Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za, eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman volji: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 155.
V Ljubljani, v soboto 11. julija 1885.
Imetnik XIII.
Kdo šeiije?
Da bode sobotni dogodek pred kazinskim vrtom, kjer je gosp. Anton vitez Gariboldi s palico ne-kterim Slovencem svojo nemško oliko v glavo vte-paval, ko so ravno radujočim se nemškim turnarjem žvižgali, našim nespravljivcem zopet priliko dajal grditi pred svetom naš narod, nismo se varali. Nekdo izmed nestrpljivili odpadnikov, kteri bi zarad svoje lažnjivosti in vednega ščuvanja proti vsemu slovenstvu zares že zdavnej bil prvo nagrado zaslužil, že zopet v „N. fr. Presse-' od 7. t. m. stvari vse drugače popisuje, kakor so se v resnici godile. Da ni storil tega v prid in na čast slovenskemu narodu, umeje se samo ob sebi. S svojo nesramno drznostjo kvasi ta dopisun, kako so mirni Nemci v svojem veselji od divjih Slovencev moteni bili, da je v „Zvezdi" splošno tulenje nastalo, da je bil nered tolikošen, da mestno redarstvo ni moglo miru ohraniti, da so se c. kr. orožniki poklicati morali, ki so potem med razljuteno druhaljo (!) mir naredili, a o veliko-nemških trobojnicah pa nič ne pove, tudi o viteški hrabrosti plemiča kazinskega čisto molči. Zakaj? mora že svoj vzrok imeti.
Nimamo volje prekljati se s tim židovsko-bor-zijanskim listom, ker so namere njegove vsem omikanim Slovencem dovolj znane. S svojo lisičjo pre-kanjenostjo vé slepiti občinstvo, a vsak količkaj mirno misleči uvidel bode takoj, da je resnice ravno v nasprotnem treba iskati, kakor list piše, kedar-koli o nas govori. Tudi s poročevalcem samim se nam ni dalje muditi, ker smo o njegovem resnico-ljubji in odkritosrčnostjo že zdavnej obupali. Z lažnjivim in hinavskim človekom se je pa itak za-mi'tn spuščati v boj. Dokaži mu resnico še tako neovrgljivo stokrat in večkrat, ostal bode ti trmast in lagal bode, kakor bi tiskal ! Za poklon, kterega daje lažnjivi dopisnik našemu mestnemu redarstvu, kakor bi svojim dolžnostim kos ne bilo, ko je vendar enega samega zapreti imelo, se bi že samo zahvalilo, ko bi ga poznalo, tega smo prepričani, zato se nam ni treba tukaj za-nj potegovati.
Enake laži in zavijanja resnice ponuja imeno-
vani list v drugem dopisu iz Ljubljane, v isti številki, ko nekaj čenča, česar pa ne razume. Med drugim pravi, da se tukajšnje državno učiteljišče slovenizira. Ne slovenizira se ne, s tim, ako se slovenščini na njem nektere pravice podeljujejo, ktere ji po božjih in človeških postavah gredo. Slo-veniziralo bi se tedaj, ko bi poslušalci na učiteljišči bili Neslovenci, n. pr. Nemci, ali kakega drugega rodu bili, pa bi se morali slovensko učiti. Da pa to niso, ampak sami domačini — slovenski, ali k večemu kake le dozdevne Nemke, vsak vé, kdor le količkaj obiskovalce in obiskovalke našega učiteljišča pozmi. Da je to nekterim profesorjem neljubo, kteri imajo z vsem drugim pred opraviti, kakor da bi se deželnega in svojih učencev jezika navadili, radi verujemo, a to nam pa vendar ne gré v glavo in tudi šlo ne bode, da bi učenci bili zarad učiteljev tii in ne učitelji zarad učencev. Da bi se učenci učiteljem v ljubo njihovega jezika poprijeti imeli, ko vendar šola učitelje živi, pač ne gré, a tudi to ni res, da bi se na našem učiteljišči vse učilo slovenski; slovenščina le počasi dobiva svoje pravice nazaj, ktere se jej tako dolgo priznati niso hotle. Te resnice zavijati in laži trositi med svet, ter tako ščuvati proti narodu, to je menda poklic in namen dopisunu.
