Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 PODURF.DNIŠTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.750
Letna naročnina ................L	3.500
Letna inozemstvo................L	4.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto XXV. - Štev. 46 (1278)
Gorica - četrtek, 22. novembra 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Pesem nss vzgaja Skupni posvet o manjšinah
OB LETOŠNJI REVIJI CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU
V današnjih časih, ko so se ob nezadržnem vzponu tehnične znanosti celo kontinentalne razdalje tako silno zmanjšale in je v razmeroma zelo kratkem času možno prepotovati vso našo domovino, je mnogim ljudem v razdobju nekaj let uspelo navezati neverjetno veliko število prijateljskih stikov in poznanstev, ki so postala toliko trdnejša in trajnejša, če so nanje vplivali enaki ali sorodni pogledi na svet ir življenje, na delo in politiko, na izobraževanje, kulturo, umetnost itd.
Star in zelo znan slovenski pregovor: »Povej mi s kom se družiš in povedal ti bom kdo si,« je tudi v pozitivnih primerih prihajal redno do veljave. Ce so razna zanimanja tako uspešno družila ljudi, bi nikakor ne mogli reči, da je z ljubeznijo do petja in glasbe bilo drugače.
Nasprotno! Prav to je bila tista gonilna sila, ki je z neusahljivo svežino povezovala ljudi že od najstarejših časov, pri nas Slovencih pa čedalje bolj smotrno in organizirano vsaj od Primoža Trubarja dalje, ko se na domači pozomici pojavi zbirka prvih romarskih pesmi, ki zadobi obliko pesmarice. Slovenski ljudje različne starosti in poklicev, ki jih je božja roka že ob rojstvu obdarila z izrazitim glasbenim talentom, so skozi dolga stoletja večinoma dokaj viharne zgodovine pridno snovali narodu vedno nove »viže«, da jih je mogel ubirati ob veselih in žalostnih dogodkih, ob setvi in žetvi, v vseh letnih časih in najrazličnejših življenjskih prilikah.
Posebno markantno potezo pa sta v dušo našega človeka začrtali cerkvena pesem in glasba, ker je z njima Boga častil in prosil, mu izkazoval ljubezen in se mu zahvaljeval.
POSLANSTVO CERKVENIH ZBOROV
lz širših pevskih skupnosti so se polagoma začele luščiti in oblikovati manjše, ki jim danes pravimo pevski zbori. V njih so pod vodstvom glasbeno in vsestransko vedno bolj razgledanih pevovodij, zlasti mladi ljudje zoreli ne le v dobre kristjane in navdušene pevce, temveč tudi v zavedne Siovence in socialno čuteče ljudi. S pesmijo, ki jih je nevsiljivo družila, so v mislih potovali po svoji ožji in širši domovini, spoznavali njene ljudi in preteklost, njihovo radost in trpljenje, njihove običaje in izročila, poleg tega pa še njene naravne lepote.
Iz povedanega sledi, da so cerkveni zbori v veliki večini primerov poleg nabožne gojili tudi svetno narodno in umetno pesem zlasti v tistih krajih in razmerah, kjer jih je narodno ogrožal potujčevalni pritisk. Pesem je naše ljudi bodrila in dvigala, tolažila in notranje osvobajala tudi takrat, ko so zvestobo materini besedi plačevali s hudimi osebnimi žrtvami.
Najbrž bi pod soncem težko našli ljudstvo, ki bi imelo tako bogato izbiro najrazličnejših pesmi in zahtevnejših skladb za tako raznolike prilike in potrebe, obenem pa za tako različno zmogljivost in zborovski seslav kot jih ima kljub svoji neštevilnosti naš narod. Ce bi mogli zajeti vse duhovno bogastvo, ki so ga naši predniki črpali iz pesmi v eno samo besedo, tedaj bi mogli reči, da jih je pesem enostavno vzgajala.
Kljub vzgojni vrednosti, ki jo narodni in umetni pesmi priznavajo ne le glasbeni, ampak tudi drugi pedagogi, bi se na prvi pogled zdelo, da ji danes odločno izpod-rnikajo tla popevke in »beat« glasba, češ da so zborovske skladbe po besedilu zastarele, glasbeno pa tako nezanimive in sentimentalne, da nikakor ne morejo v korak s sedanjim časom in ritmom življenja.
Pevci in z nami premnogi drugi pa menimo, da je naša pesem, včerajšnja in današnja, trajna vrednota, ker je sestavni del slovenske kulturne zakladnice, nepo-tvorjen glas naše zemlje v preteklosti in
sedanjosti in nam je kot oblikovalka osebnosti mlajšega rodu prav v naših časih in razmerah nenadomestljivo potrebna, ko nas potrošniška vnema venomer sili, da postanemo čim bolj uniformirana masa napol pohabljenih značajev brez vsake druge karakteristike.
Še več! Naša pesem je v danem trenutku dokaz naše žive in dejavne prisotnosti, ki ob polnem spoštovanju pravic drugih, ne pozablja na svoje in nam tako utira pot v lepšo prihodnost.
SREČALI SE BOMO OB SLOVENSKI PESMI
S takimi in sličnimi občutki se bomo cerkveni pevci prihodnjo nedeljo kot najbolj miroljubna vojska zvrstili na odru Kulturnega doma v Trstu; vi, dragi bratje in sestre, pa boste, upamo, v velikem številu prisluhnili naši pesmi tako, da jo boste resnično doživeli.
Dr. Zmaga Kumer, ki je skupno z zaslužnima skladateljema Luko Kramolcem in Matijo Tomcem uredila slovensko pesmarico ljudskih pesmi, je v uvodu napisala lepe in pomenljive besede, ki jih navajam kot voščilo izvajalcem in poslušalcem: »S pesmijo je kot z vsako drugo umetnino; moraš jo doživeti, da jo lahko vzljubiš. Doživiš pa jo le, če ji prisluhneš s preprostim srcem brez puhloglave domišljavosti, tako kot prisluhneš ptičjemu petju ali se skloniš nad cvet poljske rože.«
TONE KOSTNAPFEL
V Nabrežini so se zbrali pretekli teden (15., 16. in 17. novembra) znanstveniki iz raznih evropskih držav in iz ZDA na skupnem posvetu s pripravljalnim odborom tržaške pokrajine, ki ga poleg predsednika dr. Zanettija sestavljajo predstavniki vseh strank razen neofašistične ter nekateri strokovnjaki slovenskega in italijanskega jezika.
Okrog 60 zborovalcev je tri dni poglabljalo vprašanja jezikovnih, narodnostnih in drugih manjšin in pripravljalo pot konferenci o manjšinah, ki bo prihodnje leto konec maja v Trstu.
Naš list ni bil povabljen na pripravljalni sestanek v Nabrežini in ne na zaključno tiskovno konferenco ob zaključku tega tridnevnega srečanja na tržaški pokrajini, čeprav so bili vabljeni — kot smo zvedeli — na tiskovno konferenco mnogi italijanski tedniki, oz. dnevniki, od slovenskih v zamejstvu pa le »Primorski dnevnik«, ki pa lahko predstavlja le levičarski del slovenstva v zamejstvu.
Mislimo, da bi morali na tiskovno konferenco, na študijsko zasedanje v Nabrežini pa vsaj kot opazovalce povabiti vse slovenske tednike in kulturne revije v zamejstvu. Če bomo kot slovenski tisk
Pozdrav koroškim Slovencem!
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) bo v soboto 24. in v nedeljo 25. novembra 1973 gost Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice. Ta obisk sovpada s težkimi časi, ki jih preživlja slovenska narodna skupnost v Avstriji. Obisk bo nedvomno prispeval h globlji analizi sedanjega stanja v slovenskem zamejstvu, s posebnim ozirom na učinkovitost samostojnega slovenskega političnega nastopanja.
Prav gotovo bo obisk pripomogel tudi k izdelavi dokončnega skupnega stališča o pripravi in namenih mednarodne konference o narodnostnih manjšinah, ki bo maja meseca prihodnjega leta v Trstu.
Slovenska demokratska zveza Slovenska skupnost
Delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca bo v
prihodnjih dneh vrnila obisk, ki sta ga letos aprila napravili Slovenska skupnost iz Trsta in SDZ iz Gorice na Koroškem. Pri tem ne gre toliko za kako formalno izmenjavo obiskov, ampak za resnično povezavo političnih predstavništev zamejskih Slovencev v Italiji in Avstriji.
Mnogo je skupnih problemov, ki tarejo koroške in primorske Slovence. Zato je tudi potrebno in nujno, da se pripadniki obeh manjšin, še posebej njih politični predstavniki, sestajajo in s tem medsebojno seznanjajo z vprašanji skupne koristi. Le tako bodo lahko združeni v delu in usodi laže kljubovali pritisku, ki jim grozi od strani asimilacijskih poskusov raznih večinskih krogov.
Koroškim rojakom izrekamo toplo dobrodošlico z željo, da bi od domovine slovenskih karantanskih knezov do Nadiže, Soče in Jadrana zasijali vsem slovenskim rojakom svetlejši dnevi!
dejansko zapostavljeni na tej konferenci o manjšinah, potem bomo pač prisiljeni izraziti svoje negodovanje ob takem načinu postopanja s slovenskim tiskom v zamejstvu.
Ker nismo bili torej prisotni na zasedanju v Nabrežini in na tiskovni konferenci na sedežu tržaške pokrajine, lahko le na kratko povzamemo novice, ki smo jih brali v dnevnem časopisju, ki je bilo tam prisotno.
