63 Sfrollta. i naum ? ttjm—w. [. iBtO. .Slovenski Narod* tel|a po poMIt za Avstro-Ogrsko: ćelo leto sknpaj naprej . K 28* - I po! leta „ „ . . . 14— I fctrt leta . .... 7— I na meace . • • • • 2-50 | zm Nemfijo: I ćelo leto naprej .... K 33-I za Ameriko in v$e druge dežele : I ćelo leto naprej .... K 38.- VpraSanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor donistvca tf! znamka. UjrarntttTO (spodaj, dvorlšče levo). ftaallova ulica it 9, toltton *L 95. Imte|a vsafc taa ivrttr ti***«* »•*•!;• la pratalkt. Interati se računalo po Dorabljenern prostoru in sicer: 1 mu visok, ter 63 mm Mrok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vin., trilerat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., oarte in za'is/ale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah pm dogovoru. Na pismena naroxi!.i hrez stiđjbie vposlau» nira'iine se ne ozira. „HaroJii Hs jirai" Ultloa it SS. Upravništvu naj se .i^ilja i mro*iine. reda ničije, inserti! L t i, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Ljubljani] do .Uvijen na dom ali če se hodi po nj t ćelo leto naprej . . . . K 2V41 I pol leta......132J | I četrt leta n ..... 6*60 I na mesec „ .... - 2*20 Posameina številka veija 10 vtaarJeT. Dopisi nai se frankirajo. Kokopisi se ne vračajo. Uradaistvo: Anallon alioi 4L 5 (v pritličju levoj telefon it 14. Vesti o resignsciji carja preuranjene. — Kovi ruski kabinet — Možnost konflikta med novo vlado in delavstvom. London, 16. marca. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je izjavil zaklad. kaneler Bonar La\v koncem seje od-govarjajoč na interpelacijo, da je do-spela od veleposlaništva v Petro-gradu brzojavka, ki je konstatirala, da prejšnje p o r o č i 1 o o odsto-pu carja in imenovanju | velikega kneza M i h a e 1 a i za regenta najbrže ni po-vsem točno. Odstop carja in imenovanje regenta ba-ješe ni izvršeno, dasi-ravno je eksekutivni od-sek storil tozadeven sklep. Nadalje je sporočil Bonar Law, da je d o b i 1 na-daljno brzojavko, da je neznano, kje se car mudi. KodanJ, 16. marca. (Kor. urad.) Preko Stockholma poročajo, da s o r e v o 1 u c i j o n a r j i stavili c a r i u ultimatum, da naj takoj podpiše manifest, ki brez pridržka priznava novi politični položaj. Snoči na Švedsko dospeli potni-kf poročajo, da se bodo na Finskem se nahajajoče ruske čete gotovo pridružile revoluciji, ker so se branile. ustreČi povelju stare vlade, da naj pridejo v Petrograd. V Helsingforsu je baie proglašeno obsedno stanje. Potrjuje se, da je bil Protopopov umorjen. NOVI NEMIRI V PETROGRADU. Rotterdam, 16. marca. (Kor. ur.) Po poročilih, ki izpopolnjujejo na-znanilo »Times«, so se v Petrogradu dogodki od petka do nedelje večkrat ponovili. Na več krajih Nevskepra prospekta je bilo mnogo ljudi ubitih ali ranjenih. Težkoče s preskrbo kruha se nišo izboljšale. Že na vse zgo-daj so navalili na prodajalne pekarn. Delavci so izjavili, da ne gredo prej delat, dokler ne dobe kruha, ne da bi trebalo ure in ure čakati nanj. V po-nedeljek so bili vsi mostovi čez Ne-vo zaprti za promet. Reklo se je, da so na severnem bregu reke izbruh-nili nemiri. V torek se je vršil cestni boj. Oklopni avtomobili. ki so najbrže vsi v rokah revolucijonarjev, so meniavali strele s strojnimi puškami vladi prijaznih čet. Iti po cestah je | bilo nevarno za življenje. Tiskarji so j štrajkali. Ćasnikarii ?n stavci so se \ prostovoljno ponudili za izdaianje dnevnecra popoldanskega lista, ki bi obve?čal prebivalstvo sproti o do-godkih. Prvi revolucijski list je izšei v ponedeljek zvečer. Dopisnik »Ti-mesa« pripoveduje, da so oficirji. kl poveljujejo vladi zvestim Četam, rekli moštvu, da prihajajo vse težkoče od \emcev. nakar so oddali voiaki št tevilne salve, popolnoma prepričani, da se bojujejo proti Nemcem. To negotovo stanje povzroči še mnogo p r e I i v a n j a krvi, meni dopisnik, predno bo vzpostav-ijen mir v Petrosradu. O vlogi, katero so ierali delavski po-slanci pri revoluciji, noroča dopisnik, da odnosa i i med eksekutivni m komitejem dume. ki z as topa ves narod, in delavskim zastopstvom, ki zastona izključno delavce po po-klicu, ali v krizi, kakor fe sedanja. in more razvrati veliko silo, dajejo povod za v e 1 i k e skrbi. Zmerni poklane" računalo na možnost konflikta med provizorij-no vlado in delavskim za-stnnstvom. Posledice tpk^era konflikta bi rroele biti izredno tezke. K sreći na je ta nevamost v??»i za sedai vsfed vnliva poslanca Kerin-sVe^a odstran'enn. FKSEKUTIVN! ODBOR RrVOLU-C'.IONARNE DUME. Kodanj, 16. marca. ^Kor. ur."> Od ditme postavljeni izvrsni ods^k obstoj?« iz teh*e oseb: Pre^sedrik dume RodzjnrVo, vodja soci^lpn-de-r^^kratlčne c'ržavrozhorske frak^?'*e Čćndzke, vodia de^avske stnnke Koren ^kn", vodia ka^etiv Miljukov. r>ri-pnć^'k fmkciie oktobristov polkov-nik En^Tharcit. no^nre^-^Hnik Hiirn^ kadet Konnvanov. kozaški častn'k K'arcmlov. prvi tain;k d^nie Dimitri-ii^ov. dru^ri tnin?k Hti^e P^^vskii. vn-d>a oktobristov ??Hlov?kn, VnHet Nekte^avovr, vodia zmernih oktobri-stov T.vov in vodja nacijonaHstov le-vice Sftcm. | Glasom brzojavk iz Har^rande j trajajo v Moskvi krvavi boji. Vrhov-; ni poveljnik moskovskeicra vojaškejra okraja Mrosovskij je odklonil pod-vreči se novi vladi ter se brani dati iz rok oblast. SKLICANJE KONSTITUANTE. Petrograd, 16. marca. (Kor. u.) Dclavski zastnpniki v elcsekutivnem komiteju dume 50 dosegli sporazum, da se naj skliče konstitu-a n t a, ki bi jo bilo voliti na podlagi splošne volilne pravice. Najnovejše brzojavke, ki so pri-spele danes opoline v Liubljano, vsebujejo poročila, ki spravljajo položaj na Ruskem v nekoliko drujračno Inč. Iz teh poročil je razvidno, da so revolucijonarji naravnost z a h t e -vali odston carja, da pa so bile vesti o že izvršeni rezignaciji pr e u r a n i e rre. Angle-ški minister Bonar Law je povedal, da nikdo ne ve, kje se car n a h a j a. Ta vest ie morda u s o d e-polnega pomena. Ako se car skriva in ako ^e odloči, da se ne vda pritisku novela režimi, rotem moramo računati z mo^nostjo proti-revolucije ki bi pomenila za Rusijo gotovo kat?strofo. Izvaianfa, ki jih najdejo čitatelji v sledečih kolonah, so naoisana pod dojmom vesti o carievi rezignaciji. Ni'"h konkluzije veljajo torej le s pri-đržkrm, da se pokoji položaja med tem ri"so bistveno spremem'li. Neiasna so postala tuđi poročila o novem rež;mn. Ponoćne vesti sro-\ore o novem kabinetu, današnja df>r>o!dan5ka nororiTa vedo le pove-dati. da je sestavita duma eksekutivni odbor. NOVI RUSKI KABINET. P Irogrrad, 16. marca. (Kor. ur.) Pordilo petrogradske brzojavne agenture: Izvršilni odsek državne dume objavlja to - le listo novega narodnoga kabineta: Knez L v o v, predsednik zveze zemstev, ministrski predsednik in minister notranjih zadev; petrogradski poslanik Milju-kov, minister zunanjih zadev; poslanec za Saratov Keren-skij, pravosodni minister; pndpredsednik državne dume Ukrasov, prometni minister; poslanec za Kostromo Kono-v a I o v. minister za trgovino in industrijo; profesor na vseučilišču v Moskvi M a n u i 1 o v, minister za javni poduk; član državnega sveta in bivši predsednik tretje dume ter predsednik združenih odsekov mobilizirane industrije Oučkov, vojni minister in začasno mornariški minister; poslanec Petrograda Š i n g a -rev, poljedelski minister; poslanec Kijeva Terščenko, finančni minister in poslanec iz Kazanji G o d nj e v, državni kontrolor. Amsterdam, 16. marca. (Kor. u.) Reuterjev biro javlja iz Petrograda, da je novi pravosodni minister skle-nil izdati splošno amnestijo za politične pregreške. Rodzjanko (predsednik dume) je imel osebno ogovore na voiaštvo, ki je prišlo pred du-nio, ter je zlasti poudarjal potrebo edinosti med narodom in armado. Ko so dumo čuvajoči vojaki izvedeli o prihodu vjetega generala Suho-mlinova, so hrupno zahtevali, naj se ga jim izroči, da se mu bodo rnašče-vali. Poslanci so koma] pomirili vojake. Ti so zahtevali, da strgajo Su-homlinovu epolete in so to tuđi sto-rili. Tuđi straža palače v Carskem Selu se je vdala novi vladi, London, 16. marca. (Kor. urad.) Reuter javlja iz Petrograda, da se je mir hitro povrnil, a pristaši stare viade da imalo še vedno zasedenih mnogo streh in podstrešij. upajoč, da ^ride na krmilo stara vlada in bo dala streljati na čete in na vojaštvo. POULIČNI BOJI V PETROGRADU. Kodanjski list »Politikenc poro-ča: Revolucija se je začela v četrtek s cestnimi demonstracijami, ki jih oblastva nišo mogla zatreti. V petek in v soboto so bili resni spopadi med orožniki in med ljudstvom. Vojaštvo je prišlo na pomoč in je streljalo na ljudstvo. V nedeljo je velik del voja-štva stopil na stran ljudstva in nastala je prava bitka med vladnim in revolucionarnim vojaŠtvom. Po-slednje je podpiralo mnogo, s puška- mi in revolverji oboroženih civili-stov. Vladne čete so se ustavile v središču mesta, obvladale so vse glavne ceste in streljale iz strojnih pušk in iz pušk na ljudstvo. Revofn-cijonarji so imeli v rokah drugo stran Neve in so vzlic hudemu obstreljeva-i nju prodrli čez mostove čez Nevo. Na obeh straneh je bilo mnogo izgub. Cestni boji so se nadaljevali tuđi še v ponedeljek, ko je bil že razglašen oklic dume. Sele v torek so boji veči-noma nehali, ker je prešlo na stran revolucijonarjev deset daljnjih poK kov, tvorečih večji del garnizije. Re-volucijonarji so imeli svoj glavni stan pri finskem kolodvoru in od tam ob-vladovali zvezo z inozemstvom čez Finsko. Od ponedeljka ni od tam od-* šel noben vlak, izvzemši vlak z invalidi, ki je dospel dne 15. marca v Toruko. Orožnikom, spremljajočira vlak, so revolucijonarji pred odluv* dom iz Petrograda vzeli orožje in so napravili orožniki prav žalosten vtisk. Povedali so, da so revolucijo-* narji izpustili vjetnike iz zapora Kresty. Finska nima več zveze z Ru^ šijo. Očividec pripoveduje, da je biU nedelja najbolj krvavi dan bola. Vladne čete so se postavile v strek ske vrste in s ceste streljali na kan zansko cerkev. Tuđi v ponedeljek so bile vse ceste in vsa obrežja polna ljudstva. Po ulicah so vozili vojašld avtomobili, y katerih so delavet in voiaki sedeli drug poleg drugega. \5 nekaterih teh avtomobilov so bfii to« di člani dume, ki so imeli govore nai množico in ji čitali oklic izvršilnega odbora. Vse ulice do predmestlj SO bile polne oboroženifi ljudskih mas, ki so prepevaje silile naprej. Celq žene in otroci so bili ta dan oborožo« ni z revolverji. Petrograd, 1(5. marca. Reuter]eY urad. V noči na ponedeljek je bila tajna seja dume. Zgodaj zjutraj v po-* nedeljek je mnogo gardnih polkoy izjavilo, da stopi jo na stran naroda« Nekaj oficirjev je bilo ubitih. Tuđi drugi polki so se pridružili ljudskemu gibanju. Artiljerijski glavni stan je bil zavzet in zapovednik ubit. Tudl Petro - Pavlovska trdnjava je bila zavzeta in so bili vjetniki izpuščeni. Citadela je zdaj glavni stan revolu-* cijskega vojaštva. Ko so prišli Člani dume v ponedeljek na sejo, so dobili carski ukaz, da so seje odgođene do po sred? aprila. Parlamentarci pa so sklenili. da se duma ne raziđe. Predsednik Rodzijanko je brzojavil carju, da je položaj resen, da v stolnem mestu vlada anarhija in da streljajo LISTEK. Po vojni. studiram, kdaj bo to: po vojski? — Ob samem začetku te »mrtva-ške bćsede« je bilo toliko predrznih upanj, prerokb, napovedi, zagotovil in ćelo stav! Težki koleselj usode pa drdra čisto malomarno naprej, ne nieneč se za hekatombe razočaranih duš. Krvavo rokodelstvo vajne se je prerinilo že do mozga Človeštva, postalo nekaterim poklič, ali vsaj vsak-danje opravilo. Tako se vleče ta tem-ni kolos v negotovost, koplje enim grob, drugim pa zida palače in kuje svetle rajnčke. Morala, ideali, huma-niteta, kultura in še druge take zve-zde, ki jih je svet prej dvigal v tako visoka nebesa, plesnijo zdaj pozab-Ijene med staro šaro in obupavajo nad vstajenjem. Kadarkoli naletim na siromaka, kl mi hoće razlagati svoje svetle nacrte — po vojski, se mu moram brid-ko nasmejati. Kdor ni dandanes stroj, in nič drugega, nego navaden stroj, »e mi zdi resnično siromak ćasa. Domislil sem se stare zgodbe. Čisto nehote. Res stara je že ta zgod-ba v blaznem potekanju časa in do-ffodkov. Pred dvemi leti nekako pred Kresom se je vstavila rojna crta sredi žitnepra polja. Dan imam zanisan v starem dnevniku, pa me ne zanima, da bi ga omenil. Je čisto v?eeno. Pred Kre?om je bilo. pa basta! Zgod-be same najbrž ne bom pozabil iz-lepa! No, tam smo lemali in riniH v zemljo. Vroče je bilo, da se Bogu smili! Po zraku pa sikanie in buča-nje, joj! Polje je ležalo na položnem pobočiu in zato je šio tu vse preko glav. Sele onkraj potoka in podane vaši je pljuskala razsiišena zemlja po neobdelanih njivah. Vrh pobočja pa so grabile krokije. Vsak čas je bila vrsta na nas. Naj bo že, kar hoče, kdo bi tarna!. če mu nič ns poma-ga!? — Miir > mene je pridirjal in-fanterist s prestreljeno roko. Take-mu strelu se pravi »tisočak« !n bogme, da sem ga zavidal zanj! »Bojr ve, kako in kje rxy^ mene ustrojili?« On pa je počen-i i-« klei na vse pre-tege: »Od začet' a sem ostal, ba5 zdaj, ko bo konec \v. bi tako rad koraka! z regimentom domov, pa moram v bolnis^co .. .* Povelie je prišlo, pa smo rTi r*rck pobočja, on pa doli na obvezališče. Kje ie zdaj? Morda se je že tačas dvakrat, trikrat vrnil in bogzna, kolikorat se še bo, predno se bo rc?iment odpravil domov? — Ali pa se ne bo nikoli več vrnil? Kdo ve, kako mu je zapisano? — V jeseni potem sem 'zrabil priliko, pa sem obiskal v vsej naglici Klementino, tam za fronto. Moje ure so bile t?ko kratke! Do polnoči sem moral biti že zopet pri polku. pa tako dolga pot. tnko di^eč in pa»dež. da se je hotelo nebo izjokati do zadnje sol-ze. Klementina ie prišla sele. ko so mi potekale zadnje minute, ki sem jih mogel še darovati čakanju. Seve-da se mi je začudila ali dru^ega nič! Morda sem jo ćelo preplašil, kakor da sem vstal od mrtvih. Komaj da mi je ponudila prostor In cigareto. Ko sem pogleda! na uro in se odlo-čil, da grem, je brez besede ogrnila deževni plašč, pa je §la z mano v mokro noč. Bila sva že da'^č zunaj vaši, že onkrai kozolcev. Čemu Se naorej? Poslovitf se je itak trebn fn s Časom je bilo tako tesno! — Postala sva pod rnenim dežnfkom. Klementina ie pomenila kdal mo-Jo mladost. AM raz^meti »e rišem mogel nikdar. Vsak korak približa- nja je rodil silno oddaljenje. Koliko-krat sem krenil že na drugo pot, pa so me zaslepljene misli zopet vrgle v si ari tir. Zmerom jasneje se je raz-p,rinfala Kalvarija Ijubezni. Videl sem že. da sem ji zoprn. usiljiv. ali sebičnost Klementine je bila tako prera-čunjena. da ni pustila oretr^iti po-slednih niti. Ta ženska mi Je bila resnična sfinga. Čim bolj sem jo študiral, tem nerazrcšljivejša uganka se mi je zdela. Čemu sem pravzaprav blodil za njo? — Nikdar si nisem mogel dati odgovora. Tako me je vlsklo tuđi to pot do nje, skoro- čisto nezavedno: moral sem jo videti, četudi le za trenotek, in v skopih besedah. Kaj mi je bila dalja, kaj deževni dan! — Stala sva tiho pod dežnikom. Enokomerno so padale goste kaplje nanj in nama drkale prek ramen. Do smrti klavrna so bila tista molčeča trenotja. »Povej, Klementina, ali me ljubiš?« Kolikokrat je že čula od mene to sentimentalno vprašanje! Zdaj sem jj ga izgovori! zopet, tako neza-vedno, kakor vsakdanjo molitev. Molčala je kakor drugekratL »Kdaj mi vendar poveš, Klemen-* tina?« Stiskal sem ji vlažno roko « nestrpnostjo. Čutila je, da se mi mudi. »Po vojski!