A kdo ščuva? Naši odpadniki s svojimi veliko-nemškiini sanjarijami; dalje nemški „Schulverein", kteri s pruskimi zastavami na kazinskem vrtu in v Tržiču žali naš avstrijski čut; nemški „turnarji", ki se štulijo za Veliko-Nemce, za ktere pa bi ne maral menda še Bismark ne. Nekteri med nami služ-bojoči in slovensko mladino podučujoči c. kr. profesorji so, kteri v svoji vročekrvnosti nemški most zidajo med nami, kakor je nekdo izmed njih djal, ko je 28. m. m. pri izletu nemških turnarjev in nekterih Ljubljanskih „šulferajnovskih" dam v Tržiču napival, da se mora most Nemčije med nami postaviti do Adrije. (Glej „N. fr. Pesse" dne 2. jul.)
Ali ni to izdajalsko? Kako dolgo bodo še c. kr. profesorji naših srednjih šol, kakor so gg. : Binder, Garten auer in Ned wed med nami svoje kozolce preobračali? Kaj bi se z našimi
profesorji zgodilo, ko bi kteri tako na Rusijo napival? Ali se morda to vjema z odgojitelji naše mladine, da se ob Gospodovih dneh, kakor sta bila 28. in 29. m. m., po Tržiču ljudi od službe Božje odvračuje, ko so z nemškimi turnarji med velikim šumom iu trušom 28. junija ob 10. uri dopoludne v trg pridrli, ko je ravno farna služba Božja bila in je več ljudi vsled vpitja in streljanja cerkev popustilo. Ali ni to taljenje, ktero bi se uvrstiti dalo pod § 122 lit. b. in § 123 kaz. zak.?
Da so turnarji to počenjali, se ne čudimo, ker se dozdaj še nismo prepričati zamogli, da bi vse olikano bilo in spoštovanje do verskih vaj naroda imelo kar nemški govori, ali od naših gg. profesorjev bi bili, naravnost povemo, vendar več dostojnosti pričakovali, da bi ne bili naše mladine in naroda pohujševali. Ali niso taki profesorji, ki zraven gg. Linharta in Sammhaberja med nami naj bolj zdražbe delajo, ko mirne med nami živeče poštene Nemce in naše zagrizene renegate za neiz-peljive ideje ogrevajo?
Ničesar si bolj ne želimo, kakor ljubega miru, kterega naša premila Avstrija tako živo potrebuje, da bi po volji svojega presvitlega vladarja vsem mnogojezičnim narodom pravična biti zamogla. S poštenimi našimi Nemci bodemo že v miru živeli, kakor živimo tudi zdaj, a s takimi prusaškimi hujskači pa nikdar ne. Naj delajo most Nemčiji proti Adriji, mi jim bodemo pa izbijali in ako Bog da tudi izbili stebre tega mostu, dokler se pretaka po naših žilah še slovensko-avstrijska kri. Proti takim nespravljivcem pa, kterim je naša mladina izročena v poduk in vzgojo (čast in zahvala bodi vsem pravičnim, mirnim med nami živečim nemškim profesorjem), bodemo pa z vsemi postavnimi sredstvi delali pri naših državnih poslancih na to, da nas na merodajnem mestu skoraj rešijo takih ščuvarjev, ker za tako „kulturo", kakoršno nam taki hujskači donašajo, ne maramo. Ko bodemo to dosegli, rešen bode naš narod takih nesramnih mišljotin, ktere nas grdijo pred svetom in se bode mir povernil v našo deželo in napočila nam bode boljša doba. Bog daj kaj skoraj!
LISTEK.
Žuinbcrk.
Krajepisna in zgodovinska razprava.
(Dalje.)