Za nas je važno, da je nabre-žinsko zasedanje posvetilo precej pažnje naši slovenski narodnostni skupnosti, kljub temu, da niso bili vsi navzoči nad tem navdušeni, saj bi nekateri raje govorili o raznih manjšinah, oz. o raznih grupacijah (socialnih, družbenih itd.), ki nimajo z vprašanjem narodnostnih manjšin prav nikakega opravka. Nekateri bi radi konferenco manjšin, ki bo maja meseca v Trstu, spravili pač na stranske tire. Če bi se to zgodilo, potem bi bila prisotnost slovenskih predstavnikov v pripravljalnem odboru dejansko odveč.
POROČILA O SLOVENCIH
Iz poročil smo razbrali, da so o Slovencih v Italiji z različnih zornih kotov govorili deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. D. Štoka, ki je podrobneje obdelal celotno vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji in posebej poglobil kulturno in šolsko problematiko slovenske narodnostne skupnosti. Dr. Drago Štoka zastopa v pripravljalnem odboru Slovensko skupnost.
Odbornik tržaške pokrajine Lucijan Volk, ki zastopa v odboru PSI, je govoril o urbanističnih problemih, ki zadevajo slovenski živelj. Dr. Lokar in dr. šiškovič, ki sta v pripravljalnem odboru kot izvedenca v slovenskih vprašanjih, sta obdelala pravno-politične probleme ter ekonomsko in socialno problematiko Slovencev v Italiji.
Pravijo, da so bili posegi slovenskih predstavnikov objektivni in na znanstveni višini; ko bomo te posege prejeli, bomo o njih izrekli svoje mnenje.
Zvedeli smo tudi, da so bili nekateri posegi na tem zasedanju strogo strankarski in zgodovinsko netočni. Tako je npr. predstavnik PCI med drugim baje dejal, »da le majhen del voli, Slovensko skupnost« in se hvalisal, da ogromna večina voli njegovo stranko.
Nemirne Atene
Zdelo se je, da je vojaški režim v Grčiji za zmeraj utrdil svoj položaj. Kralja Konstantina so odstavili, proglasili so republiko in polkovnik Papadopulos je postal njen predsednik.
Pa so kot še toliko krat študentje začeli demonstrirati. Na politehnični fakulteti v Atenah so izbruhnili nemiri. Več tisoč vi-sokošolcev se je pretekli teden zabarikadiralo v poslopju in zahtevalo več političnih in akademskih svoboščin.
V soboto 17. novembra je policija vdrla v polilehniko in jo zasedla. Pri spopadih so bili nekateri študenti ubiti. Grška vlada je zaradi napetega položaja sklenila uvesti policijsko uro. Vojska, je s tanki zasedla vse mestne ulice. Javno življenje je skoraj zamrlo.
Med krvavimi neredi, ki so izbruhnili v petek, so aretirali 475 raznih oseb, med njimi 39 študentov. Od aretiranih mislijo oblasti soditi 204 demonstrantov.
Ponovno se je s tem pokazalo, da se diktature ohranijo na oblasti le s silo. V trenutku, ko malo popustijo ali hočejo postati bolj demokratične, že sprožijo mehanizem svobode. Ta začne takoj delovati in ostaneta le dve rešitvi: ali se odpovedati diktaturi popolnoma ali pa jo znova zaostriti. Papadopulos se je odločil za zadnje. S tem pa je bilo potrjeno, da se mora njegov vojaški režim po sedmih letih še vedno opirati na tanke, puške in letala. Tak režim pa nima bodočnosti.
Bencinska stiska narašča
Nizozemski in Belgiji, ki sta že prepovedali vožnjo z avtomobili ob nedeljah, se je sedaj pridružila še ZR Nemčija. Zaenkrat so v prepoved vključene štiri prihodnje nedelje; verjetno za božične praznike pre-
povedi ne bo. Na avtocestah je hitrost omejena na 100 km na uro, na ostalih cestah pa na 80 km.
V Angliji zaenkrat vlada še ni prepovedala ob nedeljah avtomobilskih voženj, priporočila pa je njih omejitev, hitrost pa naj ne bi presegla 80 km.
Na Dunaju se je zaključilo zasedanje ministrov držav, ki proizvajajo petrolej. Sklenjeno je bilo, da bodo evropske države, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti (razen Nizozemske) prejele v decembru toliko petroleja kot v novembru.
Velik pritisk izvajajo te države na Japonsko. Ta naj bi začela dajati arabskim državam vojaško pomoč, obenem pa prekinila diplomatske odnose z Izraelom.
Daljnosežne sklepe glede omejitve uporabe nafte bo ta teden sprejela tudi Italija. Govori se o prepovedi vožnje ob nedeljah, kar pa bi v Italiji lahko imelo težke posledice, saj toliko gostinskih lokalov živi prav od nedeljskega obiska gostov.
Neki znanstvenik pa da je baje načel vprašanje Južne Tirolske, kjer naj bi nemški volivci vedno bolj šli na pot stopanja v obstoječe državne stranke. Navedel je kot primer pretekle volitve 18. novembra na Južnem Tirolskem in trdil, da so se nemški volivci razdelili v več strank po obstoječem strankarskem sistemu.
No, nemški volivci so tega znanstvenika takoj potolažili, saj so se kompaktno odločili za svojo lastno, oz, kar dve svoji lastni nemški samostojni stranki (SVP in Tirol). Sploh je vprašanje vključevanja v italijanski strankarski sistem bilo menda deležno določene pozornosti.
KORISTNOST TAKEGA SREČANJA
Ob koncu tega poročila naj izrazimo svoje zadovoljstvo, da je do tega posveta sploh prišlo. Tu gre velika zasluga prav Slov. skupnosti, ki je na pogajanjih s strankami leve sredine dejansko izsilila zamisel o nujnosti takega študijskega srečanja o vprašanj ih slovenske narodnostne skupnosti in njenih problemov, nakar so zamisel osvojile ne samo vse stranke levega centra, ampak tudi ostale stranke v tržaškem pokrajinskem svetu.
Želimo, da bi se majska konferenca zares objektivno spopadla z osnovnimi vprašanji narodnostnih manjšin, posebej seveda slovenske v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Tu moramo priznati pripravljalnemu odboru ter posebej predsedniku dr. Zanettiju, da so usmerili korak v ta cilj, čeprav je veliko težav okrog njih dela. Upamo, da bodo pomanjkljivosti, ki so do sedaj motile to delo, čim-prej odpravljene.
Pridružujemo se v tem smislu zahtevi Slovenske skupnosti in SDZ, da pristopijo v pripravljalni odbor čimprej tudi predstavniki goriške pokrajine (ki jo danes zastopa samo en strokovnjak, mi pa si želimo tudi političnega pred-staništva, seveda posebej slovenskega) ter predstavniki videmske pokrajine, saj ima videmska pokrajina vrsto problemov v zvezi z obstojem slovenskega prebivalstva v Benečiji in Kanalski dolini.
Če bo majska konferenca o manjšinah izzvenela v tem smislu in teh željah, bomo lahko dokončno izrazili svoje zadovoljstvo, da je do nje prišlo. Drugače bomo pač rekli, da je bilo to eno tolikih srečanj, na katere se pozabi, še preden so se začela, saj so večkrat le oder, na katerem nekateri odigrajo svoje že vnaprej določene vloge.
Slovenska narodnostna manjšina v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji pa pričakuje od majske konference nove in poglobljene injekcije v problematiki reševanja svojih narodnostnih pravic.
Izboljšanje odnosov med Vatikanom in Poljsko
V ponedeljek 12. novembra je sv. oče sprejel poljskega zunanjega ministra Štefana 01szowskega, ki je bil na uradnem obisku v Italiji. Med Vatikanom in Poljsko m diplomatskih stikov, zato je imel obisk zunanjega ministra še večjo važnost. 01-szowski je povabil nadškofa Casarolija, naj obišče Poljsko. Zdi se, da se pripravlja pot za navezavo diplomaskih stikov med Poljsko in Sv. sedežem.
Upravne volitve v Italiji Bralci pišejo
OB 50-LETNICI GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Vsem, ki so v zadnji vojni trpeli po zaporih, v internacijah in taboriščih, posveča Goriška Mohorjeva družba knjigo »INTERNAT 1TIS«, pomemben dokument enega najbolj mračnih obdobij naše zgodovine.
Knjiga ni nikaka zbirka spominov, napisana nekdaj pozneje, temveč sočasni prikaz resničnega življenja slovenskih internirancev, ki s svojo pristnostjo in neposredno hkratnostjo človeka tako zajame, da ga prenese v preteklost in vključi v razplet dogajanja, da še sam vse sodoživlja.
Knjiga »INTERNATITIS« je dvokratno umetnina, saj je skupno delo pisatelja dr. Fortunata Mikuletiča in slikarja Ljuba Ravnikarja, ki sta kot sotrpina skupno živela v internaciji. Izredna dokumentarna vrednost knjige je še zlasti v tem, da kar nam je prvi pričaral s silo mojstrskega peresa, nam je drugi s čopičem likovno upodobil okolja, značilne prizore iz življenja internirancev in celo nekatere portrete.
Vsi, ki ste trpeli po ječah in taboriščih, v internacijah in na prisilnem delu, sezite po knjigi, ki sta vam jo pripravila sotrpina Mikuletič in Ravnikar: v njej boste odkrili sebe, svoje nekdanje tegobe in doživetja!
R. K.
Do splošnih državnozborskih volitev v Italiji je še daleč. Zato vzbujajo v političnih krogih zanimanje tudi razne deželne, pokrajinske in občinske volitve, saj pride ob njih do izraza trenutno razpoloženje javnega mnenja.