« je dejala z vso mir-* nestjo. Kakor vedno: milja oddaljenjal za korak prlbližanja. Hitel sem v pusto noč. Hladne kaplje so mi tolkle v lica. 2ive du5e ni bilo na blatni cesti. Vas za vasjo je ostajala za mano, v nek.iterih ok-nih krehot, v drugih kletev, tupatam le bežece sence po zastorih. Prišef je gozd in ostal za mano nem in mo-ker kakor me je sprejel. V dalji se je od časa do časa izluščila iz teme Iu5 svetlobne rakete, pa zopet utonila r noč. Pretrpano hobnenie topov je tulilo v zamolkli besnosti, bog zna kje... Jaz pa sem blodil, blolil, blaten do ramen in moker do kože, pa sem misli! samo na Klementinln hladni odgovor: »Po vojski!« Kdaj bo to? AH je marda ona vedela? Domnevala vsaj? Zdi se mi, da ravno tako malo kakor oni infan-terist s prestreljeno roko. Kakor je že težak čas, vendar se je že daleč prerinil. Kako dolgo Je že od onega bednega večera! — Stran 2. •&UJVCM6IVI NAKUU*. aoe |7. mara itfl7. 63. St v. čete druga na drugo. Potrebno Je, naročiti sestavo nove vlade drugi osebi, ki uživa zaupanje dežele. Rod-zijanko je obenem brzojav U šefu ge-neralnega štaba Aleksejevu, ter na zapovedujoče generale na fronti, naj s svojim vplivom na carja podpro poziv dume. Nekako ob 1. popoldne je prišlo odposlanstvo revoltujočega vojaštva pred dumo, da izve, kako stališče zavzame duma. Predsednik Rodzijanko je voditelje odposlanstva obvestil, da Je sklenjeno, zahtevati premcmbo v vladi in je poudarjal, da je treba ohraniti red in mir. Duma je ustanovila odbor 12 članov, ki pripa-dajo naprednemu bloku in socijalistom. Poslanci skrajne desnice se seje nišo udeležili. Ob 2. popoldne so prišle nove čete pred dumo in so bile živahno pozdravljene. Mesto vo-jaške straže pred dumo so zavzeli revolucijonarji. Oficir straže je bil na cesti ranjen. Ob 6. so prijeli pred-sednika prve zbornice in preiskali hiše mnogih ministrov. Ministrski predsednik Galicin je telefoniral, da odstopi. Revolucijonarji so se med-tem polastili sovražene ječe Kresty in izpustili vse politične vjernike; tuđi so izpustili žene, ki so bile v pre-Iskovalnem zaporu. Glavni urad tajne policije je bil razdejan in ves arhiv, ki se tiče političnih oseb in or-ganizacij, sežgan. Zvečer so izjavile vse petrograjske čete, tako armadne kakor mornarične, da stoje na strani naroda, čete iz Kronštata so prišle v Petrograd, da se pridružijo gibanju. Z njimi pa ni bilo dosti oficirjev. Ulice so zdaj varne. Več policijskih uradov je bilo užganih in razdejanih fz maščevanja do policije, ki je s hiš-nih streh streljala na ljudstvo iz strojnih pušk in metala ročne granate. Sodi se, da je bilo kakih sto civi-Hstov ranjenih. Vojaška policijska sila je že organizirana. Stockholm, 15. marca. (Kor. ur.) »AIlehanda« priobčuje opise očivid-cev dogodkov v Petrogradu med re-volucijskim tednom. Glasom teh po-ročil je dalo prvi povod za nemire aretiranje voditeljev delavstva. V Četrtek je prišlo do novih spopadov. Kozaki in policija so posegli vmes, revolucija pa se je vedno bolj razšir-jala. V petek so spoznale oblasti res-nost položaja, Kozaki so streljali na ljudstvo, odpor pa je silno naraščal. V soboto je bil Petro«grad podoben bojišču. Odigravali so se razburljivi poulični boji, pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Nekateri pot-nlki poročajo, da so kozaki na več krajih pomagali prebivalstvu. Neke-ga policijskega uradnika so pobili, ko jim je hotel ukazovati. Stockholm, 16. marca. Prava revolucija se je pričela v noči od po-nedeljka na torek. Ob 1. ponoči so bili zasedeni kolodvor, poštni in brzojavni uradi ter obkoljena stanovanja ministrov. Pred notranjim mi-niststvom se je gnetla tisočglava irmožica, uradniki pa so ji branili vstop. Proti 5. popoldne se je zbralo pred angleškim poslaništvom me-Ščansko prebivalstvo, ki je pozdravljalo Buchanana ter pelo angleško himno. Tu je prišlo do spopadov z delastvom ter je bilo mnogo oseb ranjenih. Stockholm, 16. marca. V nedeljo zvečer se je razširila vest o odstav-Ijenju vlade. Stražni oddelek in več nadomestnih bataljonov se je pridružilo revolucijonarjem. Do prvih krvavih spopadov je prišlo v noči na ponedeljek. Proti 1. ponoči so revolucijnarji obkolili zborovalne lokale skraine desnice. Vodilni politiki desnice so uili. Pri boju, ki se je tu vršil, so bili 4 ubiti, mnogo pa je bilo ranjenih. V ponedeljek zjutraj je šio pre-bivalstvo pred hišo pctrogradskega poveljnika, ki pa je bil Že ođpotoval v glavni stan. GarnizUa ni imela voditelja, kaf je mnogo pripomoglo do zmage revolucije. Frukobrod, 16. marca. Iz Stockholma: V sredo je dospio sem več inozemcem, katerim se je bilo posrećilo zbežati iz Petrograda; med njimi je mnogo Amerikancev, Angle-žev in Japoncev. Baje je na Finskem mnogo ruskih dostojanstvenikom med njimi tuđi velik knez Ciril. ki velja za slučaj, da odstavijo carja, za pretendanta. 2e v soboto je bila baie zaprta okolica Tavrijske palače, vseh vele-poslanstev, Nikolajevega kolodvora ni kolodvora za Carskoje »elo. 2e nenadno odpotovanje carja in prestolonaslednika v sredo na jugozapadno fronto je vzbudilo skupaj z vestmi o nameravanem razpustu dume veliko nevoljo. Karlsruhe, 16. marca. »Messa-gero« poroča iz Petrograda, da je bilo nad vsem Nevskim okrajem raz-glašeno ojačeno vojno stanje. Višje učilnice v Petrogradu so zaprte zaradi revolucijonarni homatij. V 7u~ nanjih četrtih okrajih Petroerrada se mir še ni popolnoma povrnil. Rotterdam. 16. marca. Minister carskega dvora Frederiks, ki je na sumu, da simpatizira z Nemčijo. je bil aretiran. Premožno prebivalstvo beži trumoma iz Petrograda. Skoraj vse plemstvo se je z rodbinami preselilo na deželo. Zadnji mlnfstrsk! svet. Amsterdam, 16. marca. (Kor. u.) »Times* poročajo 13. marca. da je sklenil ministrski svet radi nedeljskih dogodkov, da zvečer odstopi in je sporočil to carju. Car je baje odgovo-ril, da bo imenoval šefa g^neralnega štaba Aleksejeva za diktatorja. V ponedeljek je bil Rodzijanko pozvan, da se udeleži seje ministrskega sveta v Marijini palači. Rodzijanko se je !>eljal tja v spremstvu vojakov iz dume in v oklopnem avtomobilu. Dobil je vse ministre zbrane in jim sporočil, da je duma soglasno z ljudstvom sklenila, da stvori novo vlado, ker nima drugega sredstva za vpostavi-tev reda v glavnem mestu in v svr-ho, da se deže^a obvaruje pred anarhijo in Rusiji pomore do položaja, da bo vzdržala do zmage. Večina mi-nistrov se je kazala pripravljeno, da se vda in zadovolji z imenovanjem velikega kneza Mihaela za regenta. Vojni mfnister general Bela^ev fca je izjavil, da on ne more nrelomitf svo-ie voiaske prisege in do nadaljeva! brvi, dokler ne dob! od carja druerih ukazov. Med tem so se vsi crardni zbori in rezervni bataljon! pridruŽil! dumi. Protivojni značaj ncnirov. Berolifi, 16. marca. (Kor. urad.) Neki stockholmski dopisnik »Lokal-anzeigerja« Doroča. da ruski revolu-cijonarni odbor nlkakor ni gospodar položaja. P^žanie ann^de te povsem ne^otovo. Zivila bodo kmalu vsa po-raMiena. Sodi se. da korrptć porrete bližnje dni revoluciiska vla^a. ki se bo opirala v glavnem na radikalne in socijalistične elemente. Nemiri do-bivaio vedno značaj vojni sovražen. Amsterdam. 16. marca. OCnr. ur.) Londonske »Times« poroča?o 14. marca: Anglpškecra fn fr?"cn^-era noslanika j<* ^bčinstva po^rav^o 7 elasnlm vsklikom, ko sta š*a zjntrpj kakor po navadi v zunanje mini-strstvo. »Times* p^i-oC^Jn 15. t. m.: ?ta-novanj*3! erofa Frederika ie bilo or»fe-rneno. Staro grofovo *;nnro?o so rte-ravest^o o^Tie^ii ?* h:š*v hčer ie ni-inna dri'npl trn?nč?1a. Dv3?«dvp'c^t rtn^ov dr7"^"nt^rr^ sve+a. nrH nrrni Oi'čkov in Tp'^p^VM 1e i»^1r»io vče-rai na r?»ria br7o?pvkn. v •'?t'*ri oveduiejo potniki, došli iz Petrojzrrada na švedsko ;nejo, da ^e bil antfleški poslanik v Petrogra^u Buchanan umorjen. Umor so izvršili pristaši nreišnje vlade, da odstranilo provzročitelt'a revolucije. Ruski delavci fn revofncl}«, Berolln, 16. marca, »VorwSrtS€ piše: Ta revolucija ni vstaja ljudstva, ki želi miru, proti vojujoči se vladi, ta revolucija ni revolucija »brez-domovinskih pomočnflcov«, ampak revolucija nacijonalnih nadpatrijotov, ruskih liberalcev, Miljukova in Rod-zijanka. Ta vojna stranka je pognala carizem v zagato, ker se Je izkazal nesposobnega, da Konca voino sa RnsUo z xma^o. »Vonrftrts« pravi dalje, da nova vlada more dobiti mir od strani Nemčije, ako ga hoće, se-veda tak mir. ki ne krii narodnega čuta nobenega naroda, ako pa ga no-če ruska vlada, ga bo hotelo rusko ljudstvo« ruske delavske mase po velikih mestih nišo pri volji slediti kaki vojni do konca. To sta povedala tuđi Tčejds^ in Kcrenski v dumL Finska. Iz Karlskrone poročajo: Sem so do- speli iz Hangoja in Helsingforsa ne-vtralni državljani, ki poročajo o prvih nemirih v teh mestih na Mnskem, V lielsingforsu so se vršile pretekli petek velike poulične demonstracije pred vladnim poslopjem. Izid demon-stracij ni znan. Iz Stockholma poročajo: V Jer-neborgu in Vazi na Finskem so se sestavili neodvisni finski komiteji. Clani dvorncga sodiča so z guberna-torjem vred zapustili Vaso. »Nova ruska vlada pomeni zmago nad germanofilL« Angleško časopisje slavi zmago ruske revolucije kot največji dogo-dek tega stoletja. »Daily Express« piše: Tišti, ki so hoteli Rusijo prodati Nemčiji, so bili poraženi. To je naj-važnejše dejstvo. ki ga je rodilo re-volucijsko gibanje. To je dobro znamenje za bodočnost Rusije. Katastrofo germanofilske stranke je toplo pozdravljati. »Daily News« pravijo: Germanofili so poraženi. To bi ne bilo mogoče, ako bi ne bila vsa Rusija složna. »Times« pondarja: S tem, da se je car prostovoljno odpovedal prestolu, je preprečil socijalno-anar-histično katastrofo. Revolucija je bila za stvar entente velika preizkušnja, ki se je končala s porazom Nemčije. Na londonski borzi. Haag. 15. marca. Posledice pe-trograjskih dogodkov za londonsko borzo presegajo najhujŠa pričakova-nja. Vsi ruski državni papirji in že-lezniške prioritete so bili 14. t. m. na borzni tabli izbrisani. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne iziđe na-znanilo o uradnem stališču nove pro-vizorične vlade napram finančnim obveznostim bivše carjeve vlade. Ruske vesti. Prevrat na Ruskem je svetovna senzacija in naravno je, da bodo vsi listi prenapolnjeni z vsakovrstnimi vestmi. Kontrolirati teh vesti ni mogoče, lahi o so resnične, lahko ne-resnične, lahko tendencijozno zavite. Beležili bomo najvažnejše — tište, ki so onazčene s »K. b.«, izvirajo od ces. kralj, korespondenčnega urada — priporočamo pa previdnost pri presojanju. Car Hiliiai ii nia ruska Mi Poznavalci ruskega dvora slika-jo v svojih spominih ruskega carja Nikolaja II. kot človeka, katerega najizrazitejša lastnost Je slabost značaja. V nekakem nasprotstvu s tem se nahaja odločilni korak, ki ga je storil Nikolaj s svojo resignacijo. Vzgojen v tradicijah najstrožje orto-doksije in v nazorih absolutnega sa-modrštva je bil car Nikolaj vedno najtrdnejši steber ruskega reakcijo-narstva in protivnik modernega de-mokratizma. Globoko je veroval, da je blagor Rusije odvisen od obstan-ka absolutne vladarske moči, prepričan je bil, da so moderne zapadne ideje za njegovo veliko državo škodljive in pogubne. Ustava, ki jo je dal po revoluciji leta 1905. Rusiji, mu je bila izsiljena koncesija, h Uateri se ni nikdar iskreno prizna!. Zato se je pozneisa leta rad vdajal nasvetom vseh tistih svojih državnikov, ki so smatrali boj proti vch'avi in oblasti parlamenta za najva^nejšo nalogo ruske notra-nje poPt:ke. Obdajal se je izključno z repvc:jonarnimi svetovalci in vedno v^Tji in rrToboi'Hši je pos^ajal prc-nad red vlada-'" n in narodom, med katerim je nmredna in demokratična ideja pridobivala vedno več terena. Boj med vlado in parlamentom je postaja! v zadnjem časti vedno ostrejši. Nobeno svarilo vodiln'h ruskih Dolitjjcov ni noglo carja prepričati, da je treba rerredure. Za vsa-kesra poraženega ministra je postavil Nikolai novega moža, ki je bil, če mogoče še bolj reakcijonaren kakor prednik njegov. Ko je kriza prikipela do vrhunca, ko se je duma polastila oblasti, je tradicija caristične vzgoje bila do-volj silna, da je zabranila carju ak-ceptirati nove razmere in zaupati prestol zmagujočemu demokratizmu, istočasno pa mu naravna slabost značaja ni dopustila, se upreti uspe-hom revolucije ter storiti korake, da vzpostavi zopet stari red. Tako si je morda psihološko razlagati kon-sek\ ence, ki jih je izvajal najmogoč-nejši vladar sveta iz tridnevne pe-trogradske revolte. Obupal Je nad lastno carsko silo, na drugi strani pa ni hotel biti premagan od ljudstva fn zato se mu je zdel edini izhod iz velike moralične dileme — resignacija. Gotovi znaki kažejo, da morda ta resignacija ni bila popolnoma pro-stovoljna. Poroča se. da so carja ob-iskali v glavnem stanu veleposlanik! entente in da so mu ti reprezentanti zapadnih njegovih prijateljev in za-veznikov nasvetovali odstop kot edino sredstvo, da resi krono svojemu sinu - edincu Alekseju Ni-kolajeviću. Zdi se nadalje, da so vodilni generali ruske armade na strani novih mož. Dognano je tuđi, da je duma že od vsega začetka računala z resignacijo carja, ako je ni morda narav nost zahtevala in da je sedanji regent Mihael Aleksandrovič mož njenega zaupanja. Iz dejstva, da so se nekateri veliki knezi že takoj od začetka izjavili za revolucijonarje, izhaja, da je del carske rodbine pri-dobljen za nove razmere, kar gotovo ni ostalo brez vpliva na usodepolno odločitev carja Nikolaja. Zmaga revolucije je torej za en-krat popolna. Novi kabinet je že se-stavljen. Je strogo parlamentaričen in v njem sedijo zastopniki vseh do-sedaj opozicijonalnih strank od zmer-nih konservativcev do socijalistov. Ministrski predsednik knez L v o v, zmerni konservativec in predsednik mogočne zveze ruskih zemstev, zu-nanji minister profesor M i 1 j u k o v, voditelj kadetov, mornariški minister O u č k o v, prvak liberalnih okto-bristov ter justični minister K e r e n-s k i j, zastopnik zmernih socijalistov, so najodličnejši člani novega kabineta. Minister Gučkov je član držav-nega sveta, kar je dokaz, da so tuđi napredne frakcije te gosposke zbornice na strani novega režima. Na drugi strani pa je pomembno, Ja le vojaški in provizorno tuđi mornariški portfelj prevzel c i v i 1 i s t. To dejstvo priča, da razmerje med novo vlado in odločilnimi vojaškimi krogi še ni popolnoma razjašnjeno. Novi kabinet se imenuje nacijo-nalni kabinet. Izvesti hoče notranjo reformo države in narodu obljublja zmagovito dobojevanje vojne. To so nacrti in obljube prvih medenih dni novega režima, ki ga po-zdravljajo v ententnih državah kot zmago ruske narodne misli nad in-trigami germanofilstva, kot dokaz odločnosti Rusije, dobojevati vojno usque ad finem. Mogoče je, da je zmaga revolucije, ki jo je neki berlinski list krstil za revolucijo nadpatrijotov, definitivna, izključeno pa tuđi ni, da se pojavi oster odpor vseh reakcijonar-nih elementov, ki prihajajo do spo-znanja, da bi jim za vedno odklen-kalo, ako bi se sedanji režim obne-sel in stabiliziral. Reakcijonarne misli in sile na Ruskem pa tridnevna revolta v Petroeradu ni uničila in ne prepričala . . . Pozabiti tuđi ne sme-mo, da obljubila nova vlada ljudstvu odpravo dosedanjega nereda in pomanjkanja. Te obljube so nevame menice — kaj bo, če jih novi režim ne bo mogel honorirati? Takih in podobnih vprašanj je še mnogo in najbolj bi se motil tišti, kl bi menil, da ie historična igra, katere veledra-matične prizore opazujemo s tako velike oddalfenosti, že končana. Nova vlada nastopa z geslom: Mir narodu, boj sovražniku. Nikdo ne more reci., 1? ne bo to geslo izzvalo nasprotnega odmeva: Boj med narodom, mir za sovražnike. Temna in nesrotova so pota, po katerih bo ho-dila prihodnje tedne ruska politika. SPREMEMBA NA RUSKEM PRESTOLU. Car Nikolaj II., ki je resigniral na ruski prestol. je Še razmeroma mlad mož. Rojen 6./)9. maja 186S. kot sin carja Aleksandra III., kate-remu je sledil na prestol dne 20. oktobra 1894. Neka] tednov pozneje st je poročil z leta 1872. rojeno prince-zinjo Alico Hesensko, ki se kot ca-revna imenuje Aleksandra Feodo-rovna. Carevna ]e rodila svojemu so-progu štiri hčerke. leta 1904. pa sina-edinca, sedanjegra carja, ki se je kot prestolonaslednik imenoval Aleksej Nikolajevič, ki pa kot car najbrž prejme irre Aleksandra IV. Novi ruski car je danes 13 let star. Do njegove polnoletnosti bo opravljal vladarske posle regent veliki knez Mihael Aleksandrovič, mlajši brat odstopivšega carja Nikolaja. Regent je rojen dne 22. novembra 1878, je torej danes 38 let star. Njegova preteklost je precej romantična. 