Prošnjo kneza Vuka Frankopana Brinjskega, da mu po Turkih oteta ali kraljevskim četam odstopljena imanja (med ostalim grad Brinj, ki ga jo zasela kraljevska vojska) nadomeste z Zumberkom in Uskoki, neuvaži Ferdinand, nego podeli Uskokom 1. 1543 (28. okt.) nove povlasti, oprostivši jih od mutnine in carine za vse stvari, kar bodo potrebovali za svoje rodovine in dovolivši jim sloboden dovoz soli. Zajedno naloži kralj vsled tožbe Uskokov, da se njihove privilegije po poglavarjih no spoštujejo, da se morajo strogo obdržavati že zavoljo tega, ker so se Uskoki svoje volje odrekli turškega go-spodstva ter prišli v krščanstvo. Glavarjem uskočkim Alekšu Jurašiču, Novaku Kaprinovcu in Vajici (Weitzu) Vodeniču naznačena je na novo provizija, vsakemu 50 gld. na leto. (Muchar VIII., p. 480. Corresp. d. ung. Kiinige iz tajnega e. arhiva v rokopisu akad. jugosl.).
Vrh tega so potrjena povelja Žumberška še nekolikokrat po hrvatskih kraljih. (Po kralju Ferdinandu I. 12. julija 1544, 28. januvarja 1550 na daljnih o let [Muchar VIII., str. 506], 1. 1552 in 12. julija 1569 [Mitth. 1865, str. 48 in 49], po Ferdinandu II. 20. sept. 1527, po Ferdinandu III. I. 1639, po Leopoldu I. vsled prošnje po posebni deputaciji 1. 1662 in konečno diplomo od 22. febr. 1716. Mitth. J. 1865, p. 48, 49, J. 1868. Erdbeschreibung von Sichelburg. Rokopis 18. veka).
Že v prvih letih, ko so prišli Uskoki v Žumberk, organizovani se na vojaško v čete, kterim je bil zapovednik od 1. 1540 vedno cesarski kapetan, ki je upravljal zajedno z gradom in gospoštijo Žumberško. Prvi kapetan je bil postavljen kranjski plemič Jernej Raunach, stanujoč kakor tudi njegovi nasledniki v časti Ivan Wernek, Ivan Len-kovič, grof Josip Turn večidel v obližnji Kostanjevici, kjer je bila vmeščena mala posadna vojska. Subsidia za Žumberške Uskoke so vrejena naročito v zboru avstrijanskih pokrajin 1. 1542 v Pragi in 1. 1578 v Brucku na Muri. Po prevstrojstvu Krajine v smislu zaključka Bruckskega zbora zedinjen je Žumberk s Slunjem v eno veliko kapetanijo (Ober-
hauptmannschaft) Slunjsko ter je podčinjen generalu Karlovškemu. Veliki kapetani so stanovali zdaj v Slunju, zdaj v Karlovcu ali Žumberku; a Uskokom je zapovedoval navadno poročnik (vicekapitan, Lientenant), boraveč stalno v Žumberku. Trošek za Žumberške Uskoke so nosile spočetka vkup uotranje-avstrijanske zemlje; kasneje pa ste morali plačati za Žumberčane Koroška in Kranjska. V vsem je bilo stroška na leto za Žumberške Uskoke 7459 gl., na Velemeriške in na one v Janjču 2166 gld. Veliki kapetan je dobival mesečno 60 gld., razun tega je pa vžival tudi dohodke od gospoštije Žumberške, s ktero je upravljal poseben kastelau, in od dvora na brdu Budinjaku, a zapovedoval je tudi stražam uskočkim nameščenim v Slunju, Velemeriču in v Janjču pri generalskem stolu. Po rodu so bili kapetani Žumberški deloma Kranjci in Korošci, ali je bilo med njimi tudi več članov starega hrvatskega plemstva, nasproti jo od Uskokov imel edino Doja Vukovič kapetansko čast. (Izkaz vojske na hrvatski Krajini za 1. 1579 v štajarskem zem. arkivu. Greuz-akten, fasc. 43, br. 141). — V različnih spisih spominjajo se ti-le kapetani Žumberški: L. 1540 Bartol Raunach, 1. 1545 Ivan Wernek (f aprila
Pastirski list avstrijskih nadškofov in škofov.
(Dalje.)
