Vojni stroji v službi kulture,
Posamezna Številka 16 vin. nEVUVHEn
Posamezna Številka 16 vln>
LDUTrst, 8, oktobra, Rimski »II Mes-Nj&ero« javlja iz New Yorka: »Associated Picss* poroča iz Washingtona, da vla« *** marljivo preučuje način, kako bi napravila konec sedanjemu položaju v Adri-j* in v drugih delih Evrope, kjer se pojavih nac^ona^s^ični spori, l^i so v veliko •*odo za ugled mirovnega kongresa in ki
Amerika preti.
pretijo uničiti odločbe, sklenjene na podlagi sedaj ustanovljeih principov, katerih se ne more več ovreči. »Associated Press« dostavlja, da bi vlada Zedinjenih držav, če jadransko vprašanje ne bo rešeno v par dneh, bila prisiljena, ustaviti za hip vsako podporo, financielno ali pa drugo, evropskim državam, ki bi se ne hotele pokoriti.
Rusko-polfske meje.
U Moravska Ostrova, 9. oktobra. L Kakor poročajo pariške vesti, se je Vrhovni svet glede vzhodne meje Poljske odločil za mejo kongresne Poljske izza leta *815, Tako bi vzhodna meja potekala ob P®ejšnji ruski pokrajini Suvalki, in bi se
nadaljevala potem vzdolž rek Njemena in Buga do vzhodne gališke meje- Grodno, Bialistok in pokrajina vzhodno od te meje, ne bi pripadala Poljski, pač pa bi bil Brest Litavski poljsko mesto.
Ministrska kriza.
LDU Belgrad, 9, oktobra, Opozici-®®alni blok bi moral danes dopoldne izro-. i svoj odgovor dr. Pavloviču, To pa se zgodilo ob določenem času, nego šele “ 16. uri. Vsebina odgovora je tajna. Go-T?** se, da je opozicionalni blok med dru-?\ Pristal na to, da postane dr, Pavlovič Ministrski predsednik, a pod pogojem, da vstopijo v njegov kabinet vsi ministri, ki So bili na Trifkovičevi listi in da dobe iste **>rtfelje.
LDUBelgrad, 9. oktobra. Danes po-P°/dne je imela Demokratska zajednica »J®, na kateri se je razpravljalo o vpra-nPh, ki so v zvezi z rešitvijo krize, Seje\ j, se udeležili tudi socalistični ministri jj°rač( Kristan in Bukšeg. Jutri bo imela _ fcffi.okratsk.1 zajednica zopet sejo in bo plavila odgovoi na 'anašnjo noto op »ri-namega bloka dr, Pavloviču,
Italifanski kralj odobril mirovno pogodbo.
. LDU Trst, 8, oktobra. Italijanski lčralj *e P°d.pisal dne 6, t, m, oba odloka, s kanil!?1*1 se	mirovna pogodba
j®« Italijo in Nemčijo, sklenjena dne 28, 1919 v Vesaillesu, in mirovra pogoi-nied Italijo in. Nemško Avstrijo z dne septembra 1919, sklenjena v Saint Ger-Kakor poročajo italijanski listi, p^ta odloka naslednjo besedilo: Na predli vojnega ministra, državnega tajnika za /T^&ie stvari, in po zaslišanju svojega mi-slcJf - sve^a' smo se odločili izdati !na-j^^je ivaredbe: Člen 1. Odobri se mirov-Pogodba, sklenjena med Italijo in Nem-1° m. podpisana v Versaillesu dne 28, ju-^^5919, — Odobri se mirovna pogodba, T^ajena med Italijo in Avstrijo, in pod-isejia dne 10. septembra 1919 v Saint Ger-*®amu. — člen 2, Ta odlok bo predložen Pflfrlamentu v svrho, da dobi značaj zako-Člen 3. Z drugim našim odlokom, bo tudi predložil parlamentu v svrho r®®akonitve, se bo določil dan, s katerim smatrati vojno stanje za končano z 8emi pravnimi in dejanskimi posledicami.
LDU Rim, 9, oktobra, »Gazzetta Uffi-p“«e« (Uradni list) priobčuje naslednji de-P° proglašenja miru je prepovedano ^sirjanje vesti in objav, ki so nevarne za k f obrambo in za mednarodno razmer-. ttalije. Prepovedana je tudi vsaka ob-va, ki vsebuje žalitev ali sramotitev ar-®**e in mornarice.
Vprašanje Reke.