2e v mladih letih fe bil veliki knez Mihael na glasu, oziroma glede na razmere ruskega dvora »na sumu«, da se nagiba liberaln:m ideiam. Hndo pa se je zameril veliki knez Mihael carjii. svojemu bratu, ko se je dne 16. oktobra 1911 navzlic pre-novedi, na Drn^ju poročil z Natalijo VtTlfertovo roi. Sčeremeterski. Veliki knez Mihael in njegova žena ništa smela v Rusijo ta žlvela sta več let v Svici in Parizu, kjer je navezal ruski princ ozke stike s franeoskimi in drugim i zapadnoevropskimi učeniml in političnimi krogi ter si pridobil s svojim demokratičnim obnašanjem, pa tuđi vsled romantičnega svojega zakona z lepo Natalijo, mnogo sim-patij v franeoski javnosti. Nedolgo pred vojno se je car s svojim bratom zopet udobril, vrnil mu je vste njegova dostojanstva, povzdignil njegovo ženo v grofovski stan ter ga pozvaJ nazaj v Petrograd. Med vojno o ve-likem knezu Mihaelu ni bilo mnogo slišati, in tuđi je dosedaj Še neznano, kakšno razmerje vlada med njim in gospodujočo liberalno strujo na Ruskem. London, 16. marca. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« javlja iz Petrograda, da je carica pod nadzorstvom. Iz Amsterdama javljajo, da je car v glavnem stanu, carica in care/-vič pa da sta v Carskern selu. »Frankfurter Ztg.« javlja, da se nahaja carica v Kijevu, carica-mati pa v Petrcgradu v Aleksandrovi palači. Štokholmski poznavalci Rusije so mnenja. da bodo revolucijonarni dogodki zlasti provzročiteljem čez glavo in provzročili dolgo in krvavo domačo vojno. Berolinski politični krogi o regentu Mihaelu. Berolin, 16. marca. V tukajšnjlh političnih krogih so sprejeli vest o imenovanju velikega kneza Mihaela regentom s previdnostjo. Mihael je veljal doslej sploh za pristaša zmeme dvorne stranke, kateri pripadata kakor znano, tuđi stara hi mlada carica. Da je imenovan sedaj za regenta, kaže morda, da je svoje mišljenje menjal, ker pač ni dvomiti na tem, da vladajoči režim je prija-zen Angliji in razpoložen za vojno. Istotako pa se more računati na mož-nost, da je morda Mihael samo na-mestnik za drupo osebo, ki bolje vstreza angleškim željam. Moda bi prišel v poštev veliki knez Dimi-t r i j ev, ki je sedaj poveljnik v Kavkazu. Stališče velikih knezov in vodilnih generalov. Amsterdam, 16. marca. (Kor. u.) Reuter. Veliki knez Ciril je izjavil, da je popolnoma na razpolago Rod-zijanku. General Aleksejev je odgo-voril, da sprejme predlog dume. General Brusilov je izjavil, da bo storil svojo dolžnost proti carju in državi, Goremijkin je zaprt. Petrograd, 16. marca. (Kor. ur.) Reuter. Veliki knez Nikolaj je brzo-javil Rodzjanku, da je dogovorno s šefom generalnega štaba Alekseje-vem carja prosil, naj storl v sedanjih razmerah edino mogoči sklep, da resi Rusijo in dožene vojno do uspeš-nega konca, Nikola} Nikolaievlč diktator? Iz Stokholma javlja, da revolu-cijska vlada ne ohrani oblasti, nego da jo dobi diktator, najbrž veliki knez Nikolajevič. Poudarja se, da hočejo novi oblastniki nadaljevanje vojne, revolucijonarna masa pa da hoče mir. Ruski rti pirii io vojna. Besede ministra Bonar Lawa v angleški zbornici poslancev, da rusko revolucionarno gibanje ne meri na dosego miru, temveč nasprotno, so nam dokaza dovolj, da je struja, ki je premagala carja, vojna struja, ki hoče s svežimi moemi nadaljevati boj za zmago Rusije in za uresniče-nje ruskih načrtov. Kakšni so ti nacrti? Katere po* litične ideale, si je postavil rusKi na* rod, oziroma tišti krogi, v katerih rokah je danes politična moč? Triumfirajoča revolucija je delo novega ruskega liberalizma, ki združuje demokratične politične principe z naprednimi gospodarskirni idejami in nacijonalističnim radikalizmom. Glasniki tega modernega ruskega liberalizma, ki se ni ustrašil re-volucijonarnih sredstev, da pobije dosedanji konservativno - absoluti-stični sistem in si usurpira oblast y državi, so možje, kakor profesor Mi-Ijnkov, historik Mitrofanov, filozof Muretov in nacijonalni ekonom profesor Tugan - Baranovski. Profesorja Pavel Miljukov in Mitrofanov sta politična učitelja ruskega liberalizma, Dimitrij Muretov je filozof njegovega nacijonalizma, sloveči nacijonalekonom profesor Tugan Baranovski pa mu je začrtal narodno - gospodarski program. Vodilne tendence ruskih revolu-cijonarjev, v kolikor se nanašajo na vojno, spoznamo najlažje iz spisov navedenih štirih učenjakov in poli-tikov Ime profesorja Miljukova, glav- nega voditelja mskega liberalizma, načelnika konstitucijonalno - demo- i kratske stranke, katere pristali se S Klementino posle] nisva prišla vcč v dotiko. Zdi se mi, da je bila ti-sta »duhovita« dopisnica poslednja od nje, tista namreč, ki je bila odgovor na moje poročilo. da v snegu in dežju odhajamo zopet v silne gore. Klementina je hotela biti pač duhovita v odgovoru, pa je napisala: »Zares, kras&n je naš planinski Svetfc — Ne vem, da bi se kdaj pri-srčneje smejai, nego sem se nad tem »Ženijalnim« odgovorom. Pregnal pa mi je za vselej veselje do dopisova-nja z njo. In sploh do vsakegra st'*ka. »Po vojski!« Kđaj bo to? Naj bo fedarkoJi, ali nikoli! Tzpozna! sem vendar enkrat svo^a Modna pota In sem se jim izcgrnil. Koliko iih ie bilo! Moj Bcwr! Naj bodo vsa pokopana. naj jrredo brez jmieva v pozabno^t! Kdo pa je videl kda! v mojo du-lo? Kdo pa je videl nteno bfti in gretikobo? Kdo ima pravico metati kamenje nanjo? — Saimozavestno prrem po novi poti. Usoda mi jo je iz-brala in odmerila. Boi? bodi zahva-ljen! Tako prosto. Hubi moli, še nf-kdar nisem dihai. kar se zavedam življenja. S te poti ne krenem več! Čas je, da sem enkrat mož in ne Sleva. Klementinau Jaz te pozdravljam bi ti od vseea srca želim vse najbolje — po vojski! V. MaiL 63. Stev. »dtjjvtiN**! NAKUU*. auc 17. marca 1917. Mran 3. po začetnicah k in d tfazivajo »kadete«, je znano vsakomur, kdor je zadnja leta zasledoval razvoj zunanje-političnih dogodkov. Miljukov je bil od nekdaj intimen prijatelj Sazono-vov, imel je ozke zveze z angleškimi in francoskimi krogi in je danes prva glava revolucijonarnega bloka, za-eno pa tuđi zaupnik angleskih in francoskih prijateljev Rusije. Ravno-kar je dospela vest, da je prevzei v novi ruski vladi portfelj zunanjega ministrstva. Leta 1915. je narisal Miljukov v knjigi: Kaj nam naj prinese vojna? do podrobnosti natančen osvajalni nacrt, ki je postal vojni program ruske inteligence. Miljukov postavlja trojni osvajalni program: predvsem mora Rusija ujedinti ves ruski narod. To se pravi, polastiti'se mora Rusinov (Maiorusov), ki prebivajo v vzhodni Galiciji in Bukovini (Červe-naia Rusj) in onih. Li so naseljeni v štirih sevcroogrskih karpatskih ko-mitatih Marmaros, Breg, Ugoča in Ung (Ugorskaja Rusj). V drugo n.ora Rusija osvoboditi »pod nemškim jarmom« se nahajaioče siovanske narode. Poljska naj postane pod ruskim žezlom avtonomna država, katere meje naj gredo zapadno čcz avstrij-sko Šlezijo. prusko Slezijo. Poznanj-sko, zapadno in vzhodno Prusijo do izliva Visle, po katcri naj ima Poljska lasten svoboden izhod na morjc. Severni nemški del vzhcdne Prusije z IV2 milijona Nernci, naj bi tvoril posebno rusko gubernijo s Kraljevcem (Konigsbergom) kot glavnim mestom. Cehom hoče dati Miljukov samostojno državo, ki.bi ne cbsega-la le čeških deiov svetovaclavskih dežel (Češke, Moravske. $!ezije)t temvee tuđi današnje njihove nem-ske pokrajine. Posebno važnost pripisuje Miljukov Veliki Srbiji, ki naj se ustvari z ozemljem na eni strani tja preko štajerskih in koroskih mej, na drugi strani pa do Drača. Kot po-glavitno nalogo, ki jo mora resiti Rusija v sedanji vojrn. pa smatra profesor Miljukov definitivno osvojitev Carigrada, Dardanel in Marmarske-ga morja. Sevcda Carigrada z zaled-jem, h kateremu šteje Miljukov po nastopu Bolgarije tuđi Odrin. V Mali Aziji naj postane Armenija, t. j. vsa visoka planota med Crnim morjem in Tavrusom, niska. Miljukovovi cilji so nacijonali-stični, politični in gospodarski. Historik Mitrofanov je zlasti podčrtal rus. ekspanzijo proti jugu, na Carigrad, v pismu, naslovljenom na nemskega profesorja in politika Delbrucka še pred izbruhom vojne: Država, ki se postavi proti našemu stremljenju na jug, v Carigrad, je eo ipso naša so-vražnica. Historik Mitrofanov je teorijo razkosanja avstro - ogrske monarhije na Ruskem popularizirah Naj-konciznejše jo je utemeljit v že citira-nem pismu profesorju Delbriicku. ki je pismo objavi! v : Preussische Jahr-biicher«. Mi potrebujemo radi svoje politične in gospodarske ekzistence turske morske ožine in moramo že raditega imeti giavni vpliv med bal-kanskimi Slovani, za katere smo žrtvovali toliko zlata in krvi. Tam se križajo ruski in avstrijski interesi, tam nam je vedno stopala Avstrija rra pot, nazadnje z aneksijo Bosne in Hercegovine in leta 1913., ko je av-strijska diplomacija z grožnjami iz-silila od balkanskih Slovanov koncesije, ki so posredno povzročile brato-momo drugo balkansko vojno. Mitrofanov prihaja do zaključka, da je sovrastvo in nasprotstvo med Rusijo in Avstrijo nepremostliivo in da mora Rusija radi sebe razbiti donav-sko monarhijo. Politične nacrte prof. Miliukova in Mitrofanova podpira prvak ruskih nacijonalekonomov profesor Tugan-Baranovski, ki dokazuje, da je razvoj ruskega naroda odvisen od razvoja njegove industrije, ta pa zopet od enega glavnega pogoja, katerega iz-polnitev se mu zdi neobhodno potrebna: od lastnega svobodnega iz hoda na južno morje. Tugan ne pripisuje ostalim aneksijskim nacrtom nober.ega veiikega pcmena za Rusijo, tem bolj pa se ogreva za^osveji-tev Carigrada in Dardanel. V osta-lem zahteva temeljito revizijo ruske narodno - gospodarske, zlasti carinske politike v znamenju popclne gospodarske neodvisnosti od Nerneije, ki da je na temelju »izsiljene« trgovinske posrodbe umetno zadrževala razvoj ruskega poliedelstva in zlasti tuđi ruske živinoreje. Tako se združujeio narođno-go-soodarski interesi niske države s po-litičnimi nacrti ruskega liberalizma, kateremu daie Mnretov svoj n^.cijo-nalističen blatosl^v. V »Ruski Misi!« razvija A*ftretov flozofno moderne-pra r^ske^a npcjor^lzma. ki c^a se ne srne lTterneHevatf z rnoraHčn^a. temveč z erotičnega stališča. Tak nacijonaiizem je ona ustvarjajoča sila naroda, ki ▼ fforeči ljubezni do sebe, ne vprašuje, kaj je dobro in pravično, temveč stori to. kar smatra z narodnega egoističnega stali-šča za potrebno. V znamenju tega nacijonalizma se mora Rusija ujediniti, mora ves ruski narod dobiti eno kulturo in enoten jezik. Noeemo, da bi čital del našega naroda (mišljeni so predvsem Ukrajinci) Puškina v prevodili. Naš nacijonaiizem mora biti velik, ali pa ga naj snloh ne bo.« Predstojeće navedbe so le frag-mer.tarične. Zdelo pa se nam je. da bodo služile spoznanju mišljenja se-daniih ruskih mogočnikov. zato smo iih priohčili. More?a priđe kmahi doba, ko borro morali nrin;sovati ist'm vzroVom. Vi so povrročiii njihov trl-nmf, tuđi ?v:h — nadec. lit-i na lip. NAŠE URADNO POROCILO, Dana], 16. marca. (Kor. urud.) radno se roroča: V7HOn\TO BOJlSCE. Nicesar porocriii. ITALUANSKO BOJIŠCf:. Včeraj zvečer je sts! prostor pri Kostanjevici pod mečnim topovskim ognjem. Nato sledeCi napad Italijca-nov smo pred tem kradem zavrrrli. V bojnetn od?e?u vlada živahno le-talsko ćelovanje. Na tirolski fronti so obstrcljevaii dalekosežni sovražni topovi Arco in Villa Lagarina. JUGOV7HODNO FO,f**CE. Oh Ohridsfcem in Prespan-rkem jezeru topovski bo*i. Posamii sovražni šunki, ki smo iih prer>rcjili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r . fml. • * NEMSKO URADNO POROCILO. Beroiin. 16. marca. (Kor. ur.) vVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BO.II^CF. Nofcenih večjflh to:nrh člnov. V odse!:n Ancre na obeh strsneh Som-rne in med Avro in Oiso fceu v pred-pOi.ru, pri katersh s^no vjeli več sa-vražnlkov. Tuđi pri Arrasn, v A.r^o-n?h, na vzhodnem breg:u Mose, pri Chnmbret^e fermi, v gezdu Anrc-mont in severno od prekopa Ren* Marne se ?e pesrečilo n2šrm četam v stsnki! vieti Iz sovražrvh jarkov 4 častnske, nrd 50 maž in vpleniti več strojnih pusk. VZHO0N0 BO.lf?CE. Pri nanovo nastalem mrazu ni- česar pomembretra. MAKEDONSKO BOJlSCE. Mcčne franeoske sile so čez dan opetovano napadle na^e pozicije sc-vero - zapadna i:i severno od Blto-Ija. Zapadno od IVizopolia je vdrl so-vražnik v mali širini v najspredn.U iarek. V ostalem so se ponesrečili z mcčn'irf ognjenirni volovi uvedeni napadi ob fzbomem odporu possd! c iarkov in v uspeš^em obra^bnem oimtu arlif!er!ie. Med Ohridskim in Presnanskim jezerom smo tud? zavr-nili sun!fe Francozov, k\ so jih ti izvršili po močnem ognju. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff. NE.MŠKO VECERNO PO^OCfLO. Beroiin, 16. marca. (Kor. ur.) Wolffov u rad poroča dne 16. marca zvečer: Na zapadu in vzhodu le osamljeno živahnejše bojno d e 1 o v a n j e. • * * BOLGARSKO LRADNO POROCILO. 15. marca. Makedonska f r 0 n ta. Na zapadnem bregu Pre-L,panskega jezera je sovra ;nik več^ krat napade!, mi pa smo ga s krvavi-mi izguhami vrgli naz?.j. Sovražna "artiljerija je silno obstreMevala naše revrerno od Bitolja ležeče pozicije. Več sovražnih skupin je poskusilo prodreti ob vzhodnem bre^u Pre-spanske^ra jezera, ko smo pa narre-rili na nje uničevalen o^enj, so zb^-?ale. Na ostali fronti malo artiljerij-?kega ognja. — Romunska fronta. Porcčati ni ničesar poseb-nega, • • • Iz vojaškega razmotrivanfa: Na ruski fronti je nastopil zopet oster mraz. Ako se zgodi, da bo dobrodelni odsek v Petroprradu hotel porabiti železnice v glavnem za transport hla^a za prehrano pre-bivalstv* v zalediu. to je za odredbo, ki se z že*»ami ftradaiočecra ljudstva j sklada bolj kakor bobneče fraze o j nadaljevanjtt vojne do zmage. bi od- I rala večja vojaška podjetja za sedaj pač odpasti. Sicer pa se sele pokaže, v katero smer krene revolucija in aM obdržijo vodilno moč v svojih rokah oni ljudje, ki so provzročiii s pomoč-jq angleškega denarja, da je izbruh-nila. Vtiska, ki ga ja napravilo na-znanilo 0 dogodkih v Rusin na ar-niado, ki v svojih masah gotovo ne čuti potrebe, da bi nadaljevala za Rusijo brezupno vojno v angleskem interesu ad infinitum, Se pričakuje-mo. Dognano je, da revolucionarni duh je prodrl ćelo v armado in sicer ne z onim geslom, katero je izdala Anglija v Petrogradu. Tuđi v ruski armadi vlada veliko hrepenjenje po miru. Mirno smen.o pričakovati na-daljnega razvitka dogodkov. Na i t a 1 i j a n s k i f r o n t i je pričelo zopet živahno bojno deiova-nje: izvidni sunek sovražnika proti rv.šim pozicijam t»k zapadno Kosta-njevice, katcri je vezala posehna po-rornost sovra?nika, se ie ;zjalovil. \'e!'