3. Drugi izrodek našega v veri tako revnega in v posvetno tako vtopljenega veka je zanemarjanje sredstev, ktere je Kristus postavil, da se pridobi milost božja in večno življenje. Je sicer popolno razumljivo, da kdor je svoj večni namen spred oči zgubil, temu zde se tudi sredstva, ki peljejo k temu namenu, nepotrebna. Gospod je v svoji milosti oklenil naše življenje s sedmerimi zakramenti, kakor z reko milosti, imajočo sedmero pritokov. Na vse postaje našega življenja od zibeli do groba postavil je primerna sredstva milosti. Kot spomin in znamenje svoje smrti postavil je slednjič daritev svete maše. Priporočil nam je tudi molitev in sicer ne-prenehljivo molitev (Luk. 18, 1), ki prav posebno pomaga napredovati v našem dušnem življenji. Ali kako zanemarja veliko število katoličanov vse te na-redbe Gospodove, kako se jih ogiblje in jih zaničuje! Kako res je to pri sv. zakramentih! Kako malo jih je, ki imajo razum in srce za sv. mašo! Kako je izginil duh molitve iz src, iz hiš kristijanov! In tako mora življenje milosti veneti in slednjič usahniti, ako se ne rabijo sredstva milosti, in ako se verske dolžnosti ne spolnujejo. Ljudje te vrste morajo po vsaki ceni postati neverni, ako že niso!
Ljubi verni katoličani! Iz globočine srca vas prosimo in zarotimo: Ne zanemarjajte sredstev, ki so vravnana za vaše večno izveličanje! Vsakemu izmed Vas kličemo: Uri se v pobožnosti! . . . Kajti pobožnost je za vse koristna, in ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. (1. Tim. 4, 7. 8.)
4. V tesni »vezi z dozdaj že omenjeno prikaznijo našega časa — kar moramo najsrčnejše obža-lovati — je vedno bolj se razširjajoče skrunjenje nedelj in praznikov. Samo eno točko naj omenimo, namreč skrunjenje nedelj z lahko ogibljivim tako-zvanim hlapčevskim delom. Kako daleč je že v tem prišlo! V nekterih krajih, posebno v večjih mestih, se komaj še pozna razloček med delavnikom in praznikom. Obrtniki in kupci opravljajo svoje delo o Bogu posvečenih dneh kakor drugekrati, in po sebno o dopoldnevih. Prodajalnice vsake vrste so odprte, rokodelci opravljajo očitno svoje navadno večjidel šumno rabotanje, včasih še celo blizo cerkve Celo javna poslopja se stavijo, in tudi takrat, ko bi se z delom na ta dan brez vsake škode lahko prenehalo. Promet po železnicah in parnikih je v nedeljah še veliko živahneji kot po navadi, ko bi se vendar v marsičem lahko skrčil. Da, kraji so celo, kjer ljudje brez strahu na polji delajo, in brez potrebe, da se le pohujšanje širi. Premislite vendar resno, ljubi v Gospodu, pregrešnost takih in enakih nedeljskih oskrunjevanj, kterih nočemo naštevati, in enako hude njih nasledke! Da se v nedeljo ogibljivo-težko delo opusti, to je zapoved božja, je ena izmed deseterih zapovedi, ki jih je Gospod dal svojemu ljudstvu na gori Sinaji, in ktera nikdar ni bila preklicana, ampak na drugi dan preložena. Nobene izmed deseterih zapovedi ni Gospod tako odločno po-vdarjal, kakor to, rekoč: „Spomni se, da posvečuješ sobotni dan" (2. Moz. 20, 8); nobene ni tolikrat po
navijal, komaj pri kteri s tolikimi kaznimi zažugal, ko pri tretji. Kako tedaj to, da se ravno ta postava tako brez strahu, tako javno pred očmi vseh prestopa? Bodite prepričani, ljubi verni, da nadl takim prepovedanim nedeljskim delom božji blagoslov ne počiva. Če tudi Gospod vselej vseh prestopkov očitno in precej ne kaznuje, vendar naj kristijani ne pozabijo starih kazenskih postav: „Praznujte moje sobote". (3. Moz. 26, 2.) Ako me pa ne bote poslušali, in ne spolnovali vseh mojih zapovedi (3. Moz. 26, 14), vas bom naglo obiskal z uboštvom. Zastonj bodete žito sejali. (3. Moz. 26. 16.) In dal vam bom od zgoraj nebo kakor železo in zemljo kakor bron. (3. Moz. 26, 19.) „Preklet boš v mestu, preklet na polju. Prekleta tvoja žitnica in preklete tvoje zaloge." (5. Moz. 28, 16. 17.)
