu poročil o zborovanjih sres= kih učiteljskih društev opažamo, da so mnoga vedno prav dobro obiskana, pri drugih pa je udeležba stalno slaba. Upravni odbori zadnjih bi morali o tem resno razmišljati in ugotoviti vzroke velike odsotnosti. Morda je krivda v odboru sa= mem, ki premalo skrbno pripravlja zborova« nja in se dovolj ne trudi, da nudijo zbori članom vse, kar jih zanima iz stanovskega, organizačnega in šolskega življenja. Ako kljub delavnosti in skrbi odbora ne kaže članstvo potrebnega zanimanja, je treba poiskati vzroke obilih absenc med član« stvom samim. Izgovori: ni denarja, ne drže! Res je, trda je za denar, ne samo enim, ampak vsem. Brez dvoma pa je, da izdajajo mnogi od teh za razne druge, zanje manj važne prireditve in razna razvedrila večje vsote, kakor so po* trebne za poset zborovanja. Kje najde pravi tovariš lepšega in popolnejšega razvedrila in pobude kakor med svojimi sodelavci, kjer si nabere novih sil, novih smernic za svoje delo. Kaj je lepšega, kakor vsaj enkrat me< sečno, ali celo vsak drugi mesec priti med svoje, ki enako čutijo in mislijo. Povod odsotnosti mnogih je tudi njihova prevelika pasivnost Na zborovanjih je treba sodelovanja vseh. Odkrito in prostodušno na dan z besedo, četudi kritično, le v dobro naj bo usmerjena. Sodelovanje rodi zanima* nje in vzbuja zavest. V časih, ki niso bili bolj rožnati od da* našnjih, so se shajali tovariši in tovarišice v zavesti skupnosti in odkritega tovarištva, kakor družina, ki ima skupne težave in potrebe. Pustili so za te dni skrbi in težave doma, se razgovorili ter poradovali v vzajemnosti in tovarištvu. Zakaj bi ne bilo tudi danes tako. Na naših zborovanjih je treba več aktiv* nosti, treba je sodelovanja vseh. Koliko misli, koliko vprašanj. dobrih predlogov in na= svetov bi lahko podali posamezniki in pripo* mogli k dobri stvari Vodstvo sekcije bi moralo biti zasuto od teh predlogov in navodil, iz katerih bi lahko razbralo mišljenje in potrebe svojega članstva ter izluščilo vedno pravo jedro v korist celokupnosti. Na vsakem zborovanju sreskih učitelj* skih društev je treba trezno premotriti vsakokratni šolski in stanovsko-organizačni po« ložaj v srezu, banovini in državi. Premotriti je treba vse osebne izpremembe, dogodke in pojave, ki so v zvezi s šolo, stanom in orga* nizacijo. Marsikak neljub pojav nekolegialnosti, zlasti med neorganiziranci, bi bil ne* mogoč, ako bi se za primere, ki niso v skladu s stanovsko disciplino in ne v ponos stanu in v prid organizaciji, zanimal ves učiteljski zbor v srezu. Ne bilo bi to netovariško. Pra* vi tovariš izpove resnico in pravico, četudi je trpka da odvrne sotovariša z zgrešcne poti ter tako očuva stanovsko solidarnost in disciplino Ne strašimo se govoriti na naših zborih, učimo pa se molčati, ko smo jih zaključili. Zborovanja sreskih učiteljskih društev so danes skoro edino torišče, kjer imamo priliko in možnost razpravljati o naših šolskih in vzgojnih vprašanjih. V današnjih, za razvoj moderne pedagogike in šolstva toli važnih časih ne zamudimo nobene prilike povetiti nekaj časa tudi tem, za naš napredek važnim vprašanjem. V ozki zvezi z našim šolskim delom, ki je in ostane prvo, bo posvečati na naših zborih vso skrb in pažnjo prosvetnemu delu med narodom. Beseda »prosvetno delo« nekatere vzne« mirja, ker menda še danes ne pojmujejo bistva in cilja tega dela. Res pa je tudi, ne zanikajmo tega, da hočejo nekateri učitelju naprtiti vse delo, sami pa bi radi dominirali in sedeli na lavorikah njegovega uspeha. Učitelj je bil od vseh početkov, od kar obstoja stan, prosvetni delavec med narodom. Saj ni skoraj učitelja, ki bi se ne bil posvetil delu v korist naroda. Ozrimo se le za nekaj desetletij v preteklost! Ta je gojil sadjarstvo, oni je vadil petje, tretji je tajni= koval, četrti je prirejal igre v čitalnicah itd., vsak po svojih močeh in svojih sposobnostih. Ali ni danes prav tako? Z novimi prilikami so nastale v novi državi nove ustano* ve, nove organizacije, z njimi novo delo. Ne vidimo danes prav tiste slike kot pred leti? Zopet je učitelj oni, ki se udejstvuje pri »So= kolu«, pevskih društvih, raznih gospodarskih organizacijah, kmetskih nadaljevalnih tečajih, raznih zadrugah in drugod, kjer čuti potrebo in zmožnost in kakršne so krajevne prilike. O vsem tem delu bo treba govoriti na naših sreskih učiteljskih zborih, govoriti jasno in odkrito s poudarkom, da učiteljstvo hoče dela, in hoče pri tem delu in delitvi dela tudi soodločati. Izvršiti nam je pregled dosedanjega dela in napraviti program za enotno in smotreno nadaljnje udejstvovanje. Vsak pa naj poprime tam, kjer je naj* bolj treba, in za ono delo, za katerega ima potrebno znanje in zmožnost. In slednjič. Ne pozabimo, da smo na zadnji pokrajinski skupščini UJU in na prvem rednem občnem zboru JUU sklenili, po* svetiti vse moči in vso skrb svojim gospo* darskim ustanovam. Obljuba dela dolg. Oddolžimo se! JN[aj ne bo sreskega učiteljskega zborovanja, na katerem ne bi govorili, ne samo govorili, tudi kaj storili za realizacijo tega vprašanja. Od naših gospodarskih ustanov je odvisen v doberšni meri naš splošni napredek in še prav posebno edinstvenost in moč naše skupne organizacije.