DiS Trst, 8, okt »Corriere d’ Italia« ■y_	° reškem problemu: »Smatra se za
■ rjetno, da se bo protizakoniti čin, ki so
krattVr 116 prostovoljske čete, v , atkem spravil v pravi tir s tem, da bodo bi °Varie D'Anmmzia zamenjale v zased-r,ref^ne čete P°d poveljništvom ge-Vzpi p , doglia. General Badoglio bi pre-storii * v fvojo oblast in izjavil, da je da bi hotel kršiti pokorščino Veliavno	konferenci,	čija končno-
&a r ^ev jadranskega vprašanja bo vSe2?aim obveljala- Diplomacija in rešite,v	sl Prizadevajo najti to
biti nrL i M n°ken način ne bo mogla
,*reltuie£in0nsf	^	one’ katcro
interesi in nai na-
LDU London, 9, oktobra, (Dun. KU — Brezžično.) V nasprotju z vestmi, ki so se v zadnjem času razširile po inozemstvu, poroča Reuterjev urad, da" Velika Britanija ni podvzela nikake samostojne akcije radi Reke. Ko je bil položaj pred kakim tednom tako zelo napet, so vse zavezne in pridružene države neoficijelno posredovale tako pri italijanski, kakor tudi pri jugoslovanski vladi, da bi ju zadržale od vsakršnega izzivajočega dejanja, ki bi napetost še bolj poostril. Velika Britanija si je od vsega začetka prizadevala opustiti vse, kar bi moglo rešitev tega že itak skrajno težavnega problema še bolj otež-kočiti. Reško vprašanje je bilo razen tega pred par dnevi predmet prijateljskega razgovora med zastopnikom britanske vlade in italijanskim poslanikom v Londonu, pri katerem se je poudarjalo, da je sedanji položaj skrajno nevaren.
LDU Pariz, 9. oktobra, (Dun, KU — Brezžično,) Britanska vlada je dne 7. t, m, izročila italijanskemu poslaniku v Londonu, markezu Imperialiju noto, o kateri je poročala Agenzia Stefani in kjer izraža angleška vlada svoje začudenje nad dejstvom, da protizakonito stanje na Reki traja že tako dolgo, To posredovanje pa ni imelo značaja kakega poziva ali zahteve, kakor se je mislilo izpočetka, marveč je imelo samo v prijateljskih izrazih osvedo-čiti željo angleške vlade, naj se jadransko vprašanje reši čimprej mogoče.
Wilson.
LDU Haag, 9. oktobra. (DunKU). »Nieuwe Courat« poroča iz Washingtona; Zdravnik za živce dr, Dercam je povodom govoric, da je predsednik Wilson umobo-len, izjavil, da je Wilson čil in svež. Njegovo zdravstveno stanje se boljša.
LDU Frankobrod, 9, oktobra, (Dun, KU) »Frankfurter Zeitung« prinaša z dne 7. t, m, vest newyorških listov, ki menijo, da je Wilson vsled tega bolan, ker ga je zadela kap.
Za ogrsko kraljestvo.
LDU Budimpešta, 9, oktobra. (Dun, KU) Poročevalec lista »Az Est« je imel razgovor z voditelji ogrske rojalistične stranke, ki so izjavili: Njih stranka ne stremi po drugem, kakor da vzpostavi na Ogrskem zopet institucijo kraljestva, toda ne vlade Habsburžanov. Sicer pa želi stranka zavarovati razvoj Ogrske v narodnem, liberalnem in demokratskem oziru. Gibanje se ne nanaša na gotove oeebe. Stranka se bori samo za ideje.
Stavka angleških kovinarjev.
Amsterdam, 9. oktobra. (Dun, KU) Kakor poroča »Telegraaf«, se stavka 50.000 angleških kovinarjev širi čimdalje bolj. »Times« pišejo, da se mora računati z nevarnostjo, da bi se mogel prisiliti en milijon delavcev v strojnih tvomicah k stavki,
- -   | 11— —— 
Boljševlki ropajo.
LDU Berlin, 9. oktobra. (DunKU). »Deutsche Allgemekte Zeitung« javlja i® Kodanja: Iz Stockholma se poroča. da naznanja zunanje ministrstvo, da *> boljše-vilki napadli švedski generalni konzulat v Moskvi m ga oplenili. Odnesli ao stvari, vredna 12 miKinumf, mhAiant,
Doma.
Dr, Korošec je z večino Jugoslovanskega kluba zapustil prestolni Belgrad in se vrnil v domačijo. Tudi on, največji optimist, je moral končno izgubiti vero v pošteno voljo političnih nasprotnikov in se prepričati, da v igri, ki jo igra največja politična skupina v državi: demokrati v resnici ne gre za nič drugega, nego za golo oblast, ki jo hočejo demokrati za vsako ceno ohraniti. Ljudem, ki so povzročili v reševanju krize stvari, kakor so se dogodile ob Trifkovičevi sestavi vlade, ne more biti za blagor države toliko, kakor za lanski sneg ali pa morajo biti politično popolnoma slepi, V obeh slučajih je vsako resno delo z njimi nemogoče in vsako na-daljne prerekanje izgubljen trud in čas. Naj utonejo v močvirju svoje koruptne oblasti, v katero silijo še dalje, dasi jim blato sega že do grla. Skrb poštenih mož mora biti sedaj samo ta, da kolikor mogoče zavarujejo narodne in državne interese pred škodo, ki jim preti od vratolomnega početja demokratov, Ta namen je dovedel tudi dr. Korošca v domačijo.