Ako se ne posvečujejo nedelje in prazniki, sledi neizogibno, da tudi druge zapovedi nimajo več podlage v vesti in se ravno tako kakor tretja prestopajo.
Zato so že pred sto leti vodje francoske revolucije pripoznali ter izrekli, da je odstranitev nedeljskega posvečevanja najhitrejši in najzdatnejši pripomoček, s kterim se spolnovanje verskih dolžnosti ovira in krščanska vera iztrebljuje.
Otroci teme so previdniši v svojem rodu, kakor pa otroci luči.
Vi pa, ljubljeni v Gospodu, nikoli nikjer ne oskrunjevajte nedelj in praznikov, bodisi s prepovedanim delom brez resnične sile, bodisi z veselicami, ktere posvečevanje dne Gospodovega ali ovirajo, ali ga celo skrunijo. Kdo more vaša dela blagosloviti, ako ne Bog? In kako bi s skrunjenjem svetih dni nagnili Boga, da bi nam delil blagoslova, ker je Bog oskrunjevalcem dne Gospodovega že od nekdaj prekletstvo zažugal in spolnoval? Posvečujte toraj marljivo in zvesto nedelje in praznike, bodite pri sv. maši s pravo pobožnostjo in ne opuščajte tega nikdar, razun ako imate vzrok, kteri pred Bogom samim veljavo ima. Sprejemajte pogosto sv. zakramente, pripravite sebi in svojim duhovno hrano, ktera se vam daje v pridigah in krščanskih naukih, ter tako delajte po moči, da bodo tudi drugi, videč vaš dober zgled, jeli zopet posvečevati nedelje in praznike. (Dalje prih.)
1546), 1. 1547 Ivan Lenkovič, 1. 1557 Franjo Ungnad, 1. 1570 grof Jošt Josip Turn, 1. 1575 Krištof Brem, poročnik, 1. 1578 Ivan Auersperg, podpolkovnik na hrvatski Krajini in kapetan Uskokov, 1.1579 Vuk Eng. Auersperg, 1.1583 Ivan Daja Vukovic, 1. 1587 grof Peter Erdodi (slobodni gospod Okica in Cesargrada, kapetan Uskokov in konjanikov v Karlovcu), 1. 1597 Krištof Obričan, okoli 1. 1600 Nikolaj Gregorianec (1604 Radula Vukovič Doja, vicekapetan), 1. 1615 baron Ernest Paradeiser (t 1621 vicekapetan Juri Vivo), 1. 1628 Peter Er-dodi mlaji, 1. 1632 baron Rudolf Paradeiser, (1636 Franjo Delišimunovič, vicekapetan), 1648—1660 grof Peter Zrinski, general lahkih konjikov in veliki kapetan Žumberka, Slunja in Velemeriča, 1. 1656 Juri grof Frankopan Tržaški t 1861 (1. 1656 Juri Szyly, vicekapetaneus Valachorum Sichelburg), 1.
1 t|6o—1687 Ivan Ernest grof Paradeiser (1. 1686 Peter Hranilovič, poročnik, Janko Budački, zastavnik), 1. 1701 Ivan Vilhelm baron Kušlan, general in kapetan Žumberka, 1. 1713 baron Posarelli, 1. 1716 Maks Ernest baron Taufenbach, 1. 1733—1740 grof Benvenuto Petazzi.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. julija.
Xotranje dežele.