Preteklo nedeljo so bile volitve v deželi Trident-Južna Tirolska, pokrajinske v Ra-venni, občinske pa med drugim v večjih mestih kot so Ravenna, Ancona, Siena in Belluno. Največ je pridobila procentualno na glasovih socialistična stranka, ki jo vodi De Martino, komunisti so na splošno ob-državi svoje glasove, demokristjani pa so doživeli nazadovanje, liberalci žanjejo neuspeh za neuspehom, neofašisti pa podobno kot komunisti ostajajo pri svojih zvestih volivcih.
TRIDENT-JUŽNA TIROLSKA
Ta dežela, ki jo sestavljata italijansko govoreča pokrajina Trident in pretežno nemška pokrajina Južna Tirolska (Alto Adige) je tudi to pot dala največ glasov Krščanski demokraciji oz. njeni sestrski Južnotirolski ljudski stranki. Od 490.019 vpisanih volivcev jih je prejela KD 174.403 (35,6 %) in 26 sedežev; Južnotirolska ljudska stranka 132.177 glasov (27 %) in 20 svetovalcev. Ker je sedežev v deželnem svetu 70, imata obe imenovani stranki absolutno večino.
Od ostalih strank so prejeli največ glasov socialisti (40.968, 8,4 %, 6 sedežev), njih »bratranci« socialdemokrati pa 23.219 (4,7 odstotka, 3 svetovalci). Komunisti bodo imeli 5 svetovalcev (7,5 %, 36.948 glasov), misovci dva svetovalca (15.298 glasov), liberalci in republikanci po enega.
Prvič v povojnem času se je zgodilo, da Južni Tirolci politično niso več enotno nastopili. Od Južnotirolske ljudske stranke sta se odtrgali dve politični frakciji: socialdemokratska, ki je prejela en sedež in skupina »Tirol«, ki je dobila dva. Prvič je bil na listi komunistične partije izvoljen tudi nemško govoreči Tirolec, znamenje, da je komunistom uspelo pognati korenine tudi v tem dosedaj monolitnem katoliško usmerjenem južnotirolskem prebivalstvu.
Vodja demokrščanskih poslancev v rimskem parlamentu, ki je doma iz Tridenta, Piccoli je označil rahlo nazadovanje svoje stranke kot posledico »napadov in spletk
Slovaški katoliški tednik Jednota v ZDA je prinesel poročilo, kako je sedaj s katoliško Cerkvijo na Slovaškem, nekoč eno najbolj katoliških dežel na svetu. Članek je bil napisan ob smrti edinega katoliškega škofa Pobožnega, ki je umrl konec leta 1972. Iz primerjave statistike v letih 1945 in 1972 je najbolj jasno razviden položaj katolištva.
Leta 1945 je Slovaška imela 9 škofov, 2.480 duhovnikov, 744 redovnikov, 4.971 redovnic, 6 bogoslovnic, 9 katoliških založb, 35 katoliških listov, 331 samostanov in
1.887 katoliških šol. Leta 1972, po smrti škofa Pobožnega nimajo niti enega škofa, duhovnikov 1.858, večinoma starih, od katerih jih je 690 po zaporih in na prisilnem delu; niti enega redovnika ni več, ker so vse redove nasilno razpustili, pač pa je ostalo 1.747 redovnic, predvsem kot bolniške sestre. Od 6 bogoslovij je ostalo samo še eno; od devetih založb ena sama, kontrolirana od vlade; prav tako en sam časopis, seveda kontroliran. Samostane so
ostalih strank«, ki ne prenesejo, da vodi KD deželo Trident-Južna Tirolska sama ob sodelovanju Južnotirolske ljudske stranke.
V OSTALIH KRAJIH
V Ravenni, kjer so izvolili nov pokrajinski svet, je komunistična stranka potrdila svojo nadmoč. Prejela je kar 48,3 % in polovico vseh sedežev, tj. 15. Ker so socialisti dobili tri sedeže, bodo skupaj kot doslej vodili pokrajino. KD je padla na glasovih za 2,2 %.
Tudi v Sieni komunisti in socialisti občinski odbor popolnoma obvladajo. Komunisti so prejeli 42,6 % glasov, socialisti pa 12 %. Skupaj premorejo 22 svetovalcev od 40. KD je doživela neprijetno presenečenje. Kar deset odstotkov dosedanjih volivcev ji je obrnilo hrbet.
Ce že KD ni ravno zadovoljna, pa tudi ne more biti govora o kakem uspehu v stranki skrajne desnice, ki jo predstavlja MSI. Za volivce je nehala biti privlačna, odkar je sedanja vlada leve sredine znala prinesti nekaj reda v gospodarstvo in javno življenje.
Anoliia ne bo več otok
V petek 16. novembra so začeli blizu Calaisa v Franciji z deli za zgraditev predora pod Rokavskim prelivom, naslednji dan pa sta britanski in francoski zunanji minister Douglas Home in Michel Jobert podpisala dokument, s katerim se vladi obvezujeta, da bosta do leta 1980 zgradili predor.
Misel na predor pod morskim dnom med Francijo in Anglijo se je prvič pojavila pred 178 leti. Leta 1872 je bila ustanovljena prva britanska družba za gradnjo predora, leta 1875 pa prva francoska, vendar so načrte vedno znova odlagali.
Predora bosta dva, vsak v dolžini 51 km. Vlaki bodo vozili v presledku treh minut, Vožnja iz Pariza do Londona pa bo trajala tri ure 40 minut. Sedaj traja s prestopom v Calaisu na ladjo in z vožnjo z vlakom iz Dovra v London sedem ur. Celotni stroški so predvideni na 8 tisoč milijonov frankov ali 1.080 milijard lir.
vse ukinili in zaplenili. Tudi ni od 1.887 šol nobene več katoliške.
Prav tako se godi katoliški Cerkvi v baltskih državah, ki so že od leta 1939 priključene v Sovjetsko zvezo. O tem poroča znana publicistka Janiča Borun v londonskem Catholic Fireside pod naslovom Tragedija v Litvi. Pred vojno je imela Litva 12 škofov, 1.500 duhovnikov in sto samostanov. Zdaj so vsi samostani zaprti in razpuščeni. Duhovnikov je ostalo še 800, kajti večina jih je bilo deportiranih v notranjost Sovjetske zveze, kjer jih je 675 umrlo. Polovico cerkva je zaprtih in zapuščenih. Nekaj duhovnikov so zdravih zaprli v umobolnice in jih ne puste — kljub zahtevam faranov — na fare. Vsako leto umre povprečno 30 duhovnikov, dočim edino bogoslovje, ki je še preostalo, da 4 ali 5 novih duhovnikov. In še te duhovnike določajo za posvetitev — ateistične oblasti. Zadnji katekizem, ki je bil tiskan v Litvi, je bit pred vojno leta 1939.
Sem za »Glas primorskih Slovencev«
Sem stalen bralec »Katoliškega glasa«. V zadnjem času so mojo pozornost pritegnili predlogi za spremembo njegovega imena. Zelo konstruktivno se mi je zdelo pisanje kanadskega bralca V. J. v št. 30 KG, korak nazaj pa pismo M. N.-ja, ki ga j s list priobčil v svoji 35. številki. Rad bi tema dvema mnenjema dodal še svoje.
Zdi se mi, da pridevek »katoliški« pri »Glasu« ni primeren že čisto iz ekumenskih razlogov. Kajti če bomo mi katoličani poudarjali svoje katolištvo, pravoslavni svoje pravoslavje, protestanti svoj protestantizem, nas bo to le razdvajalo, ne pa združevalo; zatorej stavimo v ospredje in poudarjajmo to, kar nas združuje, kar imamo skupnega!
Drugi razlog, ki govori v prid spremembi imena, je v sami vsebini lista, ki ni le verski list, ampak tudi politično-družbeni časopis. In ker vemo, da je versko prepričanje osebna zadeva vsakega človeka, bi imel KG pravico nositi pridevek »katoliški« le, če bi bil samo verski list, popolnoma nepolitičen. Ker pa so v njem tudi politično družbeni prispevki, pridevek »katoliški« za naš časopis ni primeren, ker odbija tiste, ki vidijo v katolištvu neke vrste politično opredelitev. Veren človek se lahko ukvarja tudi s politiko, vendar je ne sme povezovati z vero kot tako, ne sme vere uporabljati ali celo zlorabljati v politične namene.
Zdi se mi, da je sprememba imena pri »Katoliškem glasu« ne le potrebna, ampak naravnost nujna; najkasneje s prihodnjim letom bi list že moral začeti izhajati z novim naslovom. Predlog, ki se je Že pojavil v našem listu, da naj bi nov naziv časopisa bil »Glas primorskih Slovencev«, se mi zdi zelo posrečen, če pa bi to bilo za naslov lista predolgo, naj bi naziv bil kar »Glas«.
Spremembe imena bi bile potrebne tudi nekatere druge ustanove na Goriškem. Zakaj ne bi recimo Katoliškega doma poimenovali po katerem naših velikih mož, npr. po nadškofu Sedeju ali po pisatelju Ivanu Preglju, ki je še vse premalo, zlasti v matični domovini, deležen priznanja, ki ga za svoje delo zasluži, ali pa po katerem uašili velikih primorskih rojakov kot so bili Vinko Vodopivec, Filip Terčelj, Stanko Premrl, Lojze Bratuž, Mirko Filej in drugi. Tudi Slovensko katoliško akademsko društvo bi bilo lahko kar Slovensko akademsko društvo, torej SAD namesto SKAD (to spremembo bi tanko izvedli že. na prihodnjem občnem zboru).