Središče — Belgrad s posili-vlado in neizvoljenim parlamentom — je danes torišče najnedostojnejše strankarske politike, Tu se ne da za skupnost ničesar storiti. Zato se treba lotiti dela tam, kjer je pot še prosta — dela v pokrajinah, dela med ljudstvom. Volitve so pred durmi — pa naj je to komu prav ali ne. Sedanji položaj je ne vzdržljiv in iz njega vodi edina pot: volitve 1
Neizmerno važne bodo te prve državnozborske volitve v Jugoslaviji. Saj bodo veljale ustavotvomi skupščini, v katere rokah bo bližnja in daljna usoda naše nove domovine. Šlo bo za to, ali naj se naša država postavi na temelje večnove-ljavnega božjega zakona: popolne pravičnosti vseh nasproti vsem v kulturnem, socialnem in gospodarskem življenju, za to ali naj vera in Cerkev dobi tisto svobodo, tisto stališče, ki ga potrebuje, da more neovirano, uspešno vršiti svoje veliko, večno poslanstvo, brez katerega bi družba in država neizmerno osiromašile in morale prejalislej propasti, za to, ali naj ima v državi oblast ljudstvo ali pa samo nekateri izvoljeni sloji, za to, ali naj ima veljavo pošteno živo delo ali pa kruti mrtvi kapital.
Med tremi glavnimi strujami nam bo voliti: Med takozvanimi demokrati, ki jih označuje protiversko svobodnjaštvo, kapitalistični gospodarski nazor in načelo brezobzirnega in neomejenega državnega centralizma, potem med socialnimi demokrati, ki so istOtako veri sovražni, a v socialnem in gospodarskem oziru revolucionarni komunisti, zagovorniki razrednega boja, ki ne priznavajo nobene zasebne lasti — ter končno med ljudsko stranko, ki zastopa krščanska načela v vsem javnem življenju: trdnost zakona in družine, versko vzgojo v šoli, veljavo in prednost dela in najširše politične pravice ljudstva.
Na prvi pogled je jasno, da je le poslednja stranka prava slovenska ih ljudska stranka. Vera in delo označuje vsakega pravega Slovenca, Zato ni čudo, da je ogromna večina slovenskega naroda od prvega početka pristala ob to stranko in prav nič ne dvomimo, da se bo izrekla zanjo tudi ob bodočih volitvah tako odločno in jasno, kakor pod prejšnjo državo. Načela« ki jih zastopa« veljajo v vseh razmerah enako, so večna. In ravno pristajanju na ta načela, delu in moči V, L, S,, se ima-mo Slovenci zahvaliti, da velja danes Slovenija za najboljši, najnaprednejši, naj-zglednejši del Jugoslavije. Za Slovence in njihovo politično predstaviteljstvo — V. L. S. — govore dejstva*' Pokrajina, v kateri tudi v teh najtežjih časih vlada največji red in pošteno delo — je, mislimo, tudi za celokupnost, za državo najtrdnejši steber. Zato naj bi razni slovenski in br-vatski svobodnjaki malo bolj pazili na, svoj jezik, kadar govore ali pišejo o »slovenskih klerikalcih« kot o protidržavnem, temneni elementu, kakor to rad dela n. pr. »Agramer Tagblatt«. Slovenija je v taboru v. L. S. in kar je dobrega v njej, je predvsem njeno delo m njena zasluga.
Zato pa pozdravljeni njeni zastopniki: dc. Korone ia tovariAi x tiopnačijil Varno,
Vojne stroje, ki so preje služili v proti* kulturne svrhe, začenjajo zdaj vporabljati v koristne namene in ta ali ona iznajdba, ki jo je iznašla slepa strast samovničeva-nja, bo morda v bodoče človeškemu na-predku še dobro služila. Na naši sliki vidimo zgoraj »tank«, ono strašno ententino »orožje«, ki služi za plezanje na hribe, tedaj nekaka ladija za turiste; na spodnji sliki pa je vlečni stroj, ki služi zdaj za podiranje lesa in s katerim potegnejo drevo s koreninami vred iz zemlje.’
da ste prišli domov, da nadaljujete delo za ljudstvo in stem za ožjo in širšo domovino, zato da dobite med svojim ljudstvom nove pobude, novega ognja, nove utrditve v težkem političnem poklicu. Tako je vselej delal dr. Krek in se je njemu in ljudstvu obilo izplačalo. Tako naj bo tudi sedaj.
Boljševlška grozo-viada v Ukrajini.