Pritožbe zarad preziranja slovenščine na c. Jer. pošti so tudi iz Trsta vedno bolj pogoste, kar nikakor ni, kdo zna, kako lepo in dobro spričevalo o vresničenji vladnega programa: spora-zumljenje med narodi; in dokler se ne bomo na lastne oči in ušesa prepričali, da imamo Slovenci po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem ravno toliko pravice po c. kr. uradnijah, kakor je imata Nemec in Lah, ki nas vsak od svoje strani stiskata in ožemata, toliko časa tudi mi verjeli ne bomo, da grof Taaffe resno misli svoj program izvršiti. Kolikokrat čujejo se ravno iz Trsta pritožbe, da se Slovenci na Tržaški c. k. pošti od c. k. laških poštnih uradnikov, kterim naš cesar kruh reže, nagajivo prezirajo, da se jim celo zabavljice pod nos dajejo' Da se v Trstu nalašč taki uradniki nastavljajo, zdi se nam skoraj verjetno, kajti kedar smo še čitali kak razpis službe na Tržaški pošti, se je vedno le zahtevalo znanje nemškega in laškega jezika, za naš slovenski jezik, ki je v Trstu vendar tudi deželni jezik, se ni nihče zmenil. Čudno, prečudno, da se nam ravnopravnost vedno in vedno povdarja, a v dejanji nikdar ne spolnuje! Take ne-dostojuosti bi se morale že vendar enkrat pod Taafl'e-jevo vlado odpraviti, ki hoče biti pravična vsem narodom, Slovanom pa še celo prijazna. Pa znabiti le posamezni uradniki zoper postavo, zoper namene vlade delajo? Lahko mogoče — zagrizencev se nikjer ne manjka, a tii je prav lahko pomagati. Le nektere premestiti, druge dejati v nižje službe; porok smo za to, da troje, čvetere izgledov za vsako deželo bo zadostovalo, da vladal bode tih mir in pokoj po celem eesarstvu. In tega po naših mislih ne tirjajo samo narodi, ampak še bolj čast in pokorščina do državne vlade.
O Dunajski najnovejši komediji, ki jo je napravil deželni poslanec Winkler do Forazest pri okrajni blagajnici v četrtem okraji, nam je danes po najnovejših virih le še toliko dostaviti, oziroma poslednjo izjavo v toliko popraviti, da Winkler ni denarja porabil za nakup vrednostih papirjev, kakor se je to iz začetka od nemško - liberalne stranke, ktere pristaš je Winkler bil, med svet trobilo, temveč je on denar za-se porabil, kakor vsak drug goljuf. Priložnost mu je dal mestni magistrat sam, ker celih 15 let ni bilo nikakega pregledovanja blagajnic in
knjig. Na sled tema izneverjenju, k£ blizo 10.000 gold, obsega, prišli s* na podlagi nekega brezimnega pisma, da naj se p» okrajih blagajnice pregledajo, ker nekteri okrajni aastopniki razkošne- in svojemu stanu neprimerno žive. Posebno je pa. dotični ob-javitelj imenoval Winklerja, da je njegovih menjic v prometu, kakor belih metuljev po cvetlicah. Ko dotična komisija v četrti okraj pride in pregled blagajnice napove, pravi Winkler : „jaz si ne dam svoje blagajnice od nikogar pregledavati", jo zaklene, ključe v žep vtakne, klobuk vzame in odide. Šel je naravnost na magistrat, kjer se je svojemu najhujemu političnemu nasprotniku dr. Prixu, ki je za podžupana, predstavil in mu izneverjenje objavil. Prix mu je rekel, da to smatra kot zaupno objavo med štirimi očmi in ga vpraša, kako misli škodo povrniti, ter ob enem od njega zahteva, da naj se takoj vsem dostojanstvom odpove. Winkler ga je deloma vbogal, za odškodnino mu je pa cel šop piškavih menjic ponudil. Prix je rekel, da teh ne more nikakor sprejeti, temveč hoče gotovine. Winkler obljubil mu je tudi to in mu je v ponedeljek opoludne res prinesel 9600 gold., kolikor namreč izneverjena svota znaša. Zložili so jih njegovi politični prijatelji, nemško-liberalci. Mandatu za deželni zbor se Winkler še ni odpovedal, čemur se ravno vsi čudijo.