Naj zaključim trdno prepričan, da s spremembo imen naše ustanove ne bodo ničesar izgubile, pač pa lahko veliko pridobile. S tem bomo pokazali le svojo odprtost do današnjega časa, svojo razgibanost in svoj pluralizem.
Bralec »Katoliškega glasa«
Sv. sedež in koprska administratura
Slovenski novinar Pogačnik je imel z msgr. Casarolijem v Vatikanu zanimiv pogovor o zunanjepolitičnih stikih med Sv. sedežem in SFR Jugoslavijo. Na vprašanje, kako bo Sv. sedež odgovoril na peticijo slovenskih škofov in duhovnikov z območja Slovenskega primorja v Jugoslaviji, ki so zaprosili za ustanovitev nove škofije v Kopru, je msgr. Casaroli odgovoril, da to peticijo preučujejo. Čeprav diplomat ni hotel zavzeti stališča pred sklepom preučevanja, je bilo iz besed čutiti zavzetost za ugodno rešitev tega vprašanja.
Sveti sindon
Turinski nadškof kardinal Pellegrino je prosil nekatere znanstvenike, naj strokovno proučijo sindon, to je prt, v katerega je bilo baje zavito Jezusovo telo pri pokopu. Znanstveniki so dovršili svoje delo in bodo svoje zaključke posredovali javnosti. To se bo zgodilo ta petak, 23. novembra ob 9. uri zvečer, po italijanski televiziji. Naše bralce opozarjamo na to oddajo.
Skupina romunskih duhovnikov pri sv. očetu
Skupina romunskih duhovnikov je obiskala Rim in bila sprejeta pri papežu, ki jih je nagovoril z zagotovilom, da s sočutjem spremlja bratsko Cerkev, ki je po preizkušnjah še posebno povezana s Kri-
Prezrta obletnica
29. avgusta letos je preteklo 20 let, kar se je raznesla po Sirakuzi na Siciliji vest, da tečejo iz Marijinega kipa, narejenega iz mavca, človeške solze. Pred hišo, kjer je prišlo do tega skrivnostnega dogodka, se je zbralo vse polno ljudi. Pri tem je prišlo do prerivanj, ki so ob takih primerih nekaj vsakdanjega. Posredovala je policija in kip odnesla na svoj sedež. A solze so tekle naprej, tekle tudi pred zdravniško komisijo, ki je morala po nalogu škofijske kurije te solze analizirati. In komisija je ugotovila, da so bile solze človeške. Slo je torej za pravi čudež.
Ta čudež je kar dvakraten: da prihajajo solze iz mrtve snovi in da je Marija tista, ki joka nad grehi človeštva. To da misliti!
Težko razumem, da danes tudi cerkveni služabniki in versko usmerjeni časopisi te vrste dogodkov tako omalovažujejo. Pa se jih je še Kristus v svojem javnem delovanju pogosto posluževal. Niso mar čudeži tudi v današnji dobi otipljiv znak, da je On sredi med nami?
Kakor povsod, ie tako tudi pri veri: brez prvega koraka tudi zadnjega ni. Da pa moderni pogan ali mlačni kristjan naredi ta korak, je potreben poseg od zgoraj, je potreben čudež.
Po tej poti tudi Marija pomaga pri reševanju sveta. Prikaže se zdaj tu zdaj tam: opominja, joka, vabi k pokori in spreobrnjenju. In ker ve, da beseda sama ne zaleže, ji pridene čudež. Le žal, da so premnogi tudi za ta znamenja slepi.
J. š., Gorica
Grški škofje obiskali Sicilijo
Od 11. do 15. oktobra je večja skupina grških pravoslavnih škofov obiskala Sicilijo. Po obisku je atenski nadškof, grški pri-mas, poslal sv. očetu zahvalno brzojavko za prijazen sprejem grških škofov na Siciliji. Sv. oče se je zahvalil za pozornost in izrazil željo, naj bi se nadaljevali medsebojni stiki, ki vodijo k večjemu razumevanju in pripravljajo pot k edinosti.
stusom in njegovim namestnikom na zemlji. Posebej pozdravlja po njih Cerkev, ki ima vero v istega Kristusa, ki pa sicer še ni povsem povezana v eno cerkveno skupnost. Uniatska Cerkev je bila leta 1945 ukinjena in uradno priključena pravoslavni Cerkvi.
Novi poslanik Burundija pri Vatikanu
V četrtek 15. novembra je sv. oče Pavel VI. sprejel poverilna pisma novega poslanika pri Sv. sedežu afriške države Burundi. Burundi je država, ki ima v Afriki sorazmerno največ katoličanov. In prav v tej državi je prišlo lani do tragičnega pokola okoli sto tisoč ljudi iz rasističnih razlogov zaradi trenja med rodovi.
Novi poslanik Adolf Binagana je v pozdravnem nagovoru povedal, da je dežela končno našla pomirjenje. Sv. oče je poudaril cvetoče krščanstvo v Burundiju, in zadovoljstvo, da je prišlo do pomirjenja v deželi, za katero se je tudi Cerkev toliko trudila.
Srebrni jubilej avstrijske misijonske ustanove
Avstrijska skupnost za misijonsko motorizacijo, ki skuša misijonarjem preskrbeti motorna vozila, slavi letos 25-letnico svojega uspešnega delovanja. Letošnja denarna zbirka znaša doslej okoli 140 milijonov lir. Škof dr. Zauner ’z Linza je nedavno blagoslovil vozila, ki so jih nakupili za ta denar.
S TRŽAŠKEGA
Novi doktorji
V nekaj dneh je prišlo do bogate žetve novih doktorjev. Na fakulteti za tuje jezike v Vidmu je diplomirala iz ruščine Zoja Drašič; na tržaški fakulteti so promovirali za doktorje medicine Zdravko Bisin, Miran Dolhar, Boris Kariž; na filozofski fakulteti je diplomiral iz sodobne zgodovine Piero Panizon; na fakulteti za tuje jezike univerze Ca’ Foscari v Benetkah je doktoriral iz ruščine Filibert Benedetič.
Koncert Glasbene Matice
V četrtek 15. novembra je bil v Kulturnem domu 2. abonmajski koncert Glasbene Matice. Nastopil je godalni orkester GM pod vodstvom dirigenta Oskarja Kju-dra. Solisti so bili pianistka Dina Slama, mezzosopranistka Elena de Martin in fagotist Vojko Cesar, spored koncerta pa je obsegal skladbe Brittna, Haydna, Mozarta, Corellija, Škerjanca in mladega tržaškega komponista Zanettovicha. Številno občinstvo je nagradilo dovršeno izvajanje orkestra s toplim aplavzom.
Še dva pogreba v Sv. Križu
Pretekli teden smo imeli spet dva pogreba. V torek 16. novembra smo pokopali Viktorja Vidonija. Pokojni je bil bolan 13 let. Bolezen je prenašal potrpežljivo in vdano. Bil je veren mož. Dokler je mogel, je prihajal v cerkev. Ko pa ni mogel več, je večkrat prosil za sv. obhajilo. Umrl je v 78. letu starosti. Zapustil je ženo, dve hčeri in sina z ženo in vnukoma. Gospod naj mu bo dober plačnik za vse, kar je dobrega storil in pretrpel!
V nedeljo 18. novembra pa smo pokopali Alojzija Bogateč, ki je umrl star komaj 44 let. Bolan je bil eno let.o Pred dvema letoma mu je umrl oče. Tako je njegova stara mati, ki ima sedaj 97 let, videla umreti sina in vnuka. Pogreba in svete maše se je udeležilo zelo veliko ljudi. Naj počiva v miru!
Narašča število turističnih nočitev v tržaški pokrajini
V prvih devetih mesecih letos so v tržaški pokrajini zabeležili 612.000 nočitev domačih in tujih gostov. To j,e približno
65.000	več kot v istem obdobju leta 1972. Brez dvoma bi ta obračun lahko bil še ugodnejši, da ni prišlo do znanih ukrepov jugoslovanskih oblasti v zvezi s kolero, ki so privedli do zaprtja meje v semtembru. To je povzročilo precej škode krajevnemu gospodarstvu, številne trgovine, predvsem tiste, iki so najbolj navezane na jugoslovanske odjemalce, so tako ostale praktično brez kupcev.
Najmočnejši dotok turistov so zabeležili v avgustu in sicer 64.000 nočitev italijanskih turistov (58.000 v istem mesecu lani). Da bi dali nov zagon tujskoprometnemu področju, ki je za Furlanijo-Julijsko krajino posebej zanimiv, predvsem kar zadeva dotok tuje valute, je pristojno odbor-ništvo naše dežele, kateremu predseduje dr. Devetag, že sprožilo reklamno akcijo za novo sezono 1974.
V ČETRTEK 29. NOVEMBRA OB 20.30
bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici, s Slovensko prosvetno zvezo v Gorici in z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice priredilo v gledališču »Verdi« v Gorici komedijo Antona Pavloviča Čehova
ČEŠNJEV VRT
Igra je za abonma red A (mesto in okolica) ter za rod A - mladinski.