Kakor poroča »Ukrajinski Prapor« iz zanesljivega vira, so boljševlki ustrelili v Kijevu tri tisoče ljudi- Število žrtev bolj-ševiške vlade je pa v resnici še veliko večje. Radi nezrapsnih razmer v boljševi-ških ječah je umrlo v njih več kot petnajst tisoč Ukrajincev,
V	Kijevu sta poslovali dve »izredni« sodni komisiji, ena za mesto Kijev, druga
— za Ukrajino. Koliko sta obe umorili obsojenih, je težko določiti, no po truplih ki so jih našli v raznih krajih mesta, jih je bilo nekaj tisoč. Narod pa. govori o 40 tisočih, Še danes — piše dopisnik »Timesa«
— v 15 dan zavzetja Kijeva po Denjikinu, se razprostira po mestu mrtvaški duh od gnijočih trupel, V anatoimškem kabinetu vseučilišča je bilo najdeno okoli 200 trupel, na katerih so se poznale sledi strašnega mučenja. V sobi zasebnega stanovanja so našli 140 trupel že skoraj segnitih. Kakor je vidno, so imeli boljševiki veliko veselje po mučenju svojih žrtev.
Kijevska »izrednica« je bila na Vrtni ulici. V vrtu zraven hiše je bila 4 metre globoka jama, iz katere so izvlekli 125 trupel ljudij, ki so bili ubiti ponoči, par dni pred vzet jem mesta, V vrtu se nahaja tudi garaž, kjer so se vršila vsa zverstva. Vse stene so izrite od krogel in vse polne krvavih madežev, tla so nasičena s krvjo ih spolzka, zrak je poln težkega mrličnega smradu, čeprav so že parkrat vse de«n-fedrali. Vsako noč so prebivalci sosr ' ih domov slišali krik in stok nesrečnih J v.
Ves dom je poln najrazličnejših reči, ki so jih členi izredne komisije ukradli i? zasebnih stanovanj.
Hiša Ukrajinske »črezvijčajke« iz-gleda še bolj strašno. Na dvorišču je jama, kamor so metali ubite. Iz nje se razprostira strašen smrad od gnijoče krvi. V dvorani «tak klada Pokrita čez in čez s krvio
Štev. 223.
Cene po poiti:
st ceio leto. H m psi leta . R 28'— za četrt leta. B 10'-saIme..B 2*S0
Za Ljubljano niestfio 3 fl
Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it. 8
Uredfl. telefon štev. a
Poštnina	pavialirana.
Ljubljana, petek 10. oktobra 1919.
WMBaaaww—BaMMaggsni^sMMMBBgiBgaiB—a———ibbmjhmlut——a—aa
Stran
»Večerni list«, dne 10. oktobra 1919.
Štev. 223.
zraven je pa ležal star bajonet. To je bil kraj trpinčenja.
Znamenitega vseučiliškega profesorja slavista Florinskega je ubila židovka Roza Schwarz lastnoročno. Ta zverina v ženski podobi je bila člen izredne komisije in ubijala ljudi kakor mesar živino. Ko je do-brovolska armada zavzela Kijev, so to ii-dovko ujeli in obsodili na smrt.
Politične novice.
'-J- Govorica. V poslanskih krogih v Belgradu se je širila govorica, da bo regenta na potovanju v Zagreb in Ljubljano spremljal socialistični voditelj sodrug K o-rač.
-j- Kako skrbe za ljudstvo. »Neuer Tag« poroča: Bivši dunajski kršč. socialni občinski svet je nakupil Dunajčanom za 150 milijonov kron živil, in sicer 1000 vagonov moke, močnih izdelkov, masti, Špeha, riža, sladkorja, kave itd. Sedanji socialno demokratični župan Neumann pa nakazuje iz teh zalog izredne priboljške ne ljudstvu, marveč socialno demokratičnim organizacijam.
-f Friedrich proti framasonom. Ogrski ministrski predsednik Friedrich je uvedel proti framasonom preiskavo, ker so se udeleževali komunističnih spletk. Friedrich, ki je bil sam framason, je prosil, da toj ga črtajo iz imenika framasonov, ker mu bo tako mogoče ložje izvesti preiskavo.
Dnevne novice.
— Proslava petdesetletnice smrti pesnika Jenka {18. oktobra 1869 — 18. oktobra 1919), — Višji šolski svet v Ljubljani je odredil, da vse javne in zasebne srednje, meščanske in ljudske Šole v območju deželne vlade za Slovenijo v soboto, dne
18.	t. m., s primernimi šolskimi slavnostmi proslave petdesetletnico smrti Simona Jenka, pesnika naše narodne himne »Naprej zastava Slave!«
— V Preski se ne vrši v nedeljo dne 12. t. m. shod JSZ, ker se isti dan vrši skupno protestno zborovanje. Po nespora-zumljenju je bilo delavstvo napačno obveščeno, da se vrši v Ljubljani zborovanje. Isto se vrši sredi meseca novembra. Vsi delavci naj sc udeleže protestnega zborovanja,	_	'
—- Osebne vesti. Začasno vpokojeni okrajni živinozdravnik Hugon Turk je zopet sprejet v državno službo in imenovan za višjega državnega živinozdravnika v IX. čin. razredu. Agrarni zemljemerec v državni službi Fran Detter je pomaknjen y IX. čin. razred.