\'e leta!ck2 Pvo1ete Halijanov na kraški fronti narekuie najbrže tuđi boja^en pred kakim napadom. Na zanadni fronti so zaposleni Angleži §e s priredbo svojih novih pozicij v odseku pri Ancri; ko bodn priređene pntem utegne slediti veliki sunek. Ali nem^ko arrr.adno vodstvo med tem tuđi ni počivalo. BerDlin, 16. marca. (Kor. urad.) VVtlfiov urad roroča: Na nemskih p(zrrijah med Ancro in Oiso je ležal včeraj por>o!dne težalT artiljerijski ocrenj vseh kalibrov in ogenj min. Kos jarka, ki smo ga tu pri Crapcau Mesnilu dne 13. t. m. zvečer izgubili, so Nemci 14. t. m. zopet zavzeli. Šunki pri Arrrentieresu in Bucquoyu, 0 katerih smo včeraj poročali, so stali Anglcže, težke žrtve. Pri Ar-mentieresu smo našteli neposredno rred nemško fronto 40 mrtvih; pri Ri:equoyu leži samo nred dvoma polkoma 800 mrtvih. Nanad pri Bu-couoyu v noči na 14. t. m. je bil izvršen v velikem obsegu. Stiri anc:!cški bataljoni so bili postavljeni v spred-njo crto, štiri nadaljni v drugi crti pripravljeni. V Champagni kakor tuđi v Makedoniji so Franeozi pričeli z nadal niimi napadi. Ob visini 185 so se franeoski napadi 14. t. m. zvečer v r»nšem zanornem ognju zlorruli. V Makedoniji severno od Bitilja se franeozom ni posrećilo pripravljenih na^adainih čet spraviti v uspešnem T'ničujo^em o^n^u zave^n^Vov iz jar-kov. Vzrok za to so bile očividno izredno vel?ke iztnibe preišnie^a dne-va, ko se ie mop.la franeoska pe^otn v rrp?>?m d°bro '"^ečem uničuiočem ognju u makni ti. Tuđi r?a ostali make-d(-nski fronti smo, kakor smo poro-čr-i, povsod znvrnili snnVe e-ntente. TUR^KO URADNO POROCILO. 15. marca. Kavkaska fronta. Neko sovražno letalo je metalo brez učinka bombe na Bitlis in na r—<"o na?o ambulanco. Na od-sekTi nriš°j^a levcr^a krila na dveh to-Ckr.h delovarje sovražnih Datnili. ki smo iih s svojim ogrijem zavrnili. SovražriV je pustH nelcaj Dadlih na boj:cu. Na tr^tji to "-Vi je r»annde! so-vra.^^ik z 200 možmi nr^e izvidne ratnilie ter se mu je rninrej posrećilo vdretf v naše pozicije, s proti-ran^dom pa smo jra. ko so dosnela o!rčer»ia, 7onet vr{?!i ven. Na ostalih ^ro"tnh rtor?0!1^ r*rkrneTT*i^"»'h do- ANOUiSKO URADNO POROCILO. 14. marca. M e 7 o p o t a ni i - 1 a. Nas oddelek na vrhu čet je do-spel do to'ke 30 m^i od Bag-1ada ob rc!\i navz^ror. Storilo se le vse potrebno, da se prepreci poniavijente iresta nri pričakovan^m nar^ščanju reke. Tovarrso 73. punice v Pn^dndu bo lahko zopet popraviti. Žclc^iške delavnice so ime1? dobre, poratne strofe, ki so nenokvarjenf, m?^ n^rni 5 l^V^m^tiv in več vr7ov. V^rli smo velike množine rnnfl'cljs. ?vn:e topove. Vi smo iib b?M leta 1016 nri Kut cl Amari i^^nbH', smo v Bagdadu zopet na?T?. lTAf 11..--. - - MDNO POROCfl O 15. rv n r ca. Na gorenjem koncu Cism^irn (F enta) ie bil v noči 13. na 14 rlad!o zavrn^n sovražni prodi-rulni poskjs proti našim crtam na drucrem vrhu Cclbricona. Dne 14. marca vzdo!?. vse fronte artiljerijsko ćr'ovanie in akcije m^iih infanterij-fskih oddelkcv. ki so bile silneiŠe na Krasu, kjer so naše patrulje prodrle do sovražnih črt in od tam prinesle materijala. Francosko Tohio mfrfstrstvo. Pariz, 15. marca. (Kor. ur.) Admiral Lacaze je dobil za sedaj pover-jeno vodstvo vojnega- ministrstva. Jutri se vrši ministrski svet, ki se bo bavil s položajem, nastalem vsled odstopa Lya::teya. Izredn! ve!ept>shf!iskl svet ▼ Pariza. Ženeva, 16. marca. Veleposla- niki entente so se sestali v Elvseeju pod predsedstvom Poincarćia nm. iz- redno posvetovanjc. Kakor poroča »Petit Journal«, so bili ministrski predsedniki zavezniških držav skli-cani za 28. marec v Pariz. Franeoski vo]ni izdatki. Beni, 16. marca. (Kor. urad.) Iz poroćila proračunskoga odseka zbornice k novim kreditnim zahte-vam izhaja glasom »Tcmpsa«, da znašnjo Vsi vojni izdatki Francoske od početka vojne do konca junija, vštevši posojila zaveznikov, okroglo 87 milijard. Portugalska in vojna. Bern, 16. marca. (Kor. urad.) S Portugalske poročajo, da so odposi-ljaii do sedaj portugalske čete brez orožja in municije. Oioroženjs in oprerr.o z jeklenimi če!aaami dobe od Angiije in Francoske. Vcčji del portugalskih častr.M:ov, dolojenih za te eksredicije, o^Ma-ija iti na Francosko t:r jTh po'njajo v Afnko. Dne 3. februviTJa raj bi b:lo od5!o zopet 5000 m~/- ra Frr.ncosko, a^so ostali vsled proglasitve pooštrene podmorske voire doma. k°r vzhuia v Lizto-ni veliko razburjenje. Pomanjkanje premoga ie zelo občutno. Nov angleški kredit London, 15. marca. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je zahteval Bo-nar La\v dopolnilni kredit 64 milijo-nov funtov, od katerih je 18 milijo-nov funtov določenih za pšenico. Itali.ian! v zc!?3dni Libiji. Rim, 16. marca. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča: V zapadni Libiji so Italijani tuđi Bucamer zopet zasedli. Italijanski vojni stroški. Rim, 13. marca. (Kor. urad.) Uradno se naznanjajo Izdatki vojne-ga ministrstva od pričetka vojne dq konca januvarja 1917. leta na 1-1.781,800.000 lir. rrrrmnškega ministrstva na 749,200.000 Hr. AMERIŠKE VESTI O NOVIH PREDLOGIH NEMCUE, Dunajski »Achtuhrblatt« poroča preko Amsterdama, da so dospele na newyorško borzo vesti, da 'je pričakovati novih mirovnih predlogov Nemčije. (Ta vest je povsem nepotrjena. Op. ur.) Nemški državni kaneler na Dunaju. Nemški državni kaneler Beth-mann - Hollweg je dospel včeraj zju-traj na Dunaj. Ob pol 11. je imel v zunanjem ministrstvu daljso konfe-renco z zunanjim ministrom grofom Czerninom. Danes ie dospel na Dunaj ti:di ogrski ministrski predsednik grof Tisza. da prisostvuje konferen-cam skupnih in avstrijskih državni-kov z nemškim državnim kanelerjem. flfirerikanska kriza. Wiisonovo vojno razpoloženje. Curih, 16. marca. Brzojavka »Presstelegrapha« poroča iz New Yorka: V Zedinjenih držav ah se je pričelo nabiranje v o j a k o v. Grozeča stavka železnicarjev v AmerikL Haag, 15. marca. (Kor. ur.) Glasom poročil iz VVashingtona se obo-tavljajo tako vlada, kakor tuđi voditelji delavcev v zadevi splošne želez-ničarske stavke, ki je grozila že v soboto, storiti prvi korak. Obe stranki sta ostali pri svojem stališču. — Stavka bi bila hud udarec za ugled Amerike in velika škoda za prebival-stvo, ki že itak trpi vsled nerednega železniškega prometa. Glasom na-daljnjih poročil iz Washingtona, bo prihodnje sporočilo predsednika kon-eresu izredno bojevito. Predlagal bo najbrže vojaško izvežbanje mladih mož in povećanje armade in če bo to dosegel. bo baje zahteval od kongresa, da svoje izredno zasedanje po-polnoma posveti vojnim pripravam. New York, 15. marca. (Kor. ur.) Zveze zelczničarjev bodo v soboto ne^reklicno stonile v stavko, če do takrat ne dos^žejo osemnrne^a de-lavnika ter primernega plačila za daljše delo. Amerlški senat. Fanhhirt, 16. marca. Iz Washing-tona poročaio: Senator Stone je bil zopet izvoljen za predsednika se-natnega odseka za zunanje zadeve. Pooštren podmorska bo na. Sovražne ladijske izgube meseca februvarja. Dunaj, 16. marca. (Kor. urad.) Meseca februvarja ie bilo skupaj izgubljenih 368 trgovskih ladij s 781.500 tonami vslsd vojnih odredb centralnih držav. Od teh je 202 sovražnih ladij s 644.000 tonami in 76 nevtralnih ladij s 137.500 tonami. Od nevtralnih ladij je bilo 61 ladij potop- ljenih od podmorskih čolnov, torej 165% vseh ladij n.eseca februvarja nasproti 29% nevtralnih izgub po-vprek v zadnjih štirih mesecih. Proti podmorskim čolnom. Bern, 16. marca. (Kor. urad.) »Journal des dćbats« poroča: Fran-coska vlada zahteva kredit dveh ml-lijonov za premije pri vjetju ali dognani potopitvi nemških podmorskih colnov. Anglešk« pntisk na nevtralce. Amsterdam, 15. marca. (Kor. u,) Kot dokaz vedno hujšega , pritiska Anglije na nevtralce služijo izvajanja »Morningpost-- glede trgovinskih po-godb Anglije z nevtralci. List pravi, da so se nevtralci sedaj poldrugo leto norčevali iz Anglije in delali izborne kupčlje, ker so preskrbovali Ncmčijo z živiii in skoraj vsem, kar je rabila. To so megle nevtralne države storiti. ker jim je Anglija doyo-ljevala, da so uvažale fabrikate in Mirovine iz prekmorskih dežel. Naracija stori vse, da izstrada Anglijo, ne tako Anglija. Poleg tega pa dovolju-je Anglija še veino nevtralcem, da uva^ajo krmila in druge surovine, ne da bi za to dobivala protiuslugei Čas je, da izve angleški narod, kl se mora omejiti do polovice svoje po rabe, zakai je treba dajati nevtralnim državam ob 10 in ćelo do 50% njih potreb. Italijanski parlament Namesto z zlatom naj se plačuje Angliij z žido. Curfh, 14. marca. (Kor. urad.) Republikanec C h i e s a je pozval vlado, naj poskrbi za zadostne odredbe za zboljšanje denamega kurza. Zahteval je prisilno izročitev vseh inezemskih in tuđi nevtralnih vreds nostnih papirjev in vsega zlata v d&> želi državni blagajni in Angliji naj se plačuje namesto z zlatom z žido. ludi priporočam natančno nadzoro-vanje vseh operacij s Švicarskimi bankami. Glede na uvodne omejitve treba previdno postopati, ker sicer bi se trgovski odnošaji med zaveznlkl anulirali vzajemno v korist nemške trgovine. Z Anglijo treba živeti ko« likor mogoče sporazumno, ker je velik vir za žito, premog, jeklo, ladje in denar. Aprovlzaclja. Reformist Machi prosi vlađoi za energičnejšo aprovizacijo in po^ visanje domaće produkcije živil. Pon ljedelski minister R e i n e r i izvaja^ da se vprašanje ppljedelskih delaV* skih sir vpošteva popolnotna. Slaba skušnja Francije ne priporoČa, da bi se želelo tuđi v Italiji zvisanje polje« delstva potom državne rekvizicija zemljišca. Tri milifDne meterskih stotov žita je na morju pod moćnim varstvom. Nakupljene so še nadalje nje množine žita. Ministrstvo živi y vednem strahu radi D a r n i k o v, ki imaio pripeljati Italiji «ito in s tem življenje. Ako bi zbornica danes vprašala^ ali ima ministrstvo polno ?otoi vost za trajanje aproviza-c i j e z žitom, mora odgovoriti, da ne, pa četudi od pooštrene podmorske vojne dalje ni naraste! od-stotek italijanskih ladilskih izgub. Ministrstvo mora vedno bolj po-udarjati potrebo omejitva ž i v il in se zavarovati proti večnim pritožbam, ker se na ta način slabi odporna sila v vojni. Neizpolnjena obljuba. Vojni minister Morrone je govoril o obljubi, da se posije na do* pust 160.000 mož za kmetijska dela in izjavil, da se vojnemu ministru ne srne nič očitati, ako ne daje ljudi za gospodarske svrhe, kajti vsaka na*. previdnost bi utegnila biti usodepol-na. Minister je nadaljeval: Mi moramo biti pripravljeni, da odbijemo vsak sovražni poskus in zločinsko bi bilo ob pričakovaniu morda odločil^ nih dogodkov, jemati ljudi z obram* be. katero smo napravili proti sa-vražniku. Tuđi nimao v zalednih či^ tah in za pomožno službo preveč ljudi, da, razmeroma manj kakor druge armade. Minister je konČaJ: Imenom armade apeliram na vse po-slance, naj se potrudijo, da bo ljudstvo vztrajalo požrtvovaHo in od* točno v domovinski Ijubezni. (Živahno odobravnje.) Nekaj poslancev Je zahtevalo konec razprave, čemur je pr^dsednfk takoj ugodil. Bern, 14. marca. Rimski dopisnik »Timesa« naznan.ia. da se pri-pravliajo nevtralci in Oiolittijanci na skupno veliko akcijo. Opozicija hoče otvoriti ra^ovor o pacifističnem programu OioJittijevem in napasti znnanjo italijansko politiko. Proti nrometnemu ministru Arlottl. Ciirih, 15. marca. (Kor. urad.) Prometni minister Arlotta je spra-vil zopet v razgovor srvomo vpraŠa-nje s po^iancem Cresnijem. ki ie kot zastupnik industnjalcev z bomba-žem predlacaJ ministrstvu udeležbo Stran 4. .SLOVENSKI NAKULT. OPC 17. «WCa HII7 69. tov. Ha nakupu in vporabi 10 toocemskih parnikov in izjavil da ne dvomi na poštenosti Crespijevi, ampak hotel je samo označiti predlog za nesprejem-ljiv, ker ni korišten državi. C r e s p i je reagiral oštro in očital Arlotti, da je samo v korist brodovlastnikov odklonil predlog industrijalcev In tako prizadjal državi izjjrubo 33 in pol milijona lir v enem letu poleg 11 mf-ltjonov izgube na dotičnih davkih. Delovanje Arlottovo je torej povsem negativno. Arlotta je odgovarjil, čula se je zahteva po preiskovalni komisiji in Marcora je naznanil, da sta došla dva taka predloga. B o -s e 11 i želi takojšnjo razpravo, rekoč. da stvarni del je že izcrpan, sedaj je tu politično vprašanje in ž njim združuje vlada zaupno vprašanje. Vse je začudilo zbog tega, Marcora je pre-kinil seio. C h i e s a je potem proti ministrskemu predsedniku izjavil, da ni povoda za zaupno vprašanje, ker ifcornica ne kaže sovražnosti proti vladi, marveč hoče samo jasnosti, ali ima prav Crespi ali Arlotta in so varovani interesi dežele. Boselli se je vdal temu pojasnilu.________^__ Razne jjolitičnc YC^ti. = Koroskl Slovenci o politič-nem položaju. CelovšKi »Mir« piše: Avstrijski narodi premišljujejo, kako se naj država ustroji, da bo kot ptič feniks Iz ognja — izšla iz vojne po-mlajena, s trdno podlago za bodoč-nost. Enj so za to, da se po švicar-skem vzgiedu izvede popolna ravnopravnost, ker se nikdar ne bo ve-čina avstrijskih narodov zadovoljila, da bi jim poveljevai en narod, ki je v državi v veliki manjšini, in bi jim vsilil svoj jezik. Nemci so za to, da se uvede nemški državni jezik in uredi država tako, da bi v njej Nemci za vedno imeli prvo besedo in moč. Od slovenske in češke strani je pa pomembno, da sta oba naroda, po predsedstvih »Hrvatsko - sloven-Skega kluba« in »Češke Zveze«, ponudila Nemcem narodno spravo. Ta ni potrebna samo na češkem, ampak %& moc in bodočnost države še veliko bolj na jugu, kamor je postavil Bog Slovence in Hrvate. Jasno je to: Avstro - Ogrska nikdar ne bo mogla razviti svoje moči in nikdar ne bo prišla do prave veliave med svetom, ako ne bo zadovoljila in okrepila Slovencev in Hrvatov, tega prehod-nega naroda med Balkanom in Nem-cf. To smo že pred vojno stokrat po-Udarjall, toda ljudje, ki jim je menda strankarstvo veliko več, kakor velika, močna in ugledna monarhija, so na5 program potvarjali, ga kazali nepoučeni drugonarodni javnosti v napačni luči. Vojna je za državo velik, pomemben trenotek. Ali je ta veliki čas našel velike ljudi? Zdi se. da ne. Tuđi med nam! samimi in med Hrvati vidimo na vodilnih mestih marsikako osebo. ki bi v korist naroda morala že davno izginiti s poli-tičnega površia, da ne bodo po vojni Slovenci in Hrvatje živeli tako uso-đo, kakor jo živimo koroški Slovenci rx> letu 1907.: Ne moremo ne ffvetl, ne umretl. Kdo fe kriv? Ml ne! Prihaja čas, ko se t>o odločila usoda monarhije. Odlomila jo bo pot, ki jo nastopi notranfa politika. 2e na bojiščih se je nokazal velik pomen Slovencev in Hrvatov. 5e večje, r>dloč!me važnosti za bodočnost države M politična in kulturna bodočnost Slovencev in Hrvatov. — »Mir« referira rato o adresi StarČev?ćeve stranke, ki zahteva zdru^enje hrvatsVih in slovenskih dežel ter pravi: Z naše strani se te storil velik korak v hrvat^kem saboru. Bodo merodaiH velfak? njeđa vse-V^kor fe poVa^a'o r)etro*r?oVko pre-hK^lstvo. r>redv>o1j čitanih dnevnih listih. Za Zvezno vodstvo: Rudo!f grof T r a u n 1. s. Dnevne vesti. — Imenovanja crno voj niskih sodnlh praktlkantov. Za Črnovojni-ške sodne praktikante (praporščake) so imenovani: narednik dr. Ivan č e s n i k 97. pešpolka; četovodja dr. Fran Druškovič 87. pešpolka; narednik JAilan J a k 11 č 17. pe§-polka; narednik dr. Albin Smola 17. pešpolka; korporal dr. Andrljan Z u p a n č \ ft 17. peipolkt. — Iz ruskeca vjetnfctv* i« pisal DO enem leta srosp. Anton Lebir, obrtnik na Đledu. Piše svojemu bratu Avgustu v Ljubljani, da je zdrav bi da dobren ne ve pisati, slabega pa rudi ne. — Slovenski roiak. ki Je bil 14 let v Ameriki, nam je poslal obširno pismo, iz katerega posnemamo le eno zanimivost, namr?