Na televizijski oddaji »Politična tribuna« sta se v zvezi z zadnjimi deželnimi volitvami v Tridentu-Južna Tirolska spoprijela tudi poslanec Piccoli, po rodu Tridentinec, ki je eden vodilnih članov italijanske KD ter voditelj italijanske skrajne desnice Almirante
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllll
Položaj katoliške Cerkve na Slovaškem in v Litvi
OKNO V DANAŠNJI SVET
Trato leltomst zborniške« netil Podeljena nagrada
_____________________________________ za	dobroto
(PO GORIŠKI CECILIJANKI)
V sodobnem svetu smo že več kot navajeni dan za dnem odkrivati nove stvarnosti. Pri tem lahko mislimo na tehniko, znanost, umetnost ali kulturo nasploh. Zlasti nas zanimajo vedno nove izrazne možnosti pri umetniškem ustvarjanju. Moderna doba je prinesla s seboj nešteto revolucionarnih podvigov, in to ne samo na socialnem ali političnem področju. Prav umetniška govorica je tu najbližja in naj-otipljivejši primer. Jasno je, da tudi glasba pri tem ne zaostaja. Konkretna in elektronska glasba kar tekmujeta, da nam zamenjata dosedanje umetniške vrednote in izrazne oblike ter vsebino samo s čisto mehanskimi prijemi. Ali ima pri vsem tem še smisel govoriti o aktualnosti tradicionalnega glasbenega izražanja? Ali moremo še zagovarjati veljavnost ene izmed takih glasbenih zvrsti kot je zborovsko petje?
Ne vemo, če se bodo ohranili podobni drzni poskusi, ki temeljijo na uporabi zvočnih in izključno akustičnih elementov, ki hočejo dati ton današnji muziki. Glas siren, magnetofonskih trakov in mehanskih strojev skuša zamenjati čisto preprosto uporabo človeškega glasu ali plemenito blagoglasje tradicionalnih glasbil. Koliko bo od tega ostalo, ne vemo. Vemo pa, da še danes, po več kot štirih stoletjih ostajajo neizbrisne partiture, ki so morda krstni list vse evropske vokalne glasbene tradicije. V danes že obledelih rokopisih in v starih cerkvenih tonalitetah pisani mateti, ki jih je pod oboki Sikstinske kapele ali ob Tiberinih bregovih zlagal Joannes Petraloysius Praenestinus, so še vedno živi in aktualni. Štiri preproste note, vržene na navaden papir, preživijo vsako še tako iznajdljivo izrazno sredstvo glasbe atomskega veka.. Preživijo jih pa zato, ker so jih Palestrina, Gallus ali Las-sus pisali s preprostim in vzvišenim srcem ter globoko glasbeno intuicijo. Prav ti mojstri moteta in madrigala so dali osnovo zborovski glasbi, ki je še danes enako živa in ohranja trajno vrednost. Pevski zbori ji dajejo neminljivost in tako nadaljujejo delo, ki ga je nekoč začel v Rimu prej omenjeni »Musicae Princeps«. Zborovska muzika danes doživlja svoj preporod, ki se kaže v idealni povezavi nekdanjega spočetja in sodobnega navdiha.
* * *
Ob teh mislih se lahko ozremo na sobotne in nedeljsko revijo zborovskega petja v Gorici, ko so se na odru Katoliškega doma vrstile pevske skupine iz vse naše dežele. Goriška, Tržaška, Beneška Slovenija, Kanalska dolina — vsa ta področja so bila prijetno združena v ljubezni do slovenske pesmi. Na goriški Cecilijanki so si pevci in pevke simbolično podali roke v znamenju povezanosti in pevske solidarnosti. Polnoštevilnemu občinstvu so na obeh večerih nudili res pravo umetniško pa tudi in še predvsem toplo doživetje. Gotovo ni bila pri vseh zborih enaka stopnja tehnične priprave ali interpretativne sposobnosti. To pa je nadomestilo pravo navdušenje za pevsko udejstvovanje in za narodno vlogo, ki jo pri nas petje opravlja. Vseeno lahko mirno zapišemo, da je bila celotna revija na prav dostojni ravni in je marsikje pokazala na lep napredek nastopajočih zborov, ki se morajo itaik truditi vsak s svojimi težavami in problemi.
Oglejmo si zelo zgoščeno posamezne nastope! V soboto so moški pefvci iz Rupe-Peči predstavili niz slovenskih umetnih pesmi, dekleta iz Devina so segla po klasiki in slovenski produkciji, cerkveni zbor iz Doberdoba in mešani zbor iz Rupe-Peči pa sta zapela nekaj naših priljubljenih narodnih in umetnih skladb. Kraško področje so zastopali mešani zbor iz Zgonika
ter Fantje izpod Grmade s podajanjem narodne in umetne glasbe. Beneške Slovence je predstavljal Lješki oktet s pristnimi domačimi deli. Goriški mešani zbor »Lojze Bratuž« pa je nudil občinstvu biser španske polifonije ter dve značilni narodni priredbi.
Nedeljski program je bil še obširnejši. Deset zborov se je zvrstilo na odrskih deskah v Katoliškem domu ter v glavnem podalo dela naših skladateljev ali njih priredbe narodnih pesmi. Po modemi po-lifonski literaturi je segel goriški Ženski oktet, ki je svoj program dopolnil s slovenskimi deli. Moški zbor iz Štmavra in mešani zbor iz štandreža sta se predstavila predvsem z domačimi deli. Še en ženski zbor je tu popestril mešane in moške zasedbe: pevke goriške Marijine družbe so se v mladostni sestavi predstavile s harmonizacijami iz moravske in belokranjske folklore. Gost s Tržaške je bil mešani zbor iz Mačko vel j, ki je imel na sporedu tri prijetne skladbe. In še so nastopili moški zbor »Jezero« iz Doberdoba s pristno domačo domovinsko pesmijo in mešani zbor iz Števerjana v prenovljeni in prijetni sestavi s pesmijo primorskih skladateljev. Iz Kanalske doline je prinesel pravo koroško pesem (in narodne noše!) mešani zbor »Planinka« iz Ukev, poleg Benečanov vedno drag slovenski gost iz videmske pokrajine. še ob koncu pevci zbora »M. Filej«, ki so nam predstavili tri skladbe iz umetne in folklorne zakladnice ter gost z onstran meje — mešani zbor iz Dornberka z vrsto značilnih domoljubnih pesmi.
Letošnja Cecilijanka je tako spet potrdila tradicionalno vrednost goriške in splošne primorske pevske kulture, (ki vsako leto na tej uspeli reviji preveri lastne moči in lastno življenjskost. Prav v tem je tudi jamstvo za stalno rast našega petja.
ab
Vsako leto razdelijo v Italiji nagrade za dobroto, ki nosijo ime po rimskem dečku Liviju Tempesti. V tržaški pokrajini so dobili prvo nagrado otroci šempolajske osnovne šole, ki so se izkazali zaradi svoje požrtvovalnosti in dobrega srca. Redno so namreč obiskovali bolno sošolko Ariano Zidarič, ki je bila v bolnišnici šest mesecev. Priredili so igrico in z zasluženim denarjem Ariani kupili igrač. Tudi sedaj jo hodijo obiskovat na dom in se z njo igrajo ter ji krajšajo čas.
V nedeljo 25. novembra ob 17. uri
bo v Kulturnem domu v Trstu
Občni zbor Združenja staršev pri Sv. Ivanu
V sredo 14. novembra je bil v prostorih slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu v Trstu občni zbor združenja staršev otrok osnovne šole »O. Zupančič« in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine.
Na tem petem občnem zboru je najprej predsednik dr. F. Mljač poročal o delovanju v preteklem letu ter mnogih šolskih problemih, nakar je sledila izčrpna razprava, v katero so posegli mnogi starši. Iz njihovih posegov je razvidna pravilna skrb za napredek naše šole. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je občnega zbora udeležilo veliko število staršev in skoro vse učno osebje.
Osnovna šola in otroški vrtec pri Sv. Ivanu beležita že vrsto let napredek glede števila vpisanih otrok kot tudi glede urejevanja ostalih odprtih vprašanj. Vendar pa je treba še mnogo storiti. Zato so starši ob zaključku enoglasno sprejeli resolucijo, ki vsebuje najbolj pereča vprašanja in ki jo v nadaljevanju objavljamo.
Končno so starši izvolili nov odbor združenja, v katerem so Hedvika Kandut, Franc Mljač, Vilma Zoch, Stana Žerjal, Samo Pahor, Marko Kravos, Milica Cok, Jurko Slokar in s. Marija.
RESOLUCIJA
Občni zbor »Zdrutenja staršev otrok osnovne šole "Oton Zupančič" in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu ter prijateljev mladine« ugotavlja, da je za učinkovito in napredno vzgojo otrok potrebno, da se metode učenja posodobijo in s tem izboljšajo. Tak nov pedagoški prijem predstavlja šola s celodnevnim poukom, za katere-
ga so starši mnenja, da jo je treba čim-prej uvesti. Zato pozivajo šolske oblasti, kolikor so pristojne za to vprašanje, in občino, ki mora skrbeti za ustrezne prostore in opremo, da ukrenejo vse potrebno, da se bo zadevni pouk čimprej začel.
Združenje tudi ugotavlja, da sedanji prostori niso zadostni za ta pouk in da so tudi druge šole, ki so v poslopju nastanjene, izrazile na raznih mestih svojo zaskrbljenost, ker so v stiski s prostori; zaradi vsega tega obrača občni zbor pozornost občine na pereči problem povišanja ali razširitve sedanje šolske zgradbe, da bodo tako zadoščene vse obstoječe in predvidene potrebe.