— Za stalne učitelje so nameščeni na državni realni gimnaziji v Novem mestu: prof. Janko Krajec, Ivan Koštial, dr. Milan Šerko; na državni gimnaziji v Kranju: Mirko Kmet; na državni realni gimnaziji v Ljubljani: Josip Mam, Viktor Prosenik, prof, na državni gimnaziji v Petrinju in Vinko Levičnik prof. risanja na državni realki v Splitu se prevzameta v državno šolsko službo v Sloveniji.
— Proti tujim podjetjem. Bosenska vlada je odredila, da bodo imele v vseh državnih podjetjih prednost ponudbe domačih ljudi, pa naj bi bile tudi za 5 odstotkov dražje, nego ponudbe tujih podjetij in tvrdk.
— Izvoz našega žita. Od letošnje žetve bo izvozila naša država 40.000 vagonov žita, in sicer za zameno z drugim blagom v| Avstrijo, Češko in Mažarsko, 25 tisoč vagonov, v Grčijo 6500 vagonov, ostalo v zavezniške in nevtralne države.
— Zaradi prometnih težkoč, ki so nastale na hrvaški progi Vsled prepočasnega zacarinanja v Zagrebu, smo bili primorani ustaviti do nadaljnega sledeče osebne vlake: na progi Zidani most—Ljubljana gl. kol. vlaka št. 40 izt 45, Zidani most
—	Zagreb j. k. vlake št. 507, 508, 510 in 511 in na progi Zagreb j. k.—Sisak vlaka it, 518a in 519a. Sedaj se vozeči vlak štev. 504 odhaja iz Zidanega mosta šele ob 6. uri 20 minut, tako da ima zvezo na vlak št. 36 iz Ljubljane. Vlak št. 503 odhaja iz Zagreba še le ob 16. uri in ima zvezo v Zidanem mostu na vlak št. 39 proti Ljubljani in na vlak št. 42 proti Mariboru. — Obratno ravnateljstvo južne železnice, Ljubljana.
Uubllansk« novice.
lj Iz pisarne dramskega gledališča.
Premijera novitete »Kasija«, izvirne slovenske drame v treh dejanjih Stanka Majcena se ne bo vršila v torek 14, t, m., kot je bilo pomotoma včeraj objavljeno, temveč v sredo dne 15, t, m.
lj Delavstvo nekdanje ljubljanske predilnice. V svrho popisa se vabi vsa delavstvo predilnice, katero je prosilo podpore, ▼ soboto popoldne ob 3. uri v Ljudski dom, streliška ulica 12, II. nadstropje, mala dvorana. Da se odpošlje čimpreje zagotovljen popis, je v interesu vseh prosiilcev. Za shod povejta svojim tovarišem in. tovariši-
cam okrog, da se udeleže vsi točno. Poverjeništvo za soc. skrb je obljubilo enkratno podporo. — Jugoslov. Strokovna Zveza,
lj Mezdno gibanje grafičnih strok. Včeraj opoldne so lastniki tiskaren odgovorili, da so pripravljeni za pogajanja, katera naj bi se pričela v pondeljek. Z ozirom na ta odgovor se je sinoči ob 8, uri zbralo pred Prešernovim spomenikom do 250 uslužbencev grafičnih strok, ki so na to odkorakali pred Černetovo hišo na Cankarjevem nabrežju, kjer so društveni prostori tiskarskega pomočniškega društva. Tam se je vršila seja zaupnikov. Uslužbenci so poslali k seji deputacijo, ki je zahtevala, da se morajo pogajanja s podjetniki končati še ta teden. Ko je deputacija dobila pomirljivo poročilo in je to sporočila pred hišo zbrani množici, se je ta mirno razšla. Zaupniki so sklenili, da ostanejo pri svoji prvotni zahtevi, katero so spo-, ročili podjetnikom že v pondeljek, da morajo biti pogajanja končana do sobote ob 12. uri opoldne,
lj Mestni popisni urad ostane dne 11. t. m. radi snaženja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni in neodložljivi slučaji.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. septembra do 4. oktobra 1919, Število novorojencev 35, mrtvorojencev 1, umrlih 23, od umrlih je - domačinov 12, tujcev 11. Umrli so za grižo 5, (med temi 2 dva tujca], za vratico 1, za jetiko 3, med temi 1 tujec, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi
12.	— Za nalezljivimi boleznimi ro oboleli in sicer za tifusom 2 domačina in dva tujca, za grižo 13 domačinov, 8 tujcev in 5 vojakov, za vratico 1, za malarijo 1.