č glede raz-merja med Ameriko in Mtksika Moi plie, da le meksikanski narod vat prežet sovraStva do Združenih dr-iav, ker se Amerikanci vedno vme~ iavajo v meksikanske notranje raz-rnere. Pisec tega pisma Je bil sam leta 1912. član čete. ki so jo američki bogataši najeli in poslali v Meksiko, imei je na dan pet dolarjev plače in hrano ter bil zadet v nogo. Kam ne zanese usoda slovenskeffa človeka. — Odorava prostovoUnih bol-nićark Iz bolnlc ogrskesa Rdečega križa. Ogrski listi poročajo, da je vojno ministrstvo odredilo, da se mo» rajo odsloviti iz bolnišnic Rdečega križa vse prostovoljne bolničarke, ki se ne zavežejo k celodnevni službi. Nadomestiii jlh bodo $ plačanimi bolničarkami. — »Kranjsko dežeino mesto za dobavo kiavne živine« opozarja, da so bili z ukazom c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 4. marca 1917 št. 7505 prepovedani domači zakoli goveje živine. Ravnota-ko pa tuđi domači zakoli telet. Nihče izmed živinorej. torej ne sme doma klati niti goveje živine niti telet, tuđi ne za lastno uporabo, še manj, da bi prodajali meso. Le izjemoma, ako se živina ponesreči ter je nujno potrebno, da se živina zakolje, ker bi sicer poginila (zako! v sili) sme lastnik pobiti lastno govedo, oziroma tele. Vendar pa se morajo tuđi taki, v sili izvršeni zakoli, potom županstev ta-koj naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Kdor na nedovoljen način zakolje domačo govedo, oziroma tele ali pa ne naznani zakola v sili, bo kaznovan po politični oblasti I. instance z denarno globo do 5000 kron, oziroma z zaporom do 6 mesecev. Ta ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko Je bil nujno potreben, da se domačo živino po možnosti ohrani. VojaŠke zahteve po živini bodo čim dalje večje. Živina je po večini mlada in zato je dolžnost vsa-kega pametnega gospodarja, da skrbi po vseh svojih- močeh dejansko ali pa s podukom, da se domaća kranjska živinoreja vsaj kolikor toliko ohrani. Poudarjati je, da ima »Kranjsko de-želno mesto za dobavo kiavne živine« izključno pravico nakupa ne le kiavne živine* nego tuđi plemenske živine na Kranjskem in tozadevno rekvizicijsko pravico z izjemo, da smejo živinorejci s potrdilom domaćega županstva plemensko živino za demačo potrebo kupiti. Vsaka kup-čija s plemensko živino pa je kazni-va, povrh pa domači živinoreji splo-šno kvarno je tuđi izvažanje živine iz dežele ter se opozarja prebivalce obmejnih občin, naj vendar ne bodo toliko nespametni, da bi prodajali mešetarjem iz drugih dežel živin«, čeprav za nekaj kron dražje, ko bo morala Kranjska vojaštvu in civilne-mu prebivalstvu brezpogojno dati predpisano število ter bo vsak posa-meznik moral dati tuđi živino, ki jo nujno rabi, ako druge živine ne bo na razpolago. — Imenovanje. Suplentinja na ženskem učiteljišČu v Ljubljani Lea L e v e c je imenovana za vadniško učiteljico na tem zavodu. — Javna ljudska knjižnica »Go-spodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« se priporoča čitajočemu občinstvu. — Knjižnica je bogato založena z vsakovrstnim čti-vom in je sedaj največja slovenska javna knjižnica ter posluje v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti Mar-čanu na Rimski cesti št. 21) vsak dan od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne. Vstopnine ni In ima vsakdo vstop. Na razpolago so popolni knjižnični imeniki. — Najlepše knjige izposoja javna ljudska knjižnica »Gospodarskega naprednega druStva za šentjakobski okraj« vsak torek, četrtek in sobotood pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v knjižnični sobi, Vožarskl pot št. 2, k o n c e m F1 o - ^rijanske ulice in začetkom KarlovŠke ceste, posta-jališče električne cestne železnice. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig, vstop v knjižnico ima vsakdo. — Knjižnica kupuje slovenske, hrva-§ke, nemške knjige, hvaležno pa sprejema tuđi darovane. — Umrla je danes dopoldne gospa Ivana P a j n i č. vdova po c. kr. v&jem fin. komisarja, mati ljubijan-skega državnegra pravdntka drja. Pdvarda Pajniča, v visoki starosti 85 let. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 4. popoldne iz Sodne ulice 13 na pokopališče Sv. Kri^a. Spoštovani rodbini iskreno sofalje! — Navalom pri trafikah od strani vojaštva bi se pri nas prav lahko rriSlo v okom, Ce bi, kakor nasvetu-je dunajska »Zeit«, vpeljala finančna uprava ta red, da bi določila v tednu en ali dva dneva eno ali več trafik, ^tterih U dobivalo eđlno vojaitvo vi* tobačne Izdelte. Posebno bi se to dalo v Ljubljani temiažje vpeljati ker je mesto primeroma majhno. Kostrlvnica, 5. marca. Goriški btguncl, nahajajoči se v občlni Ko-strivnici In v okolici RogaSke Slatine, se zahvaljujejo gr. učitelju Werku v Sv. Križu pri Slatini za njegova požrtvovalna dobrotb'iva dela, za ves trud in skrb. katero je imel do-sedal za nje. Droseč sra, da jim ostane tuđi v bodoče dober. skrben zaščitnik. — Alojzij Abramlč, Tran Luznik, Ivan Nibrant, Terezija Pe-trovčič, Katarina Oabrijelčič, Kata Golob, Marija Vižin, Frančiška Kor-šič, Marija Pintar, Marija Gregorič, FrančiŠka Pintar, Marija Bensa, šte-fanija Brešan, Marija GombaČ, Lu-cija Meljavec. Umri je na Dunaju spodnještajer-ski slovenski rojak, vpokojeni major Anton G a j § e k pl. S o 11 a d o 1, vitez mnogih visokih redov. »Velika bitka ob SommU in pa »Dogodlja? profesoria Osiandra« sta danes v Kmo Idealu na sporedu. Danes ob 3. in 4. uri samo »Bitka ob SommU pri navadnih cenah, tuđi za mladino, ob 5„ 7. in 9. zvečer pa zgo-raj imenovana filma. Za mladino ne-prlmema. — Jutri v nedeljo ob pol 11. dopoldne. 3.. 4., 5. in 6. uri popoldne Velika bitka ob Somml«, od 7. do 9. in od 9. do 11. zvečer pa »Bitka ob Somrni« In »DogodljaJ profesorja Osiandra«. »Profesorja Osiandra Izvanredni doživljaj« se predvaja danes do ponedeljka v Kino Idealu. — V tej dramatični viziji v netih delih nasto-nita med drugim Cllen Fichte in Hans Michlhofers kralj, be-rolinske^a gledališča. Balet je z nemškega opernepa gledališča v Charlottenburgti. Danes ob 5., 7. in 9. uri zvečer, jutri ob 7. In 9. uri z »Bitko ob Sommi« na sporedn. V ponedeljek ob pol 11. in 3., pol 5„ 6., pol 8. in 9. uri. A&r0¥iiaciia. -|- Iz fefa fceutneva aprovl« lač^epa odseHa, dne 16. maroa 1917. Prihodnji teden se razdeli na močne karte po Vi kg ječmenove moke za kuno in 7« kg ržene m o k e. — Za kruh je moke v istem razmerju, kot dosedaj, dovolj v zalogi. — Iz poročil o aprovizačni potr ebš čin i Ljubljane v času od 1. aprila do 31. avgusta 1917 je povzeti sledeče; Za peko kruha se porabi v vojnem času krušne moke mesečno: v mestni pekarni 174.000 kg in pri 23 pekih 120.000 kg; skupaj torej 29 in pol vagonov moke. Ako se računi z označeno potrebščino in upošteva obstoječo aprovizačno zalogo krušne moke, potrebu je mestna aprovizadja za dobo 5 mesecev Še 127 ln pol vagonov moke za kruh. Za kuho porabi mesto mesečno 15 vagonov mokeT toraj za 5 mesecev 75 vagonov moke. V resniri mestna aproviza-cija te množine moke doslej ni preje-mala, ker se šteje, v odmerjeni kontingent moke za kuho tuđi druga ži-vila, kot fižol, ješprenj in kašo. Računati je torej z vsemi naštetimi živili za eno. Koncem marca bode ostalo v zalogi okroglo 5 vagonov predmet-nega blaga, za to bo morala dobiti mestna aprovizacija za ostalih 5 mesecev Še 70 vagonov bodisi moke za kuho, fižola, ješprenja, kaše ali aj-dove moke. Zavzeti se bode najbolj za dobavo moke za kuho, akoravno je malo upanja, da tuđi dobi mestna aprovizacija večje množine moke, ker zaloge pohajajo. Nasprotno so pa za-loge fižola, kaše in ješprenja gotovo tako velike, da bode mogoče kriti za-htevani kontingent 70 vagonov. — Premoga potrebuje mestna aprovi* zacija za leto 1917/18 200 vagonov. Letošnjo zimo se je preskrbelo polcg drugih potreb, tuđi najmanj 500 strank s premogom. Opažalo se je pa, da so dobro situirane stranke, sredi zime ostale brez premoga, aKo-ravno so imele priliko prekrbeti se 8 premogom v preteklem poletju. Takih ljudi, ki so samo vsled malomarnosti na enkrat brez premoga, mestna aprovizacija nadalje ne bo mogla več zalagati. Vsakdo, kdor količkaj zmore, naj se takoj v poletnih mesecih pre-skrbi s premogom, da ne bode potem v budi zimi brez kuriva. Do 31. av-gusta bi potrebovala Ljubljana 225 vagonov krompirja. Z gotovostjo se pa lahko že danes trdi, da krom-pirja ne bo. Zato je neobhodno potrebno, da se za krompir iŠče kritja v drugih živilih. Umestno bi bilo raz-deljevanje fižola, katerega bi se potrebovalo v ta namen vsaj dvain-dvajset vagonov. Za dobo prihodnjih 5 mesecev potr-ebuje Ljubljana nadalje najmanj 1000 g!av goveđi in 2000 telet ter 10 vagonov masti. Kontingent za praši če še ni ugotovljen. Odsek sklene, da se potrebščino Ljubljane glede moke, deželnih pridelkov, premoga, kiavne živine in masti obrazloži v posebni spomenici deželni vladi, žitno prometnemu zavodu in cen-Utliicmu oradu za prehrano s nroifljo, 63. štev - w „SLOVENSKI NAROD*, dne i7. maica 1917t Stran 5 Ja se zahtevane množine tuđi nepri-trajšamo odkažejo roestni aprovizatiji. — Ka kor že poročano, se Je mestna iprovizacija ponovno pritoževala glede 3obav moke iz H. Hechtberger-jevega mlina na Količevcm. Upra-vičcnost pritožb je pravkar potrdila uradna analiza Hechtbergerjeve moke, ki konstatira: Moka za kuho odgo-varja tipnetnu vzorcu št. 2, mesto št I, ali v denarju K 42*— proti K 58-—. Iz navedenoga s'edi, da je* aproviza-cija plačevala moko za K 1600 pri vagonu dražje kot bi bil mlin v res-nici računati. Pri moki za kruh je nadalje konstatirano, da je prav slaba za peko, dočim je ovsena moka k večjemu dobra za krmo in prav slaba pa za peko kruha. Mestna aprovizacija se bode najodločn°je navarovala proti takcmu nereelnemu postopanju Hecht-bergerjevega mlina in to tem bolj, ker mora pri tem občinstvo vsled takih manipulacij uživati slab, skoraj ne-už ten kruh. — Zadnje dni je nastala kar največja kalamiteta govejega mesa na ljubijanskem trgu. Vzrok pomanjkanja mesa je, da so dobili mesarji v prvi polovici marca mnogo laž o živino kot preje in končno, ker prebivalstvo vedno bolj se^a po mesu, vsled splošnega pomanjkanja živil. Mestna aprovizacija je pričela razis-kovati, kam gre prav za prav vse meso. Mesarji so morali predložiti sezname, komu prodaio me?o. Pozneje se je pozvalo tud: gostioničar je in zavode, da naznanijo potrebšcino govejepa mesa in pred!ože sezname stalnih gostov. Ugotovilo se je, da so mesarji oddajali večje množine goveiega mesa vo;ašk:.m odjemalcem, akoravno je meso doloceno izk.iučno le za civilno prebivalstvo. Mesarje se je vsled tega podučilo, da je nasotiti nakupovalce vojaških odde'ikov do njihove režijske klavnice in ob enem naročito, da smejo več kot dva kilograma govejega mesa na enkrat prodati le takim strankam, ki se izknžejo z nak^zilom mestne aprovizacije. V pivem dokazanem slučaju, da se kak mesir ne pokori odredbi mestne aprov zaci je, takoj izgubi pravico prodajati goveje meso. Gostil-nixarjem in zavodom so se izdale posebne nakaznice za govejo meso po številu stalno prehranjevanih oseb. Tuđi pri gostilnah in zavodih se je konstatiralo, da gre mno^o mesa v iz* gubo za civilno prebivalstvo. Do danes se je pora bi'o do 3.000 kg gove;ega mesa tedensko v postilnah in zavodh. Če se bode izkazala kalamiteta govejega mesa vedno več'a, ne bode nič drugega preostalo, kakor da se uve-ljavi tišti princip pri mesu kot pri moki in kruhu: pravico do eovej<"ga mesa imaio edinole v Ljubljani sta-nujoče osebe in nihče drugi. — Pri-hodnji teden se bode razdelilo prebi-valstvu 4 vagone kfompirja v MOhleisnovem skladiscu na Dunsjski c^sti. Kromptr se prićne oddaati za VIII in IX ckraj in sicer na kromplr-ieve karte. Poleg karte pa mora irreti vsaka stranka potrd'lo od hi?ne?a go-spodarja, da nima prav n;č krompirja vzalogi. Aproviracija ima na razpo'ago samo 4 vagone in ni pričakovati, da bi dobila se kaj krompirja. Krom^ir je zato namiren za najpotrebnejše. Hišni gospodarji naj bodo za to vest ni pri izdaji potrdil strankam. Vsako ne-vredno potrćilo odvzame največjim re-vežem krompir. ' Krompirja dobe za enkrat družine do 5 oseb 5 kg in družine, ki šte-ejo vlč kot 5 oseb, 10 kg. Podrobne.šo razporedbo oddaje krompirja se objavi še na drugem mestu. — Rumene kolerabe kupi mestna aprov'zacija večjo množino, če bo mogoče dobiti zdravo blago. — Ker je veliko povpraševanje po s več ah, se skuša tuđi sveč nakupiti večjo množino. — Prihodnji teden se prične s prodajo jaje v vojni prodajalni v Gosposki ulici in sicer na krušno karto po 3 kose. Prične se prodajo s IV. okra-em. Pričakovati je, da bode apro-vizačna zaloga jaje zad^tovala, da se bode moglo v najkrajšem času pre-skrbeti vse okraje z jajci. -f Prodala moke se vrši od tor-ka naprej. Na vsakih desnih 10 od-rezkov se dobi x/4 kg ječmenove moke za kuho kilogram po 66 vin. in V« kg ržene moke kg po 52 v. 4- Leve odrezke in števllke moćnih Izkaznic se mora strankam vrniti, ker se bodo na iste oddajala najbrže druga živila. 4- Vrane kot živilo. »Venkov« roroča z Dunaia, da se vršijo v lov-skih kroglh posvetovanja, kako bi se dalo organizrati streljanje vran. ka-terih meso da je jako okusno in ki dajo baje posebno dobro juho. 4- Ljubljansko Barie za zeienja-vo. Kakor kažejo dosedanje izknšnje, uspeva na Barju vsakovrstna zele-rjad, če se ji le primerno gnoj!. Spri-čo današnjega pomanjkanja je zaradi tega nujno potrebna, da se ondotni prostor! bolj izrabljajo za pridelova-nje zelenjadi kakor so se doslej. Potrebna zelenjad naj se pridehije za le-tos na njivah. namenjenih za okopa-vine in sicet na ta način, da se vsaj en del njivu odloči za zelenjad ali pa da se pripravna zeienjadnc rastline , pridelujejo vmes med drugimi oko-pavtnami, kraj njrv in raioror. S takim pridelovanjem se bo dalo đosti več ospeha đoseSi kakor pa z drugi-mi sadežL Da doblmo potrebne sa-dike zeljnatih rastlin (ohrovta in kolerabe), je treba takoj skrbeti tuđi nemudoma za potrebna semena. Razne stvori * Na smrt obsoien je bil v Liber-cah na Ceškem kočijaž Karei Križ iz Jablonic, ker je s kladivom ubil svojo lastno mater. * Dunajska Depozita* banka. Obravnava proti biv$emu preziden-tu dunajske Depozitne banke dr. Josipu Kranzu se začne dne 29. marca in bo trajala tri dni. * Drag gozd. V Petrinji so pro-dajali te dni hrastov gozd. Ponudna cena je bila 841.603 kron, prodal pa se je gozd za 1.60S.15S kron. Tako so dražitelji presegli oceno tehnikov za 91 68 odstotkov. * Cesorski svetnik — navijalec cen. Veletrgovec in večkratni milijo-nar v Libercah na Ceškem, cesarski svetnik Gustav Schirmer, je bil zaradi navijanja cen obsojen na dva dni zapora in 20,000 K globe. * Izpriščeni interniranci. Kra-kovska »No\va Reforma« iavlja, da bodo vsi doslei internirani Poljaki iz ruske Poljske izpušjeni, če nišo politično sumljivf, ter se jim bo dovoiil povratek v domo\ino. * Prijeti sleparfl. V kavarni Lazar v Budimpešti je policija aretirala več jjaliških ^idov, ki so za dobro plačilo znali pomagati liudcm, da nišo ŠM na nabor. Pošiljali so namreč Tiamesto dotičnih oseb dru^e pohab-Ijene liudi na nabor. * Donavski most Zem!!t!-B3!^rad. Zagrrebski »Jiitranii List« pomča, da je c. in kr. vrhovno vojno noveljništ-vo izrazilo zahvalo in priznanie za 7ZTz6ho tecra rrsosh!. »s katenm je madžarska industrija in znanost vstvarila tražen snomenHc strokovne sposo*»^o*f; in stvpria^fts«. * Za*5ien'en1e r>rer»^i3rokjfK3v »fd. na Ocrrs!e»n. Oerska vtad.i le ?7da!a naredbo, ki jo poobi?sča. da sme za-nlentti obrate. pride*!''oče premoć, koks in brikete ter jih sama voditi, če ne izćehre^o t^IiVo rnnterna^, ko-?i?:or rrB morejo. če i?vnlm ?!i dr^av-^:m Doctietietn ne dajo svo4Jh "ride!