Občni zbor združenja je tudi preučil razmere slovenskega občinskega otroškega vrtca. Glede tega ugotavlja, da je sedanje število trok, zrelih za vrtec, preseglo število, ki je določeno za vsak oddelek; da je za dobro oskrbo in varstvo otrok sedanje število 50 previsoko za dve učni moči v dveh izmenah in eno samo postrežnico; da je zato nujno potrebno, da se ustanovi še en oddelek slovenskega vrtca na isti šoli.
Nadalje je občni zbor združenja tudi ugotovil, da je za dobro, naglo in pravično poslovanje slovenskih vrtcev potrebno u-stanoviti na tržaški občini posebno ravnateljstvo za slovenske oddelke s slovenskim osebjem. Obenem se staršem zdi poniževalno, da morajo za vpis otrok v slovenski vrtec izpolniti italijanske obrazce; isto velja tudi za druge formularje, ki so v rabi pri upravi vrtcev. Zato združenje zahteva, da se ta krivica čimprej odpravi z izdajo ustreznih slovenskih obrazcev.
um
lllllllilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIHlIllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiii
Revijo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem.
Obisk madžarske delegacije v Furlaniji-Julijski krajini
Delegacija madžarske mejne pokrajine Somogy je opravila tridnevni obisk v Furlaniji-Julijski krajini. Vodil jo je predsednik deželnega sveta in izvršnega odbora Jozsef Boehm.
Predsednik deželnega odbora Comelli je v sklepni tiskovni konferenci podal obračun obiska. Med drugim je omenil, da sta se delegaciji sporazumeli za izmenjavo izkustev na področju kmetijstva in živinoreje. Predvsem naj bi vzpostavili stalne stike med višjo kmetijsko-gospodarsko šolo v Kaposzvaru na eni strani ter kmetijskim tehničnim zavodom v Čedadu, z ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA ter s središčem za umetno oplojevanje.
Kar zadeva lesno-predelovalno industrijo, se je madžarska delegacija med obiskom seznanila z delom različnih podjetij in gospodarskih izvedencev. Na tem področju so preštudirali možnost, da bi vzpostavili sodelovanje glede prve faze obdelave tropskega lesa, polizdelke pa bi prevzela in dokončno obdelala madžarska industrija. Poleg tega je več furlanskih industrijskih podjetij, ki že izvažajo v Jugoslavijo in Bolgarijo, v stanju zadovoljiti naročila, ki bi prišla iz dežele Somogy.
Predavanja v Društvu slovenskih izobražencev
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je imelo v ponedeljek 19. novembra na programu predavanje dr. Vekoslava Kisovca o mirovni konferenci po prvi svetovni vojni. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je sprožilo vrsto vprašanj.
V ponedeljek 26. novembra bo predaval dr. Drago Štoka o manjšinskem kongresu. Navedel bo nekaj svojih opazovanj, ki niso bila doslej še objavljena. Predavanje bo v ul. Donizetti 3 ob 20.30.
Rojan
Sedaj v poznem jesenskem času posega smrt zelo pogosto v vrste naše župnijske skupnosti in prestavlja ljudi v popolnejšo skupnost pri Kristusu v slavi.
9. novembra je nenadno umrl Anton Bembič, upokojeni občinski vrtnar. Bil je mož redkih besed, a delaven in skrben. Dokler so mu moči dopuščale, je bil vsako nedeljo z nami pri sv. maši. Zadnji čas je moral zaradi bolehnosti ostajati doma. Redke so družine, kakršna je bila njegova. Pri pogrebu ga je spremljalo sedem sinov z družinami in še ena hči. Dočakal je 76 let.
V četrtek 15. novembra je prav tako nenadno umrla Alojzija Gec, žena znanega trgovca s čevlji v Rojanu. Ko smo bili oktobra na Sv. gori, je bila še z nami. Odlikovala jo je velika dobrota. Iz nje je kar dihal mir. Vsi so jo radi imeli. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala njeno priljubljenost.
Umrlima želimo večno srečo pri Bogu. Svojo tolažbo pa naj Bog nakloni tistim, ki so jih te smrti prizadele. Izrekamo jim iskreno sožalje.
Stanko Zorko
Sv. Ivan
Na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu so v nedeljo 18. novembra nastopili mladi igralci Slovenskega odra s tro-etejanko »Zadnji pogovor«, ki jo je napisal v počastitev slovenskih kmečkih puntov časnikar Franc Jeza.
Mladi igralci so prizore zelo prepričljivo podali. Posebno naravna je bila igra Franka Žerjala in Danila Pertota. Celotno sliko kmečkih puntarjev so nam še prikazali Marko Kandut, Marjan Kravos, Erika Scheimer, Ivo Sosič, Pavel Ugrin in Dani Žerjal. Vse igralce so prisotni nagradili, skupno s spretnim in skrbnim režiserjem prof. Jožetom Peterlinom, z navdušenim ploskanjem.
E. F.
Smrtna kosa v Sv. Križu
V zadnjem času smo izgubili enega žup-ljana in dve župljanki.
V petek 2. novembra smo spremili na pokopališče telesne ostanke dobrega in prijaznega Jožefa Furlana, ki je nenadoma umrl v 76. letu starosti.
V soboto 3. novembra smo imeli pogreb pok. Irme Košuta roj. Maganja. Umrla je v 53. letu starosti po šestmesečnem hiranju v tržaški bolnišnici. Pokojna Irma je bila verna, tiha, miroljubna, pridna in skrbna žena. Zapustila je očeta, moža in sina.
V soboto 10. novembra pa smo imeli pogreb pok. Johane Stefančič roj. Košuta, po domače Procesijeve. Pokojna Johana je bila iz številne družine. Imela je 8 bratov in 6 sester. Tudi sama je imela 10 otrok. Bila je globoko verna in pobožna žena. V svojem življenju je veliko trpela. 24. maja 1917 ji je granata, ki je priletela od morja, ubila tri otroke, njo in enega otroka pa hudo ranila. Zaradi velike rane so ji zdravniki hoteli odrezati nogo, a ona si je ni pustila vzeti. S časom se je rana na nogi zacelila in je znosila še veliko rib v Trst in na Kras. Med drugo svetovno vojno ji je umrl sin Ladislav, leta 1962 pa še mož Ivan, ki je bil ribič. Oktobra istega leta je hudo zbolela in padla v nezavest. Prepeljali so jo v bolnišnico. Tam so jo zdravniki pregledali in takoj poslali domov, češ da zanjo ni več pomoči. Doma je devet dni nato zopet prišla k sebi in za silo okrevala. Toda pozneje se ji je odprla na nogi rana, ki ji jo je bila povzročila granata leta 1917. Od te rane in drugih komplikacij je tudi umrla 8. novembra. Stara je bila 84 let.
Vsem tem našim pokojnim župljanom naj bo Bog dober plačnik za vse, kar so dobrega storili in pretrpeli v svojem življenju. Nam pa naj da še mnogo vernih in požrtvovalnih mater.
LJUBLJANSKA TV
Spored od 25. nov. do 1. dec. 1973
Nedelja: 9.10 Prigode dobrega vojaka švejka. 10.10 Otroška matineja. 10.55 Po domače. 17.00 Za konec tedna. 17.35 Vlak brez voznega reda, film. 22.30 Rokomet Jugoslavija : Romunija.
Ponedeljek: 17.50 Gregčeva prva naloga.
18.25 Enciklopedija za vas. 20.30 Calderon: življenje je sen. 22.10 Kulturne diagonale.
Torek: 16.10 Nov most čez Dravo pri D. Miholjcu. 17.45 Kruh. 19.00 Nova matematika. 19.20 Mediteranska srečanja. 20.40 Postojna. 21.40 Sam med volkovi.
Sreda: 17.45 Otroci naše šole. 18.25 Na sedmi stezi. 21.50 Glasbeni nokturno.
četrtek: 15.05 Po domače. 15.50 Nesebična ljubezen. 18.15 Kdor poje, slabo ne misli.
21.25 Nevarna srečanja.
Petek: 16.35 Norčije v gledališču. 17.30 Tekmovanje v boksu. 19.00 Pred odkritjem spomenika v Gonarsu. 20.40 Cyrano de Bergerac, film. 22.40 Umetnost in človek.
Sobota: 16.05 Daktari. 16.55 Nogomet Bo-rac: Hajduk. 19.15 Gledališče v hiši. 21.35 Pravnuki, film. 22.00 Colditz, film.
 .........................................................      milimi.......................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...................um.............................................imunimi.........................................................................................................................................................................................................................................................Hlinili.......m.......imuni...............
A.	H. Š.
(13)
Poromali si v Sveto telo
Po obisku v Hebronu smo se vrnili v Betlehem, kjer smo imeli kosilo v hospicu Casa nova. Tam smo se tudi obložili s spominčki, posebno še z jaslicami, ker se pristne »betlehemske« jaslice dobijo samo tu. Te nam bodo v prihodnje vsak božič obujale spomine na ta obisk v Betlehemu.
Z MARIJO K SORODNICI ELIZABETI
Evangelist Luka piše: »Marija je tiste dni vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto« (Lk. 1, 39). V spomin na ta dogodek si vsak jeruzalemski romar želi videti tudi ta kraj, kjer je Marija ob sorodnici Elizabeti preživela tri
mesece po angelovem oznanjenju. Tudi mi smo si to želeli. Želja se nam je izpolnila v četrtek 23. avgusta popoldne.
Staro izročilo pravi, da je kraj, kjer sta živela Elizabeta in njen mož Zaharija, današnji Ain Karem. Marija je tja šla peš; mi smo se peljali z avtobusom skozi novi Jeruzalem. Ain Karem je namreč danes, rekla bi, predmestje novega Jeruzalema. Vendar je od starega Jeruzalema do tja več kot deset kilometrov. Kraj je res med gorami v globoki dolini.