Narodno gledišče.
Opera.
11. oktobra, sobota: /»Manon«. Abone-ment B.
12. oktobra, nedelja: »Dijak rresjak«. Izven abon.
13. oktobra, pondeljek: Zaprto.
14. oktobra, torek: »Manon«. Abonement A.
15. oktobra, sreda: »Dijak proejak«. Abonement C.
16. oktobra, četrtek: »Postiljon iz Lonjumeau«. Abonement E.
17. oktobra, petek: »Hoffmanove pripovedke«. Abonement B. \
18. oktobra, sobota: »Dijak prosjak«, Abonement D.
19. oktobra, nedelja: »Pikova dama«. Abonement D.
20. oktobra, pondeljek; Zaprto.
Drama.
11. oktobra, sobota: »Tat«. Abon. E.
12. oktobra, nedelja, ob 3. uri popoldne: »Favn«. Izven abon.
12, oktobra, nedelja, zvečer delavska predstava »Dnevi našega Življenja«. Izven abonementa.
13, oktobra, pondeljek, »Striček Vanja«. Abon. A.
14, oktobra, torek: Zaprto.
15, oktobra, sreda: »Kasija«, Izven abonement.
16, oktobra, četrtek popoldan: »Favn** Dijaška predstava. Izven abon.
16. oktobra, četrtek zvečer: Zaprto.
17. oktobra, petek: »Kasija«. Abone ment D.
18. oktobra, sobota: »Tat«. Abon. C.
19. oktobra, nedelja popoldne: »Sne-gulčica in škratje«. Izven abonement.
19.	oktobra, nedelja zvečer: »Striček Vanja. Izven abonement, delavska predstava.
Razne novice.
r Glad in draginja v Kijevu. Pud moke stane v Kijevu 4000 rubljev, funt masti 400 rubljev, funt jajc 200 rubljev, V Rostovu in Donu pa razsaja pegasti legar, ljudje umirajo trumoma, '(Glede živeža veljajo te cene le za one, ki ga hočejo kupiti preko predpisane množine, ki jo dobi vsak.)
r Plemska posestva zaplenjena. Estonska narodna skupščina je sklenila, da bodo zaplenili vsa plemiška posestva.
r Maksim Gorkij v sovjetski vladi. Po vesteh iz Petrograda je izjavil Maksim Gorki, da se bo sovjetska vlada obdržala le še kake tri mesece. — Kolčak je baje mobiliziral vse kozake od 15. do 70. leta.
r Denaren postiljatve Avstro-ogrske banke pod varstvom Angležev. Dne 7. t. m. je odpeljalo več avtomobilov bankovce na Ogrsko. Avtomobile so stražili angleški vojaki, katerim sta poveljevala dva angleška častnika.
r Nedeljski počitek žumalistov na Italijanskem. Ministrski svet je odobril dekret, s katerim bo vpeljan nedeljski počitek zd časnikarska podjetja od prve nedelje 1920. leta naprej,
r Ministrova prtljaga ukradena. Ministru Benešu je bila na potu iz Pariza v Prago uropana prtljaga.
r Adeiina Patti umrla. Iz Londona poročajo listom, da je te dni umrla na svojem gradu Fottgalle na Angleškem Adeiina Patte, ki je bila izmed najslavnejših pevk na svetu, Adeiina Patti se je rodila v 1. 1843. v Madridu, ko hčerka tenorista Salvatorja Pattija. Poučeval in izobraževal jo je njen svak M. Strakosch, ki je imel nje sestro Amalijo za ženo. Najprej je nastopila v Novemyorku, kjer je nje družina že več let živela. Nje slavo je prvi razglasil London (v 1. 1861.), od koder je nastopila naravnost triumfalno potovanje po svetu. Bila je prvovrstna koloratuma pevka z nenavadno lepim glasom.
r Leninov padec. »Narodni Listy« so prinesli naslednjo novost: Poročilo, ki je prišlo iz Stockholmskih ruskih krogov, trdi, da so Lenina vrgli iz vlade in da je zdaj v zaporu v moskovskem Kremlju, Novi boljševiški vladar je baje ToršLcky.
r Pomnik Krištofu Kolumbu v Buenos Aires. Italijanska naselbina je sklenila, da podari argentinski republiki v dar pomnik Krištofa Kolumba, Pomnik bodo odkrili na dan narodnega praznika, ki bo na 25. dan meseca maja 1920. 1, v Buenos Aires.
