Shingo Hayashi: Phyletic chart on conodonts. On the range chart
and hypothetical affinities of platform conodonts since the late Carboniferous.
Monograph 23, The Association for the geological Collaboration in Japan/May,
1981, 38 strani in 2 tabli, 18 X 26.
Shingo Hayashi je prikazal stratigrafsko razširjenost in medsebojno
sorodnost ploščastih konodontov od zgrnjekarbonske do triadne periode. Vse-
bino je strnil v obliki dveh preglednih sHkovnih tábel. Tabla 1 kaže hipotetično
medsebojno sorodnost vrst ploščastih konodontov; avtor je na njej predstavil
oralno, aboralno in lateralno stran večine holotipov. Tabla 2 prikazuje strati-
grafsko razširjenost ploščastih elementov. Zgornjekarbonski, permski in triadni
konodonti še niso sistemizirani; zato se je avtor pri sestavljanju teh tábel
zavedal določenih pomanjkljivosti in netočnosti, vendar pomeni tudi poskus,
najti ključ za klasifikacijo konodontov, določen napredek v raziskovanju in
identifikaciji konodontov. V razlagi tábel je avtor napisal, da so na Japonskem
pričeli raziskovati konodonte šele po 1. 1963, ko so jih s pomočjo fluorovodikove
kisline ekstrahirali iz roženca geosinklinale Honshu (Chichibu). Drugod so nam-
reč našli konodonte predvsem v karbonatnih kameninah šelfnega faciesa in
zato so konodontno biostratigrafijo lahko uskladili z amonitno in drugih vo-
dilnih fosilov.
Avtor je ploščaste konodonte, navedene v članku, razdelil na dve grupi,
gondolellidi in gnathodidi.
1. Gondolellidi vključujejo rod Gondolella in sorodne rodove, kot so Neo-
gondolella, Gladigondolella, Paragondolella, Epigondolella, Celsigondolella, Tar-
dogondolella, Ancyrogondolella, Parvigondolella idr. Oblikovno bi vrste teh
rodov imenovali tudi polygnathide, imenovane po rodu Polygnathus; pri klasi-
fikaciji posameznih konodontnih aparatov sta v rabi obe imeni elementov:
gondolelliformi in polygnathiformi, saj nomenklatura še ni poenotena.
Book reviews	343
2. Gnathodidi obsegajo predstavnike rodu Gnathodus in njemu sorodne
rodove Anchignathodus, Diplognathodus, I dio gnathodus, Streptognathodus,
Spathognathodus idr. Predstavniki te grupe se od prejšnje ločijo po zelo odprti
bazi in obsežni bazalni votlini.
Tabli 1 in 2 kažeta morfološke podobnosti vrst pripadajoči grupi gondo-
lellid ali gnathodid v določenem horizontu. V tabli 1 so gondolellidi razpo-
rejeni od levega spodnjega do zgornjega desnega roba, medtem ko so gnatho-
didi omejeni na desni spodnji del. Rod Gondolella je pričel svoj razvoj v spod-
njem morrow^iju (najnižji zgornji karbon) in je prenehal konec noriške stopnje
zgornje triade. Gnathodidi predstavljajo starejši sistem kot gondolellidi; po-
javili so se že v ordovicijski periodi, in zato je v tablah zajeta le zadnja stopnja
njihove evolucije.
Končno se je avtor dotaknil tudi dveh že dolgo časa znanih problemov; to
sta vprašanji klasifikacije in filogeni je.
1.	Problem klasifikacije izvira iz poplave sinonimov generičnih in vrstnih
imen. Vzrokov za to zmešnjavo je seveda več. Najhujši je nastal, ker so razni
avtorji različno poimenovali iste vrste konodontov. Kot primer je Shingo
H a y a s h i navedel sinonima rodov Gondolella Stauffer in Plummer 1932 in
Metapolygnathus Hayashi 1968.
2.	Problem filogenije. V morfološkem pogledu se rod Gondolella v osnovi
ni spremenil od začetka v morrowijski seriji pa do izumrtja v noriški stopnji.
Vendar njegov razvoj od mlajšega karbona do perma doslej še ni pojasnjen.
Ta manjkajoč filogenetski podatek bi po mišljenju avtorja morda lahko
dobili z raziskovanjem nekarbonatnih geosinklinalnih faciesov; to možnost je
nakazala roženčeva formacija na Japonskem.
Različni rodovi triadnih konodontov, kot so Furnishius, Platyvillosus, Eury-
gnathus, Pseudofurnishius, Metapolygnathus, Epigondolella, Tardogondolella,
Ancyrogondolella, Carinella, Polygnathus, so po mnenju avtorja izšli iz rodu
Gondolella, seveda pa obstaja možnost nekega drugega izvora.
Avtor je zbral vse važnejše podatke, zlasti prve opise zgornjekarbonskih
do triadnih ploščastih konodontov; s tem je opravil pomembno delo, dobrodošlo
vsem, ki se ukvarjajo s konodonti, pa tudi študentom mikropaleontologije.
Tea Kolar-Jurkovšek