Ain Karem je danes skromno naselje in bi zanj razen domačinov nihče ne vedel, če bi ne bilo nekoč bivališče Zaharijeve družine in rojstni kraj Janeza Krstnika. Tu je torej zagledal luč sveta »največji, rojen iz žene«, tu se je tudi zgodilo prisrčno srečanje dveh srečnih mater, ene, ki je v svoji starosti pričakovala sina, druge, ki je vedela, da bo rodila Sina božjega. Zato je bilo srečanje teh dveh bodočih
> K k":
Mesto Tlberias ob Genezareškem jezeru
mater tako človeško toplo in obenem tudi tako polno preroškega videnja. Elizabeta je namreč pozdravila Marijo: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!«
V spomin na to srečanje so pozneje zgradili cerkev in samostan. Danes oboje upravljajo frančiškani. Nas je sprejel in pozdravil češki pater, ki nam je tudi razložil zgodovino samostana in cerkve.
V Palestini je na splošno precej čeških in slovaških patrov. Domov ne smejo, zato so se ustavili v Palestini, da tu molijo za nesrečno domovino, ki je že vsa leta po vojni žrtev najhujšega stalinističnega režima.
Ko to pišem, poročajo, da so na Češkoslovaškem prepovedali tiskanje podobic svetnikov in prodajanje križev. To se je zgodilo prav za 1000-letnico ustanovitve samostojne praške škofije.
(Se nadaljuje)
Večer slovenske glasbe v Števerjanu
V nedeljo 11. novembra smo imeli v Števerjanu priložnost, da ponovno prisostvujemo nastopu »Planinskega instrumentalnega kvinteta« iz Radomelj na Gorenjskem. Ta kvintet je bil letošnji nagrajenec tretjega zamejskega festivala v Števerjanu in prejel nagrado za najboljšo mštrumentalno izvedbo.
Kvintet obstaja dve leti. že ob prvem javnem nastopu, lani v Ptuju, so člani prejeli nagrado za najboljšega debutanta. Največ nastopajo v Avstriji in znotraj Slovenije ter ravno sedaj snemajo svojo prvo samostojno veliko ploščo, istočasno pa tudi enourno oddajo na televiziji.
Pet fantov (pevec je bil na žalost odsoten) se nam je predstavilo pred polno dvorano v Župnijskem domu z izborno slovensko glasbo, katera je vsakemu od prisotnih dala veliko notranjega zadovoljstva.
V odmoru je novi predsednik SKPD »F.
B.	Sedej«, Aleš Pintar, skupaj s predsednikom športnega odseka Borisom Hladnikom in ob napovedovanju Marjana Ter-pina razdelil medalje in pokale udeležencem petega športnega tedna v števerjanu.
Rad bi poudaril, da se je te športne manifestacije, kar je seveda zelo razveseljivo, množično udeležila večina mladih iz števerjana. Najuspešnejši so vsekakor bili: v atletiki Silvana Perše in Orieta Bul-foni; v plavanju Simon Komjanc in Lucijan Hlede; v ostalih panogah Klavdij Fat-tore, Loreta Maraž, Darij Maraž. Prizna-
V soboto 24. novembra ob 20.30 bo v občinskem gledališču (Teatro Comunale) v KRMINU
VEČER SLOVENSKE PESMI
Nastopijo zbori »Mirko Filej« iz Gorice, »Vasilij Mirk« s Proseka, Briški oktet iz Brd (Jugoslavija), »Oton Župančič« iz Štan-dreža, »Jezero« iz Doberdoba, Zenski oktet iz Gorice in »Lojze Bratuž iz Gorice. Poleg zborov bodo nastopili člani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z recitacijami in glasbeni ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana. — Vsi prav prisrčno vabljeni!
nje gre tudi ostalim, ki so sodelovali na petem športnem tednu.
želja vseh, ki so prisostvovali tej prireditvi, je bila, da bi bilo takih prireditev še več. Na novo ustanovljenem odboru, z agilnim mladim predsednikom A. Pintarjem je, da prebivalcem tega kraja omogoči in skuša dati čim več razvedrila, saj razen predvajanja filmov in podobnega drugih prireditev v Števerjanu skoro ni.
Prireditev sama je zelo uspela, za kar gre zahvala članom ansambla »Hlede« in članom novega odbora SKPD »F. B. Sedej«, največ pa seveda »Planinskemu instrumentalnemu kvintetu«, ki je prisotnim predstavil lepote Slovenije, pa čeprav samo v glasbi.
C. M.
Zahvalna nedelja v Podgori
Prosvetno društvo »Podgora« je tudi letos pripravilo zahvalno nedeljo. Med sv. mašo so mladi člani društva v narodnih nošah nesli mašniku darove na oltar: hleb kruha, vino in sadje.
Po sv. daritvi je domači župnik g. M. Mazora na trgu pred cerkvijo blagoslovil traktorje in kmečke pridelke:	koruzo,
krompir, repo, zelenjavo in sadje.
Sledila je pokušnja domačih vin, pšeničnega in koruznega kruha. Člani društva, navzoči kmetovalci in nekateri gostje so se nato še zbrali na zakuski v župnijski dvorani.
Poroke
V ponedeljek 5. novembra sta si v So-vodnjah obljubila večno zvestobo Simon Komjanc iz števerjana (ki je član prosvetnega društva »F. B. Sedej«) in Marinka Lasič iz Sovodenj. Na novi življenjski poti jima želi obilo sreče in božjega blagoslova odbor prosvetnega društva »F. B. Sedej«.
Letos mineva 45 let od zadnjega svetega misijona v Števerjanu. Na pobudo sedanjega župnika Antona Prinčiča sta bila povabljena dr. Janez Jenko in Franc Mihelčič, člana salezijanske družbe iz Ljubljane. Glavni namen družbe je vzgoja mladine.
Za dober uspeh misijona jim je gori-ški nadškof msgr. Peter Cocolin pisal pismo, v katerem jim pošilja nadpastirski blagoslov in dostavlja, da je to prvi misijon na Goriškem v tem svetem letu, katerega je papež Pavel VI. napovedal za ves katoliški svet. Gospod nadškof veliko pričakuje od tega misijona in želi, da bi kaj podobnega uspelo tudi drugod po nadškofiji. Obenem je sporočil, da bo v nedeljo 25. novembra ob 15.30 obiskal štever-jan, kjer bo skupaj z misijonarjema in župnikom somaševal ob slovesnem sklepu misijona.
Poprosili smo voditelja tega misijona, dr. Janeza Jenka, za kratek razgovor:
Kaj je sveti misijon?
Sveti misijon je duhovno pastirstvo v obliki duhovnih vaj za župnijo. Cilj tega je, da se kristjani živo zavedo resnic o Bogu, človeku, odrešenju in Cerkvi, ter jih skušajo vpeljati v svoje življenje in delo v božjem kraljestvu. Misijon je najprej za tiste farane, ki bolj ali manj zvesto izpolnjujejo verske dolžnosti, saj je njim misijon velik pobudnik k pristnemu krščanskemu življenju. Seveda pa je namenjen tudi ostalim, vsem tistim, ki imajo dobro voljo in iščejo resnico.
Kakšen je namen teh misijonov?
Namen teh misijonov je vsekakor, da verniki poglobijo zavest, saj se zgodi, da naša skrb za življenje povzroči, da v verskih rečeh nekako otopimo. Polašča se nas brezbrižnost. Zato je naš cilj, da ljudi vzpodbujamo in jim poskušamo dati notranje zadovoljstvo ter s tem tudi poživimo vso njihovo dejavnost. Iz tega bi sledilo, da je namen teh misijonov začutiti: Cerkev, to smo mi.
V spomin zgledni učiteljici Slavi Logar
Na dan vseh mrtvih, ko se še posebno spominjamo naših rajnih, je Bog mednje prištel tudi učiteljico Slavo Logar roj. Rutar. Odšla je po zasluženo plačilo po zglednem življenju in velikem trpljenju, ki ga je prenašala s krščansko vdanostjo in potrpljenjem.
Rodila se je v Žabčah pri Tolminu leta 1891. Po učiteljski maturi leta 1912 je službovala najprej v Otaležu, nato v Krnici, leta 1930 pa so jo premestili kot vse slovensko učiteljstvo v notranjost Italije. Službovala je v pokrajini Belluno, kjer je spoznala g. Logarja in se z njim poročila. Po padcu fašizma sta se naselila v Gorici, kjer je pokojna Slava nadaljevala z učiteljevanjem. Vrnila se je med svoje slovenske otroke in sicer je v šolskem letu 1945-46 službovala v Solkanu, nato pa do upokojitve leta 1956 v deškem oddelku Šolskega doma v Gorici.
Pokojna učiteljica Logarjeva je povsod, kjer je delovala, zapustila neizbrisne spomine dobre učitejice. Bila je tudi ljubeča in skrbna mama hčerki Slavici, ki je do svoje poroke službovala kot učiteljica na Tržaškem. Pokojna gospa Slava je živela iz vere, zato je vse trde preizkušnje niso potrle m tudi je ni duševno strla huda bolezen, ki jo je dolge mesece priklenila na posteljo. Bog jo je končno rešil in jo gotovo že prištel med svoje izvoljene v nebesih.
Hčerki Slavici in njeni družinici izrekamo globoko sožalje, njeni mami, učiteljici Slavi pa iskrena hvala za vse, kar je dobrega naredila za naše slovenske otroke.