r Tretji del Bismarkovih spominov izide, Berolinski listi poročajo: Založništvo Cotovo bo vkljub ugovorom Bismarkovih dedičev izdalo še pred Božičem tretji zvezek Bismarkovih »Misli in spomini«, ki bi po dogovoru ne smeli priti v javnost, dokler je še živ bivši nemški cesar Viljem.
r Svojeglavi Viljem, Angleški listi poročajo naslednjo epizodo: Viliem je kupil na Nizozemskem nov grad. Notar je ugovarjal, da bi bivši cesar podpisal kupno pogodbo samo z besedo »Viljem«, kakor je
podpisoval, ko je še vladal. Notar je zahteval, da se mora podsati: Viljem Hohen-zollernski. Stari zločinec se je trdovratno upiral ali navsezadnje se je Je podpisal: »Viljem iz rodu Hohenzollemov.«
r Zarota proti sovjetski vladi. Kot poročajo iz Moskve, je tam odkrita zarota proti sovjetski vladi. Prijeli so kakih 200 oseb, od katerih jih je 66 ušlo. Pretekli mesec sta bili vrženi v dvorano osrednjega komunističnega odbora dve bombi. Eksplozija je usmrtila več oseb, med temi dva poverjenika, Panjenih je bilo 35 ljudi.
r Vojna sila Nemčije. Po mirovnem sklepu sme imeli Nemčija samo 100.000 vojakov. Vendar pa so Nemci med mirovnimi pogajanji organizirali zelo močno armado, ki daleč presega število, ki je določeno, le da se nekdanja vojaška sila skriva pod raznimi imeni, Nemčija ima Š* danes 9000 lahkih in 7000 težkih topov, r Nemiri na Portugalskem. Sindikalisti na Portugalskem so izvali nemire, pri katerih je bilo aretiranih v Lisboni do 200 oseb. Sindikalistično gibanje se širi po vsi državi in raste čez glavo.
r Francoski železničarji zahtevajo, da, jim povišajo plače za 100 odstotkov, Za" četna plača železničarjev naj bi znašala' 4800 frankov,
r f^umunslra kraljica na Italijanskem* Iz Rima poročajo listom, da je rumunskal kraljica prišla iz Trsta v kopališče Via-'' reggio na Laškem,
r Afriška odprava vojvode Abruškega. Rimski listi poročajo, da so dovršene pri" prave za ekspedicijo. Poleg vojvode se bet udeležilo odprave sedem strokovnjakov* Ekspedicija bo trajala sedem' mesecev.
Novela. Spisal Rabindranat Tagore. (Konec.)
Moj mož je dejal počasi: »Povedal Ti bom resnico. Bojim se te. Tvoja slepota te je zaprla v svojo trdnjavo in jaz nimam vhoda do tebe. Zame ti nisi več žena, Ti si strašna ko kak Bog. Jaz ne morem več živeti svoje vsakdanje življenje s teboj. Jaz želim žene — čisto navadne žene, s katero bom lahko ljubkoval, se pričkal, se je dobrikal in zmerjal, kolikor me bo volja.«
»O, raztrgaj moje srce in poglej! Kaj drugega sem kot čisto navadna ženska? Ravno ona deklica sem, kot sem bila, ko sem se poročila. Deklica z vsem svojim hrepenenjem verovati, zaupati in spoštovati.
Ne spominjam se več natančno besed, ki sem jih govorila. Vem samo, da sem dejala: »Če sem ti zvesta žena, tedaj, Bog mi je priča, ne boš storil tega brezbožnega dejanja, ne boš prelomil svoje prisege. Poprej kot boš storil tako hudodelstvo, bom jaz vdova, ali pa umre Hemangin.«
Nato sem se zgrudila nezavestna na tla. Ko sem se zavedla, je bila že noč. Ptice so molčale. Moj mož je bil odšel.
Ves dan sem prebila v pobožnosti pred Najsvetejšim hišnega oltarja. Zvečer pa se je začela divja nevihta z bliski, gromom in, dežjem in je stresala hišo. Ko sem šepetala pred oltarjem, nisem prosila Boga, da bi rešil mojega moža pred nesrečo v nevihti, četudi je morda bil ob istem času v nevarnosti na reki. Molila sem, da bi bil moj mož obvarovan velikega greha, pa naj se zgodi karkoli.
Noč je prešla. Ves naslednji dan sem vztrajala v pobožnosti pred oltarjem. Ko se je zvečerilo, je nastal ropot vsled udarcev in trkanje na vrata. Ko so vrgi vrata iz tečajev, so me dobili, ko sem ležala nezavestna na tleh in so mp odnesli y mojo
9obo.
Ko sem se zavedla, sem zaslišala, da mi nekdo šepeče na uho; »Sestra«.
Zapazila sem, da ležim v svoji sobi, z glavo v Ksdambininem naročju. Ko sem zganila z glavo, sem zaslišala šum njene obleke Bil je šum poročne obleke.