-kov pod pnrnern'TTf' r^>crnii a!i če zn-htevajo za svoi'e izde!ke brez vzroka previsoke cene. * 600odstotne chrestl. nimaiska trgovca David Lfmer in H. (lassrrer sta bila rhso:er«a 7?rndi oderrštvg. nrvi na 14 dni stro^e^a zanora in ?0O kroti ^7o-be. drtirr^ na e^ teden ^tro^0-^a zamora H 100 K ^n'^, p^cto^ii-sta nekemu rmiemu o^^tn^ku \?on K na nie^ove ^+roie. +^<-pi na nonoino važnost, da b! se re^ii fz nastale sti-rke. 7nhtev?13 p^ ^io. da jtr^a Č^r 5 e s t d n i vrrr^ 1?po K. 7a^teva^a sta tore! 600 od^totVov otresti. Pri molokrvnortl, bledici, žlezr?! bolezni, nečisti polti. izmiščaiih kožr» učinkuie naravna, Franc - Joscf erenčica hitro, odvaia lagodno, čisti c,i^imo soke in vpHva blacroderno n«-: prebavo želodca in črevesa. Odlični zdravrik za žensVe dvorni svetniV nrof. O. Brann. 1S.R.?;S4 dekan med. fa^:u!tete nn dunajski univerzi. je vnoraMial Fra^z - Josef prenčico vedno z zadovoljivim rsnehom. Zffubliena te b Vron, mesto venra na krsto gosp. 7dr?T'^nta Leskovica. Srčna hvala! Dara^ni list ebsefj? 12 sireni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Konftsr. f astnina tn tisk »Narodne tlskame«. Vsesa priporočila vreden je na- domestek jedilnc^a olja, ki si ga vsakdo lahko sam pripravi iz mor-skega Caraghee mahu, katerega raz-posilja Mat. Dcžman v Ljubljani, Ko-pitarjeva ulica 6, (gici inserat). Upo-rahen je za vse vrste solat. Kdor boleha na želodcu in ne prenese ma-^čobe namiznega olja se bo takoj rrepričal o blapodajncm vplivu te?a po okusu izvrstnega nadomestka, kl ima nizko ceno in je tuđi zdravju ze-lo prikladen. (606—2) Nagrado kt |« railU ilp* ta vm«l Beka| •lik fs fsMfcea«** okn« Uto* ' prmfM aa voajal« Fran Joslpava ceste la Betbeveoevo ulice, 92i Atelijć Viktor. Dra pm —4*m rnencif breji kravi •♦• nm prodmjm p, .^e se Poljanska cesfa *t- 4«, L^ablaaa. 893 Kontoristtnja 2možna stro;epl5ia ter obeh deželnih jez'kov v govoru in nis^vt. on prosti hrani in stanovanja, sa ta!iol Spre}aie. Pon'idbe z navedbo pla^e \i pre-piM SDnčeval ie nos'a ti na tlftniO cementa, ZfdinmosL 910 G. F!u^ •r Gosposka ulica 4, -mm I cadstropje, levo. 912 Uradno dOTOlfena, te 20 let obste* leća oa|atara|ia llnUfanska posredovalBica stanofaoi ii složit v udobnost cenj. občinstva zopet v •r«4lii« metili Frlporoći ta aameiea le eelflie a iWk Iskajote m\i vrsla kakor erlvaflM trffOTilio ia lottllnUko otobe Isblra raxllćnlh slateb, zlasti sa io?s se Vesina ia kolikor niotno Hitra poatraiaa aagotovllana. Pn foanjfh »pnJtnjih se prosi za ođgo?w maraka. izirjena {ivillo { (pr.. moS) in UČENKA "II ' pokommt jmojm siuzbi in 5 pnhrankU (?£• iedio Ijubernizvo yeno v svrho skuP~ neg-a gospođini siva ali ^af^ona. Ponudbe pod .^llein 3611 62r, na anončno efcsoed. Jficnreich. Gradec. Sacksirasse. 896 Znanstva si želi gospod ▼ svrho poročitve Z gosDico ali vdovo brez otrok, staro od 25 do 45 let, ki bi imela nekaj prr moženja ter je neomadeževane pre-teklosti. Glavni pogoj poštenost in pridnost ter dobro srce. 84S Cenjena pisma na upravu. »Slov. Nar.» pod »sretna bodo6neat/848f. Žalostnim srcem javljamo vsem sorođnikom in znancem tužno vest, da je naša ljuba mati, gospa ivana Pajnič vdova po c. kr. viSiem komitarju finanCno ttrafo 1 đanes dopoldne v 85. letu svoje starosti po sprejemu svetotajstev sa umirajoče udano v Bogu umrla. Pogreb vrSil se bode v ponedeljek 19. marta 1917 ob 4. uri po-poldne od hiSe žalosti, Sodna ulica St. 13, na pokopali&e Sv. Križa. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1917. Antoaffa PafBfe, zasebnica, hči. Sr. Edvard Palnlč, c. kr. državni pravdnik, sin. lama Fa|alć ref. Plealio, si na ha. Marke Fa|alć in Favel Pafalo, vnuka. 918 Zavod za tehnlčne In elektrotehnlčne naprave Vojno- Vit ft CO« V L^Ub Jani, Dunaiska cesta štev. 22, nazaanja pretresu-jučo \eat, da je njegov zaslužni družabnik, gospod trgovec in elektrotehnik dne 15. marca boguvdano preminul. Pi^reb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 18. marca 1917 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici! na pokopališče pri Sv. Kruu. N^umornemu 8K>delavcu bodi ohraijen blag spomin ! V LJUBLJANI, dne 16. marca 1917. Strm 0. »majvenski mamuu*. «mc %.. —ict i»i7. Ste*. v POZIV NA SUBSKRIPCIJO. Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 18. februarja 1917, na podla gi § 5 društvenih pravi I, zviša se delniska gla\nica od 8,000.000— na 12,000 000— z izdajo 10.000 novih delnic po K 400*— nominala. Glasom sklepa občnrga zbora pri pade delnicarjcm OpClJSkd pravica za to emisijo v tem smislu, da se more dobiti proti predložitvi d¥Oh Starih dolnlc Ono nOVO po knrza K 425"— za komad s 5°|0 obresti na nominalni znesek od 1. ja-nuarja 1917 do dneva posameznih vplačil. Za neoptirane deln'ce sprejema banka prijave po knriU K 445"— z 5°|0 obresti od nominala od 1. januarja 1917 do dneva posameznih plačiJ. PrldTŽHJO Si pa banka pravico repartlclje. Vplača se: za optlranO delnlCO K 225*— pri prijavi ter 5°|0 obresti na K 200— od 1. januarja 1917 do dneva vplačila in K 200— dne 15. junija 1917 z 5°|0 obresti od 1. januarja 1917, za subskripcijo neopttranlh dOllllC, K 245*— pri prijavi z 5°|0 obresti na K 200*;— od 1. januvarja 1917 do dneva vplačila in K 200*— dne 15. junija 1917 s 5°|0 obresti od 1. januvarja 1917. Podplsovanje traja do 31. marca 1917. Delnica nove emisije partlclplrajo na doblćkn zavoda za leto 1917. Ako bi drugi obrok ne bil točno vplaćan, propade prvi vplačani obrok v korist rezervnoga fonda. - Zneski vplačani na rarun delnic, katere bi se nedelničarjem ne mogle dodeliti, se snbskrtbentom povrnejo. Prijave se sprejemajo pri vseh blagajnah Jadranske banke to je na Dunaju, v Ljubljani, Trs«u. Opatiji, Zadru, Šibeniku. Splitu, Metkoviću, Dubrovniku in Kotoru, dalje pri Prvi hrvatSU ŠtOdlonlCl V ZagrObny ter pri vseh njenih podružnicah pri Banki 1 štedlonl za Primorje Sušak in njenh podružnicah, ter pri Hrvatski centralni banki za Bosnu In Hercegovina in njenih podružnicah. DUNAJ, dne 18. februarja 1917. Upravni svet Jadranske banke. 63. štev. •SLOVENSKI NAROD*, dae 17. ourca 1917. _——^_^^^^^^_^^^^^——-----------------------------^—_— . Stran 7. Sdravstvene razmerc na ! soški in jagouzhodni fronti. Tajni svetnik in general major Avgust grof Bellegarde, kateremu je nadvojvoda Jožei poveril nadzor-stvo nad zdravstveno službo na so-ški in jugovzhodni fronti, poroča: Vodilno naćelo naše zdravstvene službe je bilo od vsega začetka, da se ohrani dragoceno življenje in delomožnost naših vojakov. Bolj ne* go kdaj prej stopa danes v ospredje zahteva, da vsak posameznik čim preje ozdravi in se vrne vojni službi Naša statistika kaže že sedaj zelo visok odstotni postavek ranjenih in bolnih, ki so se kot popolnoma ozdravljeni in za službo sposobni vrnili na fronto. Kadar bodo znane tuđi številke iz minulega vojnega leta, bo ta odstotni postavek še višji, o čemer je pa pripomniti. da povzro-čajo terenske razmere na Krasu posebno mnogovrstne ranitve, zlastl številne so poškodbe, ki jih povzro-ča krušeče se kamenje. Organizacija sanitetne službe Je na splošno dobra in sposobna za pri-lagodenje raznovrstnim terenskim razmeram. K temu priđe na italijan-ski fronti «e izvrstna gorska oprema In mnogo dobre improvizacije, ki so vseskozi zelo umno zamišljene, da se ranjencem olajša stanje in izpopol-ni nega. Dobre ceste omogočujejo vzorno prevažanje z avtomobili, pri-tegniti se morajo pa tuđi drugi vozovi. Ob sebi se razume, da se ravna % bolniki pri prevažanju z največjo skrbnostjo. Pri porazdelitvi zdravnikov se treba ozirati na število in na obsto-ječe potrebe. Prva crta mora biti dobro preskrbljena z zdravniki. Tu dela zdravnik v ognju ob najtežav-nejših razmerah in pošilja ranjence vzorno oskrbljene v drugo crto. Tu treba opraviti glavno delo. Pred neko bolnišnico na bojišču sem videl en sam dan ležati 1200 ranjencev. ; Tu se stavijo na zdravnike zlasti ob ; vročih bojnih dneh ogromne zahte- ! ve. Za take prilike so zelo umestne i »potujoče kirurgične skupine«, ki se morejo s kake mirne točke fronte v najkrajšem času spraviti na mesto. Za tako skupino popolnoma zadostu-Jeta dva avtomobila z osobjem vred. Te skupine so tuđi bolj praktične nego samostojne kirurgične skupine, katere zajttevajo zelo obsežen osobni in trenski aparat. Na Krasu ima skoraj vsaka bolnišnica na bojišču svoj lasten kirurgični oddelek. Trdi-tev, da o dobrobiti ranjencev odloča čin višjega vojaškega zdravnika, ki Je v miru opravljal zgolj administrativno delo, ni opravičena. Štabni zdravnik kot poveljnik vojne bolniš-niče mora oskrbovati celokupno vodstvo, organizacijo, adaptacije, oskrbo, dovoz in odvoz; neposredno zdravljenje pa je v rokah kirurga in | driigih zdravnikov. Ako se bolnični j poveljnik preveč posveča zdravlje-nju bolnikov, se lahko zgodi, da vsled tega trpi upravna služba in s tem tuđi bolniki. Poleti 1915. sem našel na soški fronti zdravniško službo že zelo specializirano, specialisti so se večinoma že posvečali vsak svoji posebni strokl. Odnošaji med vojaškimi in službujočimi civilnimi zdravniki so bili vedno kar najboljši. Znanje in sposobnosti civilnih zdravnikov so vedno našle popolno priznanje, glede uvrstitve v vojaški red ni bilo nikdar nobenih ovir. V voja-škem Častniškem zboru veje vedno svež, dober, požrtvovalen duh, ki omogočuje posebno poveljnikom za-vodov, da morejo svoje zavode v okviru danih določb samostojno, energično, inciativno in iznajdljivo urediti in opremiti, in to tuđi ob naj-težavnejših razmerah. Tako potrebne Rontgenove apa rate so imele na jugozapadni fronti skoraj že vse bolnišnice; nabavile so si jUi deloma s sredstvf Rć^ega križa, pa tuđi s prostovoljnimi daro- rl Na jagovzhodal fronti sem nalet to napravo Se le v početkih, čemur 1 je vzrok ta, da se je ćeli ta del sele nedavno uredil. Zdravil in obveznih potrebščin ni nikoli manjkalo. Dasi-ravno se je moralo tu in tam's posa-meznimi predmeti nekaj časa šteditl, je bilo vendar tega materiala vedno obilo na razpolago. Kot strežniške moči delujejo tako v bolnišnicah za ranjence kakor tuđi v bolnišnicah za kužne bolezni zlasti redovnice, ki vživajo visoko priznanje. Pa tuđi svetne strežnice so se po primernem lzsolanju in prebiri zelo hitro udomaćile in prav dobro obnesle. Izredno veliko so storile v zdravniški po-možni službi in bolniški negi, za vz-drževanje reda in snage ter se obnesle tuđi kot voditeljice rezervnega sanitetnega osobja. Ogromno je delo, ki pa v tcj vojni izvršujejo naši zdravniki in kirurgu tako ogromno, da ga ni m soče dovoli ceniti: ravnotako pa tuđi delo na^ih zdravni\*ov, ki vodiio boj proti epidemiiam. ki hite s svojimi bolniš-nicami kuri nasproti in io, š? predno se je mo^la razpasti. iztrebiio, tako. da je ta stalna nevarno^t nre;šniih voin. ta strah rarodov. skoraj popolnoma izprinil. Vse to delo se ie izvršilo in se š? vrši v b^eror naših vnh-kov in v iskreni si™?! med zdravniki in visjimi poveljstvi. Poitfcd v bogato fhistrovan elav-ni katalog izvozne in razpošiljalnc tvrdke Jan Konrad. c. kr. dvorni doba viteli. Most št. 1466, Češko, vas prepriča o zmnžnnsti te svetovne tvrdke, zate^adelj nai vsakdo pred nakupom potrebščin ai' daril piše potom dopisnice po ka*a1r>£. ki mu j?a goraj omenrna tvrdka posije zn-stonj in franko. II. Prevldnost |e umestna! Eno naib^lj ponarejanih zdravil je Siro-lin. Spada v vrsto gvajaVolprepara-tov, ki nčinkinejo na bacile uničnjo-če ter se ie izmed vseh nnjbolj ob-neslo. ?tevi!na pripnznanja dokazu-jejo. da je nieprov zdravljenje pospe-šujoči "činek brezdvomen pri vsch katsniri sopil, tnb^rknJozi. oslov. knš!"\ š^'T^Mnz'u influenci in vseh slučajih slabega teka. l^protinahbđif im^ ^^čip^pre^gicfliivi Pcsica ^0vtn. a W )o v vsafcem gospod-nH* ptwuoU mte* Oslo ae ae at ve, đa te fcataa aeaadotaa te podvijeno Ikođo aaretfil tkrtt mrta RaatiHie na vrt«, fivfla v kleti, obleki v omara*, Uvina v hlevu. Jedila v kuhinjski ahrambi, ao lzpoatavl|eiii aapa-dom ikodijivefa mrtesa. kot Ittnfti tsii, prste, mo-Ijev, Stttrkov, oslj, boih In stenfc Bolhe, ttenice Iln muhe prenaša jo boleienske kaH, ki ogroiajo flo veka In živino. Potrebno je žalo, da se v vsaki hili ttporablta Pelterlev priznjini wr''oženo. Ti Irborniizd^'kl se Inaročaio cdno nHstni pri lekamariu E. V. Feller, Stubica. EIza trg §t 238. (Hrvatska). S seboi vzeti je mopo^c Felierievbol latlajoči, osvežu;oW, men-tolov čertnik zoner migreno z znamko .EIza* kl stare samo 1 K in se hrani v leseni nuS^ici. Po-1;sk' delavd. hriholazei itd. ga unorahljajo za hladitev pri nfehudi \ rodini, za preprečenje soln-čnera pika, dame ^a ur>orab!ja:o zoper migreno, glavoboi, vsled priictnega duha nčinkuje oživija-ioče Jn brani žnžeJivam. Pri pikfh žužetk odstranja trganie v koži, za branja odrčenje in zatefente kože. Rabi se ga lahko dnigo fasa in stane samo 1 K. Ti mnopo tisofkrat nreizku^eni izdelki se na-ročajo prf lekarnarju E V. Feller, Stubica, Eisa trg št. 238 'Hrvačko). Da se prihranijo po^tnin-sk stro«k\ se lahko naroče zajedno Se drugi tu priporofani a!i s^lo^no znani izdelki, n. p. mo-čno franesko ži?an:e. cimetove kapl'ice. Hofman-nove kapljice tncat stine samo 3 krone švedske kapljice. Balzamova tinktnra itd., kakor jih pozna lekamiška veda. Zavojnina se ne računa. Redite se krepkeje in napravite tuđi svoje otroke in slaborne, bolne svojce s krepko izrejo zdrave in za življenje mo-čne Za zdrave^a in kre~kega človeka je tud! suhi kruh redilna ;ed, iz katere pridobiva moč in veselje do življenja Mali otroci, na krvi revne, bledniične osehe, doječe matere, slabotni, bolniki jn trpeči, starejše osebe in take ki so prestale bo!ezen ali težke Strapace, otroci, ki i majo bule ali dobiva jo zobe, porodnice in druge slabotne osebe pa ne morejo jesti nava-dnih ied-1, ker so večinoma slabotne, da ne morejo delo prebave izvršiti. Take osebe potrebu-teio torei posebno lahko, lahko prebavliivo in jako redilno, močno hrano, in to je Fellerjevo pristiio dor^evo ribje ol'e. Nima slabega okusa in duha, marveč ima najbolji okus, se torej prav lahko jemlje. Tuđi otroci ga pijejo radi. Dorševo ribje olje se od števllnih zdravnikov in profesorjev iemlje Odlikovati je vsekakor pred vsem inozemskim mešanicam. emulzijam, redil-nim praškom in drugim preparatom. Predvo:ne cene: 2 steklenici staneta franko samo 5 kron; edino prtstno od lekarnara E. V. Felter, Stubica, Elsa-irg Štev. 238 i Hrvatsko). Vabilo na občni zbor MM MM \\ posii iii v Smartaem pri Lltijl ine 25. m:rca t. 1. t hranilaitfli pisarni ob 3. mi pope'.adae. DNEVNI RDD: 1. Pcročilo na<*eUtva s predložit-vijo bilance za 1916 2 f'oročtlo nadiorstva. 3 Reviziisko poročilo. 4 Volttev 1 člana nadzorstva. 5 Predloži čl^nov. V slučaju ne*;kTepčnosti, «e vr§i pol ure pozneie dru^i občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljaven ob vsaki udeležbi. 8'7 Nmt«lstTf>. Nil Rafiol p^" Uubljana, Stari trg SL 28. bikaiilnsta dvokolesa s stari patfm*tfco» ihralni ttreii, gramofoni, •toktrlčB« tepat iTetlUo te kom »ct«e li 2 I. V zalogl vodno par tisot. Naiboliia baterije. Posebno lOsfca etna sa pr«proIIV Prsne bolezni, oslovski kaselj, naduhd, influencf« Hdo naj jemlje Siro/in ? 1 Vsek h* tro* ni ffdincm kaiiiu ) laž.|e je oOv/d^ovaf< se t>o«e*««.