Prenovljena šola v Rupi
Preteklo nedeljo 18. novembra so v Rupi svečano odprli prenovljeno šolsko poslopje. Obred posvetitve je ob navzočnosti šolskih in civilnih oblasti izvršil domači župnik Dragotin Butkovič.
Za popravilo šole, v kateri je tudi otroški vrtec, je občinska uprava v Sovodnjah porabila 14 milijonov lir, dočim je država prispevala samo 2.100.000 lir.
RADIO
TRST A
V nedeljo 11. novembra sta se poročila Kazimira Blažič in Jurij Sorč. Oba sta bila člana naše goriške dramske skupine, nevesta kot igralka, ženin kot scenarist. Pridno in požrtvovalno sta delovala tudi pri drugih kulturnih dejavnostih. Kazimira je bila tudi predsednik društva v Podgori.
Obema želi dramska skupina obilo veselja, sreče in uspeha na novi življenjski poti, obenem pa upa, da bosta oba še nadalje njihova zvesta in delavna člana.
Sveti misijon v Števerjanu
Koliko sv. misijonov imate v enem letu in koliko časa trajajo?
Letos smo imeli že 27 misijonov, zgodilo pa se je že tudi, da smo prejšnja leta imeli do 40 misijonov. Običajno poteka misijon osem dni, lahko pa tudi več, kar zavisi od števila vernikov. Običajno prakticiramo tako, da imamo po vsaki maši stanovske razgovore in to zaradi stika z verniki; to je tisti psihološki kontakt, ki nam je potreben za lažje razumevanje.
Zahvalili smo se dr. Jenku za njegovo prijaznost. Na koncu bi dodali, da je bil v prvih dneh misijona obisk tako v Števerjanu kakor tudi v Jazbinah zelo velik. Zato želimo, da bi to apostolsko delo dr. Janeza Jenka in g. Franca Mihelčiča obrodilo bogate sadove.
C.	M.
Mladika št. 10
Na uvodnem mestu so »Jesenske misli« Zore Tavčarjeve, pesmi iz cikla »Pesmi mrtvi materi« pa so izpod peresa Vinka Beličiča. Prozo sta prispevali Tončka Curk (Plačilo) in Ester Sferco (Emotivnost). Sem bi lahko vključili tudi spis »Srce duhovnika«.
Anton Kacin piše o duhovniku, politiku m organizatorju Virgiliju Ščeku. Saša Martelanc razmišlja »Kaj in odkod je narodnost«. V poročilo o proslavi kmečkih puntov v Štivanu je vključeno tudi pisanje o drami Franca Jeze »Poslednji pogovor«. Evelina Jeza poroča o razgovoru z bodočo učiteljico. V rubriki »Zamejska in zdomska literatura« je omenjen Valentin Po-lanšek s Koroškega.
Knjige celovške Mohorjeve družbe za leto 1974 oceni Martin Jevnikar, glose k pisanju revije »Zaliv« pa je napisal Maks Šah. Omenjen je novi furlanski jezikovni atlas, »Cuku na obelisku« pa ne manjka duhovitih domislic.	—ej
Ljudje
Livij Možina, znani tržaški slovenski slikar, je 21. novembra odprl svojo razstavo v galeriji Russo.
Aljoša Žerjal, znani filmski amater, je dosegel novo priznanje, tokrat na italijanskem vsedržavnem tekmovanju »Foto-gramma d’oro« za film o namiznoteniški ekipi »Krasa«.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 25. nov. do 1. dec. 1973 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cenkve v Rojanu. 9.45 Glasba za godalni kvartet.
11.15 Mladinski oder: »Zvesti tovariši«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 Revija solistov.
16.00 Šport in glasba. 17.00 Dva pisatelja -dve gledanji na svet. 17.45 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Veseli motivi.
17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 18.50 Tro-glasne popevke: 19.10 Slov. znanstveniki na univerzi: »Drago Bajc«. 19.20 Za najmlajše. 20.35 Mozart: »Figarova svatba«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.15 Higiena in zdravje. 19.25 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.25 Za vašo knjižno polico.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Samospevi. 19.10 Božanska komedija. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Ženska za nikogar«. Igra. 21.55 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni julijski skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Viktor Sulčič«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.40 V plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Stritar, meščanski pisatelj«. Rad. prizor. 2i.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba.
OBVESTILA
Slovenska duhovnija v Gorici bo praznovala prvo obletnico svoje ustanovitve na praznik Kristusa Kralja v nedeljo 25. novembra s sv. mašo g. nadškofa ob 12. uri. Vabljeni naši duhovljani v kar največjem številu.
Ravnateljstvo učiteljišča »S. Gregorčič« v Gorici, sporoča, da bo v nedeljo 25. novembra ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v ul. Croce 3. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Prosvetno društvo Podgora ima v ponedeljek 26. novembra ob 20.30 v župnijski dvorani svoj 3. redni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila tajnika, blagajnika in gospodarja, razrešnica, volitve novega odbora ter slučajnosti. Vabljeni tudi vsi prijatelji društva.
Oddaja na radiu Trst A pod naslovom »Pod farnim zvonom župne cerkve v Kr-minu« bo to soboto 24. novembra ob 19.10. Ponovitev bo v soboto 1. decembra v opoldanskem sporedu ob 11.30 v »Poslušajmo spet«.
»Knez teme« se imenuje nova Knjižica, ki nosi številko 51. Spisal jo je salezijanski duhovnik Ivan Zupan. Žc naslov pove, da gre za hudobnega duha, ki bi ga v pokoncilski zmedi tudi nekateri teologi radi odpravili. Avtor v poljudni obliki prikaže nauk Cerkve o hudobnem duhu, njegov vpliv na dogajanje v svetu in kako naj se kristjan pred njim varuje. Knjižico, ki je vredna branja, toplo priporočamo.
Ob prvi obletnici slovenske duhovnije v Gorici priredi SKPD »Mirko Filej« v ponedeljek 26. novembra ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma kulturni večer. Ravnatelj Hubert Močnik bo podal
IZKUŠNJE IN DOŽIVETJA V ŽUPNIJSKIH SKUPNOSTIH V SEVERNI AMERIKI
Koreferat bo imel dr. Rudi Klinec. Vabljeni vsi, zlasti pa še člani župnijskega občestva v Gorici.
12. Memorial »M. Filej«
Kolesarska dirka. Na letošnjem Memorialu je v programu tudi tekmovanje s kolesi. Vršilo se bo v nedeljo 25. novembra v Gorici. Proga bo tekla po stranskih goriških ulicah in bo merila okrog 8 km za mladince in približno 10 km za člane.
Tekmovanje se ne bo vršilo v skupini, pač pa bodo tekmovalci vozili vsak zase v presledku ene minute (»tekmovanje na kronometer«). Kolesa bodo smela imeti največ pet prestav.
Vpisovanje bo v nedeljo zjutraj do 9.30 v Katoliškem domu. Začetek tekem ob desetih dopoldne.
DAROVI
Za tiskovni sklad »Katol. glasa«: J. Š., Gorica, 1.000 lir.
Za slovensko župnijo v Gorici: L. M.
5.000 lir.
Za novi oltar pri Sv. Ivanu v Gorici:
N. N. 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Tatjana Grusovin v spomin na malo Tanjo 2.500; N. N., Trst, v spomin na pok. Zoro Dovgan 3.000; Mira in Jožko Pangos namesto cvetja na grob Edvarda Brunnschweiler 10.000; Ida Paulin v spomin na pok. Zoro Dovgan in pok. Slavo Logar 10.000; hčerka ob desetletnici očetove smrti in v spomin na pok. mamo 50.000; F. B. 5.000 lir.
Ob bridki izgubi dobre mame Lojzke Kuštrin darujeta hčerki Cvetka in Danica po 10.000 lir za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine.
Ob svoji zlati poroki darujeta zakonca Antonič iz Jamelj v tiskovni sklad Katoliškega glasa in za Zavod sv. Družine po
5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Terezija Bem-bič ob smrti moža Antona 10.000; Silvan Bembič ob očetovi smrti 10.000; Marija Trobec namesto cvetja na grob pok. Antona Bembič 10.000; v sponim drage mame Marije Bandelli daruje hčerka Nada 10.000 in nečaka Ana in Ivan Zini 5.000 lir.
Za popravila rojanske župne cerkve darujejo člani cerkvenega zbora namesto cvetja na grob Antona Bembič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Vidoni daruje Cilka Vidoni za cerkev v Sv. Križu, za slovenske misijonarje in za lačne otroke po 5.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: Stanislav Vidoni namesto cvetja na grob očeta Viktorja
10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Alojzija Bogateč je darovala Štefanija Sulčič za potrebe župne cerkve v Sv. Križu, za lačne po svetu in za misijone po 5000 lir. Za Makedonijo: N. N., Gorica, 25.000 lir. Za misijonarja štanta: tri Barkovljanke
11.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Gorica,
15.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V petek 9. novembra nas je nenadno zapustil predragi mož, oče, stari oče
Anton Bembič CBembi)
Vsem, ki so ga na kakršen koli način počastili in vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo.
Zena Terezija, hči Kristina in sinovi z družinami: Gvido, Ernest, Tulio, Mario, Nino, Silvan in Emil
Trst-Rojan, 14. novembra 1973
Prizor iz mladinske veseloigre »Plešoči osliček«, katero so uprizorili 11. novembra v župnijski dvorani v štandrežu. Na sliki so z leve na desno: Mariza Bemardis, Dorela Cingerii (stoječa), Rajko Tabaj in Julijana Bastjančlč