Skupni razgovori avstrijskih in oger-škili ministrov o obnovitvi medsobojne pogodbe leta 1887 so za sedaj dognani in so se Madjari že zopet domu podali. Menili so se o skupnih razmerah, ki se dotikajo carine in trgovine, posebno o kvotnem vprašanji, o direktnih davkih, o restituciji ali povračilu, in o živinozdravniškem vprašanji. V konferencah, kterih sta se vdeležila tudi skupna ministra, so določili trgovinsko-politične zadeve in pa nekaj s tistimi v tesni zvezi stoječih trgovinskih po-godeb z zunanjimi državami, ktere bodo leta 1886 in 1887 potekle. Vse drugo, kar bo še treba, določilo se bo med Dunajem in Budapeštu po pismenem potu. Jeseni bodo ministri pogovore zopet Nadaljevali, kjer so sedaj prenehali. Do tedaj se pa nekaj nadjajo, da se bota sošla grof Kalnoky naš zunanji minister in pa knez Bismark, ter bota priložnost porabila za določitev trgovinsko-političnih zadev med Nemško in Avstrijo. Prepričani smo, da bo pri tej priložnosti Bismark poleg vse svoje prekanjenosti tudi še poln piskerc političnega medii s seboj prinesel, s kterim bo Kalnokyju grenka zdravila po-slajšati skušal. Naj mu ne veruje, temveč naj Avstrije bodočnost in njene koristi v očeh obdrži. Bismark ni bil nikdar Avstriji pravi prijatelj in nikdar ne bode ! Carinska zveza, ktero nam hoče vsiliti, ni druzega nego limance, na ktere si Avstrijo vjeti želi.
Vitanje države.
Kakor se dandanes vbogim Slovanom po Macedoniji godi, to že ni več človeško, pa tudi živinsko ne, to je že peklensko trplenje in vendar se izobražena in človekoljubna Evropa prav nič ne zmeni za-nje. Nihče ne more tajiti, da bi Evropi obupen položaj Macedonskih trpinov ne bil znan, kajti vsi pravicoljubni časniki pisali so o njem in še pišejo, ter po pomoči vpijejo. Evropa, ta olikana Evropa se pa niti ne zmeni ne za tak klic. Ušesa si maši, da bi ne slišala obupnega kričanja, ki se iz tožne zemlje Macedonske dviguje kviško, ter v nebo za maščevanje kliče. Zakaj človekoljubna Evropa tako postopa, zakaj si maši ušesa? Zato, ker so trpini Slovani — pravi Izraelci v Egiptovski sužnosti, kteri naj se le zatirajo, čem manj jih bo, tembolje bo za sprideno Evropo in njene Nemce! O naj bi bil zatiran narod po Macedoniji nemško ali recimo židovske krvi; naj bi bili Madjari tisti, krere kar tru-moma v verige zakovane iz dežele vlačijo, Evropa bi bila že zdavnoj vsa srdita kviško planila, bi bila že zdavnej za meč prijala in no vso moč z njim vsekala, da bi bili h krati dve glavi odleteli, Grška in Turška! Tako pa? E — kaj bo Slovan? Kdo se bo le zanj pehal? Po vsi pravici moramo tukaj vprašati iz političnega stališča: „Ali je tako postopanje glede ohranenja evropejskega miru, čegar zibel sicer v senci desetih milijonov bajonetov stoji, modro? I — menda ne! Vse drugo prej, le to ne. Mace-donci bodo trpeli, dokler bodo mogli. Kedar pa njihove bolečine vrhunec dosežejo, da se jim bo smrt na bojišči ravno toliko vredna zdela, in še stokrat več kakor sedanje revno življenje, tedaj dvignili se bodo po celi deželi in to morda ne le po Macedoniji, temveč ves Balkan zna se vneti ! kdo bo zakrivil grozovit požar? Evropa sama in nihče drugi, ktera sedaj malomarno gleda kruto postopanje divjih Turkov in zvitih Grkov kristjane morečih Ena obeh držav, če ne obe, prisiljena bo prijeti tedaj za puško, ali Avstrija ali Rusija in se na stražo vstopiti, da se plamen upora ne bo širil po Evropi dalje. Vsaka pa bo zahtevala odškodnino in to Avstrija Solun, Rusija Carigrad. Mar li so pa bode prvi ali drugi dotični vladi mirno prepustil? Težko; veliko Iaglje se pa zna ogenj po celi Evropi vneti.