«ego io tđrsvifi I 2. Osebe % Urontćnim ka'arom bronKijev I ^ ki % $«rolinom otdrave • A Vdduil|ivi,Kđterim OiroUn tnAfno ole^tća naduho %> Skro'utni ofroci,pn Uaferih učinkuje3*rolin t ugodnim vsptrtom ne spiošni počofek. Smdbčfv mšhtokšrtm m ^5 Phzmmo najntije cene! I I Popravila po ielji. Modni salon = sifi°°a- = Mari/a Sot%l __ _____ Zioovsha ulica si. 8 odprto sUladišce tutsproh štev. 7 —^^^—^^—^^^^—^^^^^^^^^ odprto skladtsce uasprolt štev. 7 priporoča cenjenim damam in go*picam srojo bogato ttbero nojokunneje nakitenih stamnikov, vedno novih dunajskih modelot, praznik oblik prvovrnlfuh tovarn in najmodernejiega nakita. Velika izbera scttenih klobnkoc Zahtt klobuki vedno v zalogi. " '/dnnan]a naročita obi a lom pošte. > Stran 8- .aiovfcNSKi nakult, oMe 17. marca im 7. t3 Sit:« Orehov les : kostanjev les m «at^k£aAKAai aa aa^^feAfa^aiABa. aaVl a4aV>^aaVate oa W WiW«Vw w BPWWVwai ■■■J Wwa»»a^aw aaj kupim vtfko vagontko mnolino po najviijl altievnl O«P)i j. Pogatnlk, Ljubljana, Mar. Terezi« cesta 13- •a«*«***^ tafaaaa] ^bm h^ rdečino na obrazu ini deč nos, ogrđ.prt-^^^ *, J^_^ t^_-^^-J^-Lj Sči, gube in ohlapno kožo vse na Dike ■■aaa ^bVHbv ^b^i ■■bbbV po^ odpfavi zajam< staropreiskušem dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškoditivo. Poizkušnja K 1 50, veliki kmček K 4 —. ■*. A. ~ »*»» fcta#rno fltfeko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste- penica K 4-—. Diskretno razpoSilja Br. A. aix kom. laaor. Ouii IX-, Laklerer- gasst tal 7alogc v Ljubljani: drog. A. Karc, drog. »Adriia«. v Minboiu: Lekarn »Pri Angc'ju varhu«, »Pri Manji pomoćnici« in drug. NVolfram. 8^0 Zdravnikželodca. ■^B*aaBaaaaaaaBBaBBBaaaaB«*BBBBaBaBB*B*BMH ZMk Mi je posebnost ielođtaoga llkorja iz idraTilnih r a stila, ka UH Iz-torno upliva proti alaboatim ▼ ielodcn tor radi tega ¥ aobenl crnila! ne bi aaiel man tkati. _________ — ----------------------------■—.,^_^^^^—_^ HENRIK WEISZ, Kagjaallo, Hom. Bara, Ogrsao. bstan. 1910. Postavno protokolirana. Dobavlja po povzetju spodai označene čevlje v vsaki veliKosti. Riziko izkljuCen. Zamena dovoljena, S cenikom med vojno ne morem postrečL Par ženskih Čevljev K 35-, K 40 — |C 45.—, K 50.— in K 55.—, par čevliev za •tripace (bakanCe) K 50.-, K 60 - in K 70.— par moZkeh Cevljev K 45.-, K 50.- , K 55.— in K 60.—. Otroški čevl;i vsake veliko-ti in zelo poceni. Doza kreme 2a čevlje 1 krona. V posekanje se kupi bukov gozd bliza dobre ceste ozir. pc;staje. Les bi se rabtl za izdelovaoje Svelarjev io ta. drva. — Irtoiam se spreime izurjenega Kontorista ali ttontoristinio. Pism. ponudbe n3 unravn. »5 ov Karodac pod „gOlđ 828". £8 jAnur vina kslta toli, pTiiitrnt SlVallll StrOJi | đel!. pritikliiie, se §e vedno dobe pri hiinitiil tvrdki za vozno ir.dustri)e MAX SKUTEZKT Diuiaj l.v Stubenrlng 8. f Zahtevajte listo C. 1. 892 VABILO redni občni zbor Hranllnice in posoiilnlce v Smarju pri Jeliah refistroftae zadruge z neoaejeio uvez« ki se vrst v {etrtek, dne 29. mira 1917 ob 1. uri popoldoc v urainik prostorik zadruge. DNEVNI RED: 1. Poročilo oačelstva ia nadzor-stva, ter Čitani« revizijskega porodila »Zadružne Zveče«. 2 Potrjenje ra£unskega sklepa za leto 1916 3 Razdelitev čistega dobićka. 4. Sprememba praviL 5 Nasveti in slučajnosti. Ako ta občni zbor ni sklecJen, vr5i te v smislu § 40 al. 2 zadružnih pravi I z i Istim dnevnim redom in v istih prostorih \ drugi obCni zbor, ki sklepa brczpogojno. I Sffltrje pri JClSah, dne 9. marca 1917. 893 Maitfttv«. I Suhe jcdhiG 9®be ■■ prosi oteite z vzorci, x navedb ■ mnotine % um. Balili k. Ma.^ *ta, >■■■!■ llt>«. 7C7 Ma|fe«l|to la M|e«aelto ' m šm kr»1«em po a«vl I i bi alovitl ls«aH ! FA V 0 RIT - DOlilieia iD RUiUia iia : I za spomlad in poletje. Cm* ■ 110, i poita E 1*90. Dobi se nri tvrdki M. RANTH glavno zastopstvo za Kranisko, Ljubljana, Marijin trg št 3 ! kakor tuđi vsi posamc/ni kroji io favoritne potreb^ćine OHoošilraTev se iz- vr^uie e pr#ti poitneoiii r»*z«t;« ail pra^pUaia. Jiajniije cene/ Ztob'O blago i I :•/ footavtia točno in ceno, .v I Jy(odnt salon f. ftarborič JI /f[ildner nasted. Ljubljana, jY[estm trg Jtev. 7. priĐoroia svojo vmiiJ^o yaJogro dunaisk1** mode tov svilnahh in velour sletmnikov, fcnčanih in pravnih oblik, cvetlic, pereš t- t d. Vedno velika izbern zidnih klobukov. KOfBfte \ flU Narodna tiskarna. priporoča Poior trgovci! Pozor trgovci! ■■teaMStOo kmopljo za konjske oglavje, plet. z železno rinko (Pferdehalftern gefloch.) popolnoma odgovarjajo močnosti : Cocns konjske oglavje s pletene z železno rinko ter stanejo ducat K 28 80 brez odbitka proti tako šnjemu plavilu — P-šilja se po po^tnem povzetja. Prva kranjska vrvarna «43 Ivan N. Adamiž, Ljubljana, 1 — — ^^^^^'^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^V^^^^BBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBl Nad 50 let obstoječa__ ! parna barvarija in kemično snaženje oblek *^«- 124 apretura sukna __ I Ljubljana, flnt/tR fhf 0Unce» SelenbargoTa nL 6. HIIIUII UUV Bnrskm nlloa 46. | Postretba vestna Io točna. Ifa|n!ile oene. W liče se 1| «40 ilo psestvo v nalu na Spod. Stajcrskem ali Dolenjs^em. Pismene ponudbe pod „StaiersfeO/ 840if na upravn. »Slov. Naroda«. Bazar na Bledu pod kolodvorom, da z blagom vred v na|em Jerfoa tlrovnik v Goijah pri Bledu. 864 Kostanjev les do 2 m dolg, cepijen 10—30 cm v prereza kupuje VINKO VABlfi, vele-» trteo^aleo, Jaznoštajtrak*. Le ponudbe z naveđbo skrajne cene, množine In roka dobave naj se vpošilja! Točno plačilo. — Kulantno poslovanje. Knpn{em tuđi mehak les, bukove in hrastove hlode ali deske. 524 Slamnate šolne za dom !■ slamnate potlplate za v (fi?l|e aem zafcel lzđelovatl na debelo in |ih priporočam, kot nađomestilo xa draga asoteno obatev, posebno za delo v aobah. 235 Poaknaite, ne bode Vam ial« I^r* Cerarf tovarna slamnikov ▼ Stobn, poita Domžale pri Ljubljani. Losnehlte nafbolfše kakovosH po 8f 10, 12 14 in 16 kron; lasne podlotfe In mreiice vseh vrst; „Neril11, barva ia laae in brado od Dr. Drallea po 2 in 4 K lasne vođe in masti; Sampoon za umivanje las, šminke in puder poullčnl i. U d. priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor 1 Zaradi vpoklloaBfa ▼ volaiko •lvtbovanfe i« lokal o4prl urno sa prodalo blaga la aleer vsakl dan tamo Od 9 do ]/21 in v nedeijo od 9 do 11 i are dopoldan. i ■ Zastonj pričakuje oproščenja in olajsanja svoje vesti, kdor zamuđi ter se v teh vojno -nalezljivih časih ne za-varu je proti boleznitn z razkužili. Do-polclne in zvečer9 vračajoč se đomov od dela, desiiificiramo svoje roke z Lyso-formom zoper okuženje potom vsakdanjih dotikljajev. F-vsoIorm se dobi v vsaki lekarni ali di ogerijit Ha^Ba^nia^niBBTaBa^BmBTB^B^BmB^BWa*MBnnnnnnnfa^BnnnBnnna^BM iLjubljanska kreditna banka v Liubliatii I ti Dolnlftka gl»wwic» 0,000.000 fcf«» ■■ Rozervnl fondl okrogio 1,000.000 kron, I Stritarjeva ulica stev. 2. I % Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice w Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici seđaj v Ljubljani, in Calfu. I Spr*|*M« A A/ I ■»••»•• ■ prMKi *M vrit« vređaostam paplrl«v, financira eraritne dabane ia duvoijuje I vloge na knjiilce In t«koCI ralun A /a I ' aproviiacijike kredite. I prvu dwwaaiii ■■»■■■■■■■|n po ^ fw* I —; Pri|»oroU nove ustanovllani BlagOVni Odda'sk. 63. Stcv. .SLOVtNSK* NAKOl>* anc 17. marca 15*17. Stran 9. Bagdad. Bagdad šteje okrog 200.000 pre-bivalcev in leži na obeli obalih reke Tigris. Nekdaj je bil Bagdad sredi-šče mohamedanskega gospodstva in sedež Kalifa. Iz velike dobe azijskih vilajetov je Turkom ostai še edini Bagdad. To je mesto, ki ima velikan-ski trgovskopolitični pomen. Staro mesto in trdnjava ležita na zapadni obali Tigrisa, kjer se nahajajo tuđi razvaline nekdanjega slavnega in znamenitega Bagdada. Trdnjava je zvezana z zapadnim delom mesta po velikem mostu. OBbeg mesta znaša kakih 14 kilometrov; veliki mestni zid, ki je dolga stoletja stal okrog Bagdada, je dal porušiti še Midad paša. Izginile so tuđi veiike in sijajne stavbe iz dobe, ko je vladalo med Mohamedanci znatno kulturno življenje. Ulice so ozke, neravne in ne-tiakovane. Nekdaj slavni mohame-danski samostani so izginili; ostala sta samo še dva. Tuđi džamije so v s!abem stanju. Znameniti pa so ba-zarji, ki so nameščeni v širokih in visokih, pokritih hodnikih. Tu je zbrano izrsdno mnogo orijentalne robe in tu cvete trgovina kakor nikjer v Mali Aziji in v Arabiji. V Bagdadu so grobovi znamenitih mo-hamedanskih svetnikov in drugih vrednosti. Trije četrtine prebivaistva je mohamedanske veje, kristijanov je 4000. Židov pa 40.000. V Bagdadu je konec še ne povsem zgrajene nern-ško - turske železnice, ki je imela namen zagotoviti nemški trgovini ter Industriji turski del Azije in ji od-preti pot v Indijo in na Kitajsko. Velezanimiva je zgodovina Bagdada. Mesto je leta 762 po Kr. usta-novil kalif El Manzur in je povzdignil v prestolnico kalifata, kar je ostalo vse do leta 125S., ko je Mongolec Hu-tazu vrgel s prestola zadnjega Aba-sida in opustoši! Bagdad. Mesto ie pozneje, leta 1534.. zavzel Sulejman II. brez boja. Leta yy3. so prodrli Perzijci do mesta in je zavzeli po daljšem obleganju. Tri leta pozneje je turski veliki vezir Hafiz paša do-bil nalog, da naj zopet osvoji mesto, kar Se mu pa ni posrećilo, ker se je posadka branila izredno hrabro in je mestu prihitela -na pomoć perzijska armada. Leta 1629. je skušal osvojiti mesto veliki vezir Hozrev paša. a se mu tuđi ni posrećilo. Leta 163S. je končno sklenil zopet osvojiti sam sultan Murad IV. Na božićni dan se mu je v resnicL posrećilo zavzeti mesto po štirinajstdnevnem obleganju z velikimi žrtvami. Obzidje je imelo 211 stolpov in vsak stolp je bilo treba zavzeti posebej. Mesto je ostalo odtlej v turski pošasti. Bagdad je bil svoj ćas najvećje mohamedansko mesto in v dobi Abasidov sedež naj-većjih učenjakov. Slovita, leta 1233. po kalifu Mostanzirju ustanovljena medresa (yisoka šola) je sedaj že već stoletij izpremenjena v karavan-seraj. Sploh je pozneje preobvlado-vala trgovina, kateri sti se znanost in veda umeknili skoraj popolnoma. Poleg trgovcev pa so se zbirali v Bagdadu pripadnici mohamedanstva iz vseh krajev, posebno pa iz Perzije in Indije, ker se v blizini Bagdada, zlasti v Kerbeli in Mile nahajajo grobovi raznih mohamedanskih, šijitskih svetnikov, katere pripadniki šijit-skega veroizpovedanla ćelo rajši obfskujejo kot pa samo Meko. S tem, da so se Angleži polastili Bagdada, so si zasi£urali zvezo med Indijo in Egiptom in so si tuđi popravili svoj že precej poškodovani prestiž pri Arabcih in Kurdih. Poza-blti ne smemo, da je Mezopotamija sicer po imenu turska, da pa so se turske čete ob Tigrisu borile prav-zaprav v sovražnem ozemlju. Angleži so si namreč z dolgoletno živahno in dragoceno propagando pridobili prebivalstvo Mezopotamije popolnoma na svojo stran in so bili v trgovskem ozfru v teh krajih že davno absolutni gospodarji. Podpi-rali so vsako gibanje proti turškemu gospodstvu z orožjem in denarjem in tako so morale turske čete na babilonskih bojiščih ne le računati z vedno silneišim sovražnikom temveč tuđi z neprijateljskim razpoloženjern domaćega prebivaistva. Baš s tega stališča je osvojitev Bagdada za An^leže še posebnega porpena. Raspoloženje orijentalskih narodov se ravna le premnogokrat po ZTrnanjih uspehih. Turčiia je v vojni pokazala, da Je žilava in trdna; prebolela bo tuđi nesrećo pri Bagdadu v trdni nadeji, da bodo če ne prej pa po končant vojni zopet vkorakale kalifove Čete v staro prestolnico slavnih kalifov. SpominfaUe se „Rdečega i:riža". .^____ _______ - -^^—^^^^^—^~ IAnt. Rud. Legata privatni ačni zavod za stenOgrafijo, strojepisje, ! pravopisje. računstvo, geografijo in lepopisje v Mariboru ob Pravi. Novi tečaji na tem izbornem učnem zavodu se prično 12. aprila 1917. Vpisujc se v ponedeljek. sredo, petek. ob ne-ueljah in praznikih od 11.—12. ure, i Maribor. V. Utringhofgas^e 17. Pro- \ spekte daje zastonj ravnateljstvo zavoda. Novo uveden je letos tečaj za nemški jezik." Dobro znanje nem-*kesa jezika je velikecra pomena. , Več v današnjem inseratu. i MATlTONIS \ i NftJsOLJE \ jlUJF PORCDJČ.iul i FC6 I fjEOrNSTVEtt U SVOJOJ ANALITIČNO* KAKVOĆI Mi/it \i u KI4 1 želi vitositi v notarsVo o'ssrno. PonudSe "od „Trst 283" "a ' npravn. »S' v N*rorH«. mg -----------^-------------------------------•----------- I nafslia tvrdka- h9 ' N « pod vSoTorti K x»etrole{ %e, o^ant^, katranaste, barvne in enske vrs'e barese, kapi ?S3'*O maožino tvrđka ŽAL SR & Cr Ltabl aa3, Franca Joifla cesta šiev. 5. 430 STROJI za valjenle preskrbe vsako ^ospod ntstvo z mesorr \n jajci. MUNI za kosti zn prinravo p;če, rnčn: obrat a!' <= silo. se na bf»H*i Vnplfo nsravnost firi NICRC1L A So. Iazersđorf pri Đnaain. Zantevaite veliki katalog, učna knitjra 5t 64, proti 1 K v znamkah. 7^7 SMT Prodam ^^ dva konja ikOOllkO OpraTO, '51 ? pest visoka, 7 let stara Spojim, da sta za v-ak težeV tovnr dovra F^-I^t t^fa proda^ fi»l Inrmans^e vozove In ena sant. AKTOM JAK0MIN1 Kovaftki mo ster v Kočevln. i-ns Ivan Bizovičar j umetni in trgovski vri nar I Lfubl;ana 839 Ko!ezi;ska ulica št. 16 -»riporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove, :: IzDOSoipvatre ob Brt^ftiklli »trik tfreveno orotlioo, kakor tu« nalfi-l nefio d©koraol!«ko crotUco sa «rorno s ia kalk#flo. s Vsakovrstne sadikc do najžIahtnejSth cvetlic In zelenjadi. Sprcjemtm na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno. »noiavfc*: i. ■*»•▼**», « rwtamr L{mMiamm. - Prodam ve6 mladili Mit tainin i nns. Učenca sa kloparsfco obrt, • brana Ia ataaoTaatoBi, sprofaio taka| Alaisif loatok, HablJana, Sr. Potra cesta itov. It. 819 sssr tla 1S3 se proda af! 6? v nalem z vrtom 9v Smarju žt 9 god Ljubljano. rann/aktur? I Juli9 S oger C'jaai I, 'ifiii^erstr. 8 f. Ceni!, 30 vinarjev v znaTikah. 143 .i3iv??!a n^ wz*$> to v$wM otroških vozičkov '- a&vađne do aa^lnetie M. Pakić v Llubltani. UtrnimiB nirti^.Mm st bi ii i »mtim »^ t-^tJO K4 a*2C€» Sabf^na m 1S monogr^ml, p**U merni za namizne P>*^e, servi* ete5 iepne rehee in vseh vrst perito se dobiva pri TONI JAGER £jabl«ana, ZiSovs^a ulica štev. 5, nrdniateliie : za gospode : Franca Jožefa cesta 3. Vojaike in uraefniške 3 uniforme: pn meri v najkrajšem času. Prada se prav dobro obranjen DIVAN (zoiaL Kje, povc upra?nistvo »S!'5 109 !itre¥ domaće pi'afe! arcelojo^«. v'nstne hi telo li*-•e«e si tshkn Tnkda tan: na- ; praTi i maV'ml itrofkl. V | —^——^-^^— — T"Z^t& so ananai, fabo!Snmr*r£KTi!Q, nrr?r*e»eo, t *r/eTW. i Keameh ldillnfmi. Ta dom pijaca se 1 tko j»!'s po'.e- : UhlmU-nm nozimi tud! m-o^a ^s-"^«t'» nrm* tn tnan'a. Sestavine x na'anfrnlm n*'-od<1oni stanemo E 12*-Irank-* po novzei'u. Za ckanomi'.e. trorn'ee, vflS'a f»©s^»od«a-st-B-n. 4e;aTTt*oe ', t A , ne^rec«mltiTV vr©d- ! nostl kar lo đe^ives »veli tn *• onljer.i in njegov« tfe'a-miotoosi c« trp* ■ Ja1. Grahu. W ■ Orooorls, Crno, ttev. 619, Bfioravslio. IV Iščeta se dva izvežbara \\wwi psiOiiki (staiej§i in mlajši). 87S Naslov pove u^ravn. »Slov. Naroda«, IFeiMesarieir Z*S£~ se sprefnie tako] "VS proti doi>reriiu piačilu, stanovanju ia brani v hi^' Z^lasiti se ie pri Antonu Ete.ner, Jeranova nlica itev. 13 ¥ L nbliani. 907 Mirna stranka bres otrok, Uča ^tanouanjc v mestu z 1 eventualno 2 sobama In kuhinjo, za takoj ali majev termin. — Kdor mi preskrbi primerno stanovanje dobi 30 kron nagrade. Prijazne ponudbe na upravništvo .Slovrnskegt Naroda" pod „K 3O-—/875". Lepa črn9f sHora] nova svilnata obleka pov^em moderno napravljena in modra svilnata obleka, sta po niztd ceu nanrorju — Pornraša se: Sođna ulica 5. vrata 5, L!nbl]ana. SS7 Za ne?:3 »&c!"o c in kr voinejra Tn;nistrstva (nrad za vojno oakrbo) .-^*r se išielo za Kranšsko "W z.astopnikL Ponudbe od !e rpnrezentattvnh gospodov ali dam, ki potujejo po deželi, se prosi pod „nrad za TOJno OskrbO 914ac na upravu. »Slov. Naroda«. Prednju DRV In OGLJfl na debelo in drobno Glinška ulica St. 5 tzraven tobačne tovarne) m IM. Huberth. „KARL" baterije ,io varstveno zasnamovano, tor 10 no pri« mor|a]o e maii|vrodnlmL JBaBSBSVS«>>>S^l>>aBBBa*BBBVBBMBalBSS«SBSSSaB>«w Oam$I^e $!amni^c - v najvetjl fiberi pnporoča ====» MINKA HORVftT, modistka Lju »Ijone, ^tari trg |t«t». 21. Ljubljana. Popravna i%ajc«nej«. 