----    10   ----
Konkordat in pa armade.
Konkordatoborci vlečejo na dan, kar le morejo, da bi počrnili konkordat; tako brez poštenja divjajo ti ljudje, da pripisujejo njemu celo stvari, o kterih je čisto nedolžen.
Tako je najdel nemški pražki časnik „Prager Lloyd"? ki ga je dunajski dr. Klunov „Volkswirth" ra-
dosten ponatisnil, da konkordat je na škodo tudi kmetijstvu in obrtnijstvu, in zakaj neki? Tako-le modrujeta „Lloyd" in „Volkswirth": „Gospodstvo kon-kordatovo samo, ktero našemu cesarstvu naklada leto in dan 70 praznikov, je krivo, da je na leto za 700 milijonov gol d. na zgubi, ker če ne bi teh praznikov bilo in bi kmetje in rokodelci smeli delati, bi v teh 70 praznikih pridelali in prislužili 700 milijonov gold. Rokodelec v protestantiških (luteranskih) deželah dela celo leto 313 dni očitno pred vsem svetom, o praznikih pa saj nekoliko ur pri zaprtih vratih; Avstrijanec sme le 297 dni delati, vse druge dni pa, če tudi ima dela čez glavo, ne sme, ker policija bi mu delavnico zaprla." Tako modrujeta ta dva časnika, ki prav očitno pred svetom kažeta kratko svojo pamet. So li naši prazniki še le od 1855. leta, ko se je konkordat ustanovil? Al ker nista tako nevedna, da tega ne bi vedela, kar ve vsak priprost človek, ki je 20 let star, zato je očitno, da le na konkordat bijeta, mislita pa na katoliško cerkev, ktera praznuje svoje praznike. In kako temno je v glavah teh ljudi, ki v eno mer le kričijo „več svitlobe, več svitlobe", kaže prav očitno to, da v vsakem kraji je mnogo ljudi in v našem cesarstvu na milijone ljudi, ki bi radi delali, paše v delavnikih nimajo dela!
Ali ne slišite siromakov, ki prosijo dela, pa ga ne dobijo? Bog daj, da se, kadar delavci stopijo na noge, ne bi maščevali ti ljudje nad norim zasmehovanjem praznikov!
Tem konkordatoborcem nasproti pa poje dunajski časnik „Allg. L11. Zeitsch. fiir Land- und Forstw." vso drugo pesem. Ta časnik pod naslovom „Das stehende Heersystem" pa v armadah išče velike^zgube delavnih moči, ter pravi med drugimi to-le: Število duš v Evropi iznaša 280 milijonov, vojakov pa 3 milijone; ako rečemo, da vsaj polovica izmed njih zmiraj le puške nosi in druzega nič ne dela, gre po takem 550 milijonov delavnih dni v zgubo. Grozovita je ta zguba, zato ta časnik naposled vse kaj druzega svetuje kakor „Volkswirth", kteri kriči: „Proč s prazniki, proč s konkordatom^ („Fort mit dem Concordat! sei also auch unsere Losung") ; on svetuje: „znižaj te stroške, posebno stroške za armado, ne odtegujte pridnih rok kmetijstvu in rokodelstvu, povzdignite pridelke in izdelke; dajte soseskam samostojno gospodarstvo, dajte deželam avtonomijo itd. — in tako stroški državni ne bojo veči memo dohodkov!"
To mislimo, je pošteno rečeno; ta svet sega v djansko življenje; tako je in nič drugače. Liberalizem konkordatoborcev, kteri pezdir vidijo v duhovnih napravah, bruna pa v državnih ne, je piškav oreh, pozlačen od zunaj, kakor so orehi, ki jih Miklavž nosi otrokom!