O moj Bog, moj Bog! Moja molitev ni bila uslišana. Moj mož se je pogubil!
Bemangini je sklonila svojo glavo in dejala s sladkim šepetanjem; »Sestra, ljubica, prišla seno, da izprosim blagoslova za najino poroko.«
Sprva je otrpnilo moje telo kakor drevesno deblo, v katerega je udarila strela, Nato sem sedla in dejala bolestno in se silila izgovoriti te besede: »Čemu bi te nc blagoslovila? Saj ti mi nisi storila nobene krivice.«
Hemangini se je zasmejala z veselim
smehom,
»Krivice!« je dejala. »Ko si se ti poročila, je bilo prav, če se poročim jaz, imenuješ krivico!«
Poskusila sem se smejati kot v odgovor za njen smeh. V svoji duši sem govorila: .»Moja molitev ni zadnje na tem svetu. Njegova volja je vse. Naj padajo udarci na mojo glavo; toda mojo vero in moje zaupanje v Boga naj puste nedotaknjeno.«
Hemangini se je sklonila pred menoj in se dotaknila mojih nog. »Bodi srečna,« sem govorila in jo blagoslavljala, »veseli m nepretrganega blagostanja,«
Hemangini še ni bila zadovoljna.
»Ljuba sestra!« je dejala, »če blagosloviš samo mene, ni dovolj: Ti nama moraš dati popolno srečo, ti moraš sprejeti S temi blagoslovljenimi rokami tudi mojega moža v svojo hišo. Dovoli; da ga pripeljem,«
Dejala sem: »Pripelji mi ga.«
Par trenutkov pozneje sem zaslišala, zaupljive korake in vprašanje: »Kumo, kako se počutiš?«	4
Planila sem in se ozrla na zemljo ifli zavpila: »DadaJ«
Hemangini je planila v smeh.
»Ti ga imenuješ še vedno starejšega brata?« jo je vprašala. Kaka neumnosti. Imenuj ga mlajšega brata, potegni ga za ušesa, zlasaj ga, zakaj on me je vzel za ženo, tvojo mlajšo sestro,«
Zdaj sem razumela. Moj je bil obvarovan prestrašnega greha. On se ni pogubil.
Vedela sem, da se moj dada ni nameraval nikoli poročiti. In odkar je umrla moja mati, je manjkala tudi njena sveta želja, ki bi ga silila v zakon. Toda jaz, njegova sestra, sem po svoji silni'stiski storila, da se je zgodilo, kar se je zgodilo. Poročil se je radi mene.
Solze veselja so se udrie iz mojih oči in tekle čez lica. Poizkusila sem, da tt\ jih zadržala, pa nisem mogla. Dada je po gladil moje lase.
Hemangini se me je oklepala in s* smejala neprestano.
Velik del noči sem bdela v svoji postelji in čakala v napetem strahu na moža, da se vrne. Nisem si mogla misliti, kako bo prestal ta udarec sraniote in prevare.
Ko je že zdavnaj pretekla polnočna ura, so se odprla počasi vrata moje spalnice. Sedla sem in poslušala. Bili so koraki .mojega moža. Moje srce je pričelo biti. Stopil je k moji postelji in vzel mojo rok^ v svojo.
»Tvoj dada,« je dejal, '-me je rešil pogubljenja, Globlje in globlje me je razjedala blaznost hipa. Objela me je bila slepota, kateri nisem mogel ubežati. Sam Bog zna, kaka teža je ležala na meni oni dam ko sem se vkrcal v čoln. Vihar je divjal nad reko in pokrival nebo. Sredi strahu mi je prišla tiha misel v moje srce, da bi utonil in rešil življenje voziov, v 'katere sem se bil zadrgnil. Prišel sem v Matur-Tam sem izvedel novico, ki mi je prinesla svobodo. Tvoj brat je vzel Hemangini z® ženo. Ne morem ti povedati, s kakim veseljem in kako osramočenostjo sem spr®' jel to vest. Hitel sem zopet na krov lai' je, V tem hipu sem spoznal, da zame a’ druge sreče razen tebe. Ti si boginja.
V	smehu in joku sem mu dejala; »Hc< ne, ne! Nočem biti več boginja! Jaz s®1® samo tvoja mala žena.«
»Ljubica,« je dejal, »tudi jaz ti im a’1' nekaj reči. Ne osramoti me nikoli s te®1' da me imenuješ svojega boga.«
Naslednjega dne je bilo malo mest0 vse veselo od zvenenja školjk. Toda nih£®
se ni upal omeniti niti z eno besedico onfj
mm	.bil®
oči, v kateri bi se bili skoraj vsi pogubi
Izdajatelj konzorcij »Večernega li«U*. Odgovorni urednik Jože Rutar. ‘ Tlak* »JuOralovanaka, tlakama« v LiuUia»»*