904 Popravite najcenaj«. Št. 75/pr. »17 Razpis službe. Na c. kr. višji realki v Ljubljani je stalno popolniti službo Šolskega sluge z letno plačo 900 K ter z aktivitetno doklado v izmeri 35% od vsako-kratne plače. PTOSilci za omenjeno službeno mesto naj svoje pravilno opremljene, z običajnimi, za takšne službe potrebnimi dokazili podprte prošnje prediagajo pri predsedstvu mestnega magistrata . do 15. aprila 1917. Prosilcem, ki dokažejo mehansko-tehniško ročnost za postrežbo pri prirodoslovnih zbirkah, se bo dajala pri podelitvi službe prednost pred drugim! prosilci. Zakasnele in pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat ljubljanski. dne 10. marca 1917. Stran ' .SLOVENSKI NAROLT, aac 17. mare« 1917« t>3 stev. n umilnim: 0 8*3 §Sffl a • Najlepši kras ženske •o Upo obllkOTane, bvfat, trde grail. Gospe, ki se v tem ozirti ne Čutijo popolne, naj piSejo na Ido Krausc, ki jim puSlje brezptačno na podlaci od nje pretskušene metode d'skreten svet v svrho pridnbitve idealnih okroglih oblik 786 Sda Kratite, Polun, (Presiburg), Ogrska, Schansstrass« «. o4cl. 41. 3 HlZ H NfljOl □ LtMI Tovai olH liarv, laka in fiila rtittn fttftlb '51 BRATA EBERL! dMoslikaria. lakirana, stav&aa Prodajalnicai Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union"« Hi io Minu Dleskarla.. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6 Električna sila. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 ' priporeča svojo bogato zalogo v ^oznib ko!c5. Mi Dj! •^ w «*^ sa rodbino tu obrt. Irezjiafol Ram n tezeaie ? hfii. * Pisalni stroj i „ADLER", pleHIni stroji vt«h veli kosti Razglas. Redni občni zbor kranjske deželne vlnarske zadruge m vril v torek dne 3. aprila 1917 ob 10 uri dopoldne v deielnem dvorcu v Ljubljani. SPORED: I. PoroČilo o ddovanja zadruge 4. Volitev načelstva. 2 Računski zaključki za L 1915 in 1916. 5. Volitev nadzorstva. 3. Poročilo nadzorstva. 6 Slučajnosti. Občni zbor je veHavno sktepčen !e takra* če ]t zastopan najmanj 10-ti dei zadruž-»ikoT, v slupaju nes'cleočnosti vsted prcoičlc ude^ežbe bi se moral razpis ti v treh tedmh drugi občni zbor, kateri bi smel potcm brezpofc'jno sklecatt. Zadužniki, ki se ne udeležiio občnega zbora, zamorejo biti zastopani po drugin zadružnikih, na podla?! ZTkonito naprav-Ijtnih pismenih pooblasti. Vsak zadružnik srne !c enega drugega zadtužmka zastopati. V LJUBLJANI, dne 17. marca 1917. Za kranjsko deZeino dinarsko z«drugo : Or. V. •»•ftan, C Datofic. predsednik podpredsednik Gospodinjss mnogo prihrani ako si sama pripravi nađomestek |cd!la«ga olfa Iz morsHeso Corroshe mahu ki na raznih sol at ah po okusu popolnoma nadomešća na fincjic namizoo olje in je zdravja zelo prikladen, četudi ne vsebuje oline maščobe. Zavitek mahu naifinejSc vrste za 1 liter nadomestnega otja K 130, po pošti poslan K 1 £0, rekomandirana poŠiijatev velja 25 ¥ veČ. Navodilo za pripravo, ki je popolooma priprosta ia brei itroftkoT, je priđe jan a vsakemu zatitku. Za posknšnjo pošil;am tuđi posamezoe zatitke proti predplačilu ali pov-setjo, sicer se pa priporoča ?eč lafitkov zajedao aaroćati, da le pribrani oekaj poštnne. 605 Prodaja i M. Spenko v L|ubljani9 Koprtanjawa ulica. Poštoa aaroiUa bi draarN p#iO|atv« »aj m p#Ut|aIa aa Mat Dežman v Ljubljani. Kopitarjeva ulica 6. d^iiiiilii! ^fl^ vsch vrst za urade, VHHL^^k dmttrm, trgovce ttd l^^^^^^^r fr»f^ *« itlelmtelj ^^•■■»^^ kavćil^fid itiaitlUJ LlillJllU. Oors'ii fn itei. 1. Franc Furlan j 'laslniiili fjscninjm rtm i kTačavničarstvo ) zaloga štedllnlkov * ■• nahafa: 125 ■ ^Imbrožcv trg štev. 9. < _ a^ta _ ^tmi . - *■■■___ri^aa _ ^a^ _ _ ^aai __ _ aaaa__ • . -^ ^BM.^_ b^bs -_vh_ ■%«__ a^hi _ I. AfiHOUI v Ljubljani, Bnjski testa II Velika zaloga stekleaine, poreela- na, svetllk, zrcal, šlpi kozarcev, vrćkov Ltd. gostilniška in kavamar-ska namizna posoda po našnižgih cenah. Vtnn\imtlt4t. j Parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. ! OS.REICH I Pol]ansKf nasfv - Ozka ulica It. 4. Sprejemališće Selenbnroova nlica II 3. Postrežba točna. Solidne cene. dobivate 7 Specijalni trgovini zo milo lan Hotevar Ljubljana So. Petra cc^tn 28. Iatotam mit, hrwn u towQ^ terietai« alU, prala! praiU Lil im dsbdo in droboo« Kostanjeve in bukove hlode kupi vtakomnolino franko vagon 3ss Stroplna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. Vpoštev« se le pismene ponudbe i navedbo cen. Izborna, naravno oristna bela in rudeža VINA po nalnižiih dnevnih cenah dobavlja pot«atnlk vinskih kl«UJ HUBERT SPITZ, Klosterneufanirs Feldgaaa« 44, telef. interurb. 29. i Srbežico, hraste, izpužcaje i odprinvl kar najhitrejše „rujavo mazilo" Mali lonček K 1 60, veliki K 3-, družmsk* porcija K 9-—. Z do- 532 datkom, kako se uoorablja, se n3roCa pri | ' Or. C9 Fleschs Kronen-Apotheke, Raab (GyCr), Ogrsko. ivJLJ I UH Ju iiuPUjujUa Hrv. slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. u Zagrebu, kupi na Kraniskem, Stalerskevn ifi KoroSkemf mala. kakor tuđi velika poses^a In prevzame tudl pose-stva v komliiio, xa parcelarne in naseljeniške svrhe. — Oa obvaruie pardajalce stroSkov, sprejema banka direk« tne ponudbe brez posrednika. 726 872 P. *9/9 * Podpisano sodiŠČe naznanja, da se oddajo v zakup za dobo 10 let od 1. svečana 1918, do 1. svečana 1928, hiše štev. 144, 145 in 75 v Kranju z dvorišči in magacinom. V teh hišah se izvršuje veletrgovina z železnfno „Merkur". Interesentje se pozivljajo, da stavijo svoje ponudbe oskrbniku premo-ženja nedl. Killerjevih dedičev, gosp. Tomo Pavšlerju v Kranju do 1. maja 1917. Po preteku tega roka se bodo hiše oddale v zakup najviŠjemu ponudniku. C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek II., dne 13. sušca 1917. :r "cr 3±jl I v steklenlcah: I 1 liter 63e; brasiljanec..........K 18-— I Vi tt «3% ff ..........K 9^0 I 7/n„ 42 % Ommmrmrm...........K 8*70 I 1 99 45% Jamaica- Rum, prima......K 1610 I «/■ f ^*% ft »f ,» ......K «-40 I == elegantno adjustiran == I v sodih: I 1 liter prima -žajni rum clrfca 4O0/o.....6C 12-40 I 1 n Jamaica-rum orlg. cirka 75% . . . . K 30*20 I 1 tt tf 9« zarezan, K 15*50. do . . K 26.— I I 1 9. sllvovke 40 v...........K 13 — I Vtakovrstni Hherji, prima 14-- K v Vi lit steklenlcah. Viorđ sa im I I poilljajo. — Umonov sok Prima, kg 4-«O K. I I Orlotte-liker-tovarna9 OunaJ XIX. Pfarnvlesengasse 11. I Najveiia slovenska hranilnica! Mesfna Uiia iljika LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000-— hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000-— rezervnega zaklada........„ 1,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in iih obrestuje najviSje po 47.. ve£J« in nestalna vloge pa po dogovoru. Hranilnica je papilarao rarna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za rarčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. •eseja aa %«ml\lUm la poslopja ma KraO|skem proti 5% tavea awaa|Bae pa proti S'/«% obregttm la proti aajauuij —-— IV. oilreau '/«% eđpUčevaaJa aa oolg. • a V poiptr««|< Irgeveev la ebrtmlkov Ima nrtaaovljoao :: Kreditno druitvo. 63. Stev. »SLOVENSKI NAROD* dne 17. maica 1917. Stran Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani BEGONIJi | le na bol pisane barve. ( I 30 vrst, novosti tož, do- j seđai neznanih barv in j oblik, azaleje, najnov, i gladiole, cana, cala, ge- ; orgine, hortenzijc. ?lok- , sineje, klinčki z rume-nimi, modu mi, pikčastimi rižastimi velikanskimi kehhi, redko zimsko £i-miče za okras m ja- ' ——*—— gećno prmičje, rastiinic plezalke m ovija'ke, semena, navod la, naj-boljši gnoj in nrst. Z^htevaite gratis in ; franko katalog. J. SUZA, Potteasteta CešUo- 797 Kupujem in proJajam: bodiai pobiitro, fteUculoo, io-lezo, sulico, porcelan, oroife, podobo, star denar, sploh vge, kar Je najman] 50 let itaro. Obenem kupim staro zofaovje. j Posredujem za hiše, zemljišta itd. Aiberf Derganc biiveo in koncesifortranf starinar Ljubljana, Franciškanska ulica 10. Aut. Rad. Legata zasebni učnl zavod sa iteMgraB]«, atrojaplsj«, pravopis!«, racustvo, g««grafl|o ia Iepostie. 462 Maribor ob Dravi, Vikftringhofgasse 17, I. nadstrople. Velik modem in odličen učnt zavod z državno dovoljenim ućmm sporedom in državno a probi ran i mi učnimi močmi. ! ' Zatetek prihodniih tetaiev 12. aprila 1917. Frospeki« 4afe saatoaf ravnatehstvo. Govori 1»» vre: Ponedeliek sreda, petek, nedelje in pra nir*s»9 dobite ob rabi med. £98 2m Jt Div« l/rAtMA 94 ■•»! obfastveno preiskano, ear. neškodljiv > za or. 71. Kixa Kreme za prsi vsako ^3^ muMiiiv ««pen. Rab. se zunanje. Edina krema za prst, ki jo vsled čudovitega učinka Drodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4*—, velika pusica, za- dostna za uspeh K 9*—. Razpošiljanje strofo diskretno. Sos. dr. A. Rix, Itfeoratortf, taMl QLV LakUrernasie 0 B. Zatofle v Ljubljani: tfrog. Rane ia „Adrfja". Zalog« v Msritarv: Mar. Sctafzengel, N«r. pe«. I« awrf. Nattrsa. ■a?niž|e ows. W»J«olidpej»« blajo. C«f««ft«ifa. Sprejmejo se takoj zidarji, tesarji in delavci proti dobri plači na betonsko stavbo ▼ DobraTl fnrl Jesonleah. Za stanovanje in prehrano je skrbljcno — Poleg plače dobiva jo družine delavcev ni tpj stavb! državno Dodporo. — NatanCna pojasnila se dobe t gOStUni Fruic Seaiiatttf t LIvMIanl, IKetelkOTa nlloa it 18 ali pa pri tvrdki V. 8o«g-■•m ▼ DobraTi pri featoaskrai dolu. m; Brez konkurent! F. L Popper čevlji a gtspode ia fospe M ■ogmai aaJboJj priJcinJ, UčbJ ia najboljte kakovostL KaprodaJ tamo pd JULIJI STOR, Ljubljana Preternm ilica št S. Oojssersk) eerlf a tniste, itgt)e«m errUi m ttrok* k Uwa-teanis-CtryL 7^Lporoč€tzxxo Apeclia>lxio domslio in otroiko konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg itev. 9. — Lastna hifta. Vsinoveli* PJaT" K08TDME "«■ Hajnevelia Pl II V B Z«l>« — ««l'.te oM«ke V BII A III II I I Perilo, teplee, iportna II II 11,li UhVaVM Metak« la stunlk«. IIIIIMII Otrolke Mm n obleke a mladenke. I Bgl«aiioo prtim te imge petrobičte« %m ■•▼op#lenčk#. Po&ilja na izbiro tuđi na deželo. * DelB ftk! kapital K #0,200 000--. Rezerve «, 17,000.000-. O. kn fM?!1^^^ Stanje den. vlog na bran. knjižice 31. okt 1916: :: K 143,241.140-—. :: Sološna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Centrala na Danaj.. - Ustaiotljau MiK. W ftViil Hj-Jl. Wfi Ktl (»Iffl JUOHiai fmšl Ustanovu «84. - 33 počrnžnic Preskrbovame vRe^ bankovnih transakcij, n.pr.: Prenemanje ileaianlB rlof na nranilnt Knnžice bfia remnega davka, kontovne kn|igc tet ra konto-karem z vsakodnevmai jedno "^njmjjbfe-«£v?nirm - Denar se lahko dvica v:ak dan brez odpuvedi. - Kurovanje m prodajanje vrt^aMStatU SK^i^g^^ - Shranievanle in upravljanje (depot,, vrednostnih -apinev tn roto'ila nanie. * Najkuiantnette iivrieva«)e UonaHi avarefill na vseh tuzemskih m mazemskin mestih. — Izpla.'evanje ku-ponov in ufiebanie viednostnii. papiijev — Kupovamc m pradajanie devu, valut in tujib novcev. -Naiemodaa varnih redaiov samoshrambe (sat^t za omievarno shramevante vrednistnih pa->iriev, fstin, drasotin ud Md »astn» zaKiepun franke Opravili*i« C kr. rair. loterife Brezplačni rev.zija izžre-banfh vrednostnih oapirjev - Promese ia vsa žreDinja iX9la6Ua la amkaUIa v AmerlJto tn !* Amerike. m___m wmm* aiaiiifla^ xUeiia ■patnjialfi i.....r-'j-*- •w#)k«t«r ajieaiplanni mm-ir*o\***m' Pr*aaataai tMska LimMfajM. - Tetete« itev. 41 I Stran K. .SLOVENSKI NAROD*, đM 17. Mn 1917. 63. Stev. I Staafr *loi koac«aa iactamaca ttf E lll»itt.m TS. Otavatea K 40,000.000--> I Podružnica v Ljubljani Češka industrtjalna banka Stritarjeva ulica št 9. Financiranje uojtfkiti dobov. Vsakomtae bančae traasakclje* LombaNlnmJe Nago. RraDte za mvooizatne nakupe. Nakazlla vojBlm ajetnikom. Stanovanje i vrtom za maje* termin a# !§€•• 866 fonudbe po poSti na naslov : vViktoHv IJnbllana, Paitel pradal it. 28. Baterije! Baterije, svetilke ter iarnice vedno v zalogi pri 610 | Vido Bratovi; Ljubljana, Stari trg. i *PćiTOTOia ja i spomtađaasho sezijo svilene klobuke in čepiće namovsjšth oblik Tflr d?m<* in deklice ćPoiravita 5* sorejemafo. 2>alni klobuki vedno v talogu V Ljubljani ali na Bledu se kupi ti i » a. ali manjSa vila po mn^nosti b vrtom. Pontiribe pod ltL|nbl|ana ali Bled/ 836** na uma n. »SIov. Naroda«. Kdor trpi pomanlkanle petrolela nal si aaroN KUBID svetitta pa E \t.-9 K 16.— In 25.- prt Ant Lelnik, Borovlje 99 KoroUco. 861 PŠL "^™ ^™ SLI "TP11 B^ A I K_ IM 1^ !■ i^% I Ei 1^ I Eii I rsch deŽcl« izposlujc tnženir 542 .TM- GfiliBHMkiJii. oblastveno avtor. In taprisefeni oatcntnl odmetnik na DunajM Vl^ BJaHahiHerstr>»«s« st. ST. Tehnična pisama sa izvrSitev vtake vrste naČrtov, proralunev. ObCajtveno koiic !■■•>■■ posredovalnlca sa nakup In prodajo somljiii« gosdov In posostov VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan Stev. 14. Izvriujem ludi na laljo prlY«tno canltvo v moitu Ni nm dal—, Prodajicl in kupci naj to obrnejo na gori omaleno poaradoirainico. Wrwmmmmm tuđi atavblnika defa In nadserovanje. — Tajnost aajamlana. 'M> Podplati %m ohranljo, Ce se nm nove ali malo po« nošene tovile prltrdljo nabltfcl Iz asnla. faeipiri iablilaU aaaa ™2 sa atraka sa dana la iaika sa eaaaaia 26—35________36-41_________40 46 K 1*20 K l'50 K 1*00 Dobe se v zalogi ievliev ^PEICO44 PETER KOZINA & Ko„ Ljubljana, Bregf naiproti Sv. Jakoba mostu. | Sijajna bodočnost I je zagotovljena novim srečkam avstr. Rdečega križa in turskim srečkam ! I Nakup teb izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in I prinese v srečnem slučaju veliko bogastvo ! I Srečke imajo trajno đenarno vrednost in#mora vsaka zadeti. Svota I vsakoletnib glavnih dobitkov znaša čez dva miliiona kron! I Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z I i lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo ! I 396 Sretfcovno zastopstvo 1^ UaMfana. 8 Tinarfev (ia aapisaico) tutc Yis noj f taTai katatof, kitcrcf i se Vim •ipeSije ■■ ukteTt lreiilaća«. Frra tavaraa mr JalrritLf.ltr.iVw.«^lKt(i*)UitCtftt Nikliaste ali ickienc ankartce K 16, 18.20, armadne radnske ankarice K 18*—. 2i-—, 26-; belokovinaste (Gloria-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont ure K 3 >.—, 32 —; masivne srebine ank. remont, ure K 40. 50, 60. Buđilke in stenske ure v veliki irbiri.3 letna pismena garancija, PoSilia ro rovzetiu. Hitattfa rlsam. TimmJsti ifiijc— afl te f^vrat šmu. tfet/dUtv !U|»0lJ»2aaOit> 135 Solldae blago. 1 ! MJBiljc etoe. M. Schnbert i preje Bilina & Kasch, Lfafeljaaa, Zldoraka «L 5. pri poro £a veliko salo^o Hiaala te llaaa-rakavlat it^hia Mage » (Tospode in dame. raznovritne Itaa partaBa, rataa iala in aiatari|alv MnvfljNa »raiaiata. 413 Moderna pred tiskar i ja. Isfalevaa'a praaMateatli «»■ ■ av. ! TURUL-ČEVLJI aa aialaaaalii, dabro te lapa izdaUml, pa tovani^kl oenl prodaja v CjnUjani HENR. SEUAK Frdcrnova nL 53. L i bltlnajt BRBtiiddk iprea. OrtanOTUeno 1866. Mosko, damsko In otroško perilo __ lastnega izdelka __ tfaleC zaaa* zaradi izbornega kroja, tečaega dcU. meralh cea C. J. HAMANN dobaiviteli pei*ilai oet. in knalj. Vimolcofttl, tSaistniških uniformirani, lavodov, aa« moetanev i. i d. v LJUBUANL Peril« po meri «e izgotavlja najhKrejo« Istotam prva kran]ska Braniti h Ukalnca penla. Motorni obrat. Prfnana nafpaštanalia paatralta. MtiiH mit, ni li knik. Perilo a fijoKt autu v zaloajl. Perilo aea deteta v zalog U inu umu \0M mtafl. ■apalao paril« u Dr. Lahmaaaa sdravstvaaa parllt. Dr. Sastav Jlgrovo valnena perilo. :s Parilo TETRA- Kmetski posolilnicn ljubljanske okolice u Dubljom. I 4" |f 0/ brez odbitka rentnega Bavio. 1 ■ ,^ai m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaa^a^a^a^B^a^aaBa^aa^Baa^Ba^Blaa^alaalB I /4 /0 Ustanovljena leta 1881. ________^___________________________________....._____________ ■