Šolske razmere iia Spodnjein Štajarji. Avstrijski Slovani so v jako nevarnera položaji ter že čisto kaže na lo, da se v tej državi najvažniše ljudstvo prepušča svoji smrti. Da si ohiauimo svojo narodno dedščino, za to se truditi je skrajna težava, kajti pri nas ne hodi, kakor pri naših nasprotnikih, za lo, da si pridobimo in priborimo nova, moena mesta, ampak mi želimo samo, da si ohranimo zemljo naših očelov. Ker pa imajo Nemci v deželnem zboru večino, zato so Slovenci v naši deželi v vednih stiskah in nič ni čuda, če se kaže, da še tudi slovenska oblastva pripomorejo, naj se lep del naše krasne dežele s časom ponemči. V prvi vrsti mislimo v tem na šolska oblastva. Podlaga državi in ljudstvu je šola. To so nemški liberalci v nasprotni stranki že zdavno prepoznali in se sedaj Irudijo, da dobijo čedalje večjo moč čez šolo. In veliko so v tem oziru na Štajarskem že dosegli, kajti mlačnost in maloraarnost slov. »Jurka« jim je že marsikaj prepustila.' Na krajne šolske svete se dnes ne oziramo in oglejmo si samo okr. šolske svete! Nekaj slovenskih okr. šolskih svetov še sicer imamo na Spodnjem Štajarji, vendar pa tudi njim ni kaj častnega oporeči; saj je pač to neka posebnost, da n. pr. slov. šolski sveti slov. dobrili učiteljev ne vzamejo v terno in le-ti šolski sveli so po tem največ krivi, da je dobil marsikateri trg in marsikatera vas nemSke učitelje, s tem pa se najlažje doseže poneračenje šole, poneračenje prebivalcev. Naj spomenimo le nekatere kraje, kjer se vsled nemarnosti »Jurkove« ponemčuje šola in deloma tudi prebivalei. Taki kraji so n. pr. Sv. Magdalena pri Mariboru, Badvanje, Razvanje, Brežice, Laški trg, Mar^nberg, Muta,TSv. Ožbalt pri Dravi, Sv. Peter pri Radgoni, Slov. liistrica itd. Brez težave še naštejeS lahko celo vrsto enacih krajev. Ge stoji v teh in drugib krajih z nami slabo, krivi so tega pač Slovenci sami in v prvi vrsli. Marsikatero posestvo je šlo vsled slabosti in nemarnosti blagega, brezstrastnega »Jurka« v zgubol. K temu še pride, da nam včasib šolski nadzorniki niso prijazni. Več nadzornikov, ki so jih imenovali v zadnji dobi, so še nemški liberalci. V prejšnji dobi 1881—1887 so pa bili vsi nadzorniki nemških mislij, pri novih pa, kakor pravimo, brž ni drugače. Spodnje Štajarsko šteje več izvrstnih narodnih nadueiteljev in učiteljev, ki bi bili po svojem čistem značaji in odlični omiki prav pripravni za nadzornika, ali teh nikar, ker niso gg. »purgarjem« po godu. [In za Spodnje Štajarsko §e je nekdo za nadzornika, ki smelo pravi, da ga je sram govoriti slovenski. Ako že c. kr. deželni solski svet noče kakega slov. moža vzeti v terno, tedaj pa bi vsaj kazalo, da se dajo možje, ki ne trobijo v rog liberalcev, za nadzornike. Nemškutarski učitelji znajo sredstva in vzamejo jih radi v roke, da dobijo občino pod-se. Slov. pisar se prežene iz občine in učitelj - nemškutar prevzame njegove posle. Kar pa premore tak občinski pisar, pokaže se v kratkem času. Šola je kmalu v strani, kajti če tudi ni kaj uspeha v njej, nič za to, ker je njemu glavna skrb za ponemčevanje in [priljubovanje pri nekaterib gg. purgarjih. In taki klečeplazi in podrepniki bi naj bili odgojevalei naših otrok? Tako vpraša »Marbg. Ztg.« in tarna še dalje v svoji 43. številki; mi njenim besedam nismo nič odvzeli in nič pridjali, samo zamenili smo Nemce sem ter tje s Slovenci in na robe Slovence z Nemci. Tako sndimo, da je brž resnica, ne pa v obliki, katero im& te besede v glasilu nemških liberalcev. Naši bralci, pa tudi vlada izprevidi iz tega Iahko, da je Ijudčm, katerim je evangelje, kar stoji v kakem glasilu nemških liberalcev, težko priti do resnice.