Angleški konservativni časniki si vstrajno prizadevajo svet prepričati, da sedanja angleška vlada nima namena povračati se k Beanconsliel-dovi Rusom sovražni politiki. Bi že bilo, če bi se dejanja Salisburyjevega ministerstva vjemala z njegovimi lepimi besedami; žal, da si je pa ravno to dvoje v sličnem položaji nasprotno. Salisburyjevo ministerstvo je vse tiste može v službo poklicalo, ktere je bil Gladstone iz službe odpustil, ker so
bili ravno Rusiji preveč sovražni. Med temi je v prvi vrsti angleški admiral v turški službi Hob ar t paša, ki je znan zarad svojega velicega sovraštva do Rusov. Tega bodo zopet v državno službo vzeli. Dalje bodo premenili svojega zastopnika v Carigradu. Dosedanjega bodo poslali kam drugam, v Carigrad pride pa ravno tisti Sir Layard, ki je največ k temu pripomogel, da se je začela rusko-turška vojska leta 1877/78. Ravno prav, sedaj ima zopet priložnost že jedno tako za popolno oslobo-jenje Bolgarov po iztočni Rumeliji in po Macedoniji pričeti, kar se bo možu prej ko ne tudi posrečilo, kajti prav nič ni verjetno, da bi bil svoje mišljenje spremenil in sovraštvo nasproti Rusom opustil.
Na Ruskem so se zopet pričeli židovski izgredi v Kijevski okoliei. V Chabun je nek židovsk mesar neko kristjanko, ki je pri njem meso kupovala in sta se pri tem uekoliko sprla, zarad prepira tako pretepel in na ulico vrgel, da je ženska zvečer umrla. Sin njen, delavec v ondašnji tovarni za sukno je vse svoje prijatelje našuntal, da so vzeli, kar je ravno kdo v roke dobil in so se dvignili nad židovska stanovanja, kjer razbili, kar jim je pod roke prišlo. Ko so so bili z razbijanjem gotovi, prijeli so za postelje in so vse na ulice znosili. Gosposka si ni vedela druge pomoči, kakor da je v Kijev po vojake brzojavila.
JSf/ijit ne bo še kmalo lepše zarje gledal. Generai Wolseley vsaj je teh misli, da Angležem še mnogo let ne bo mogoče Egipta zapustiti, kajti sedaj-le se bliža čas, ko bo jel Mahdi vanj siliti. To bode pa Angležem silno veliko posla dalo, kajti general Wolseley je teh misli, da je Angleška nima te moči, ki bi bila vstani Mahdija zadržavati, kedar bo državno mejo iz Sudana v Egipt prekoračil. Tudi za Chartum, pravi Wolseley, se bodo še enkrat spri-jeli; če se bodo na jesen na pot dvignili, ima on upanje, da bodo zmagali. Glej jih dedcev! Kaj pa so minulo jesen oprezovali po puščavi, kakor svoje dni Izraelci? Kaj jim je bilo treba nevspešnega cincanja iz jedne strani na drugo, Gordon je pa med tem hrepeneč pomoči pričakoval. Lansko leto bil je čas za to! Ali se morda nadjajo, da jim bo prihodnjo jesen zmaga sama od sebe z nebes cep-nila, kakor zrela figa raz drevesa? Mahdijeva moč bo, kedar iu če se bo on celo v Egipt upal, od leta do leta jačja. Res je, da so se mu sedaj Sudanci nekaj vstavljati jeli, toda Mahdi jih bo že znal na to pripraviti, da bodo zopet za njim drli. Ker se toraj Wolseley za trdno nadja, da pojdejo Angleži še po eno blamažo pred Chartnm, odsvetoval je tudi jako odločno, da bi se Dongola iz rok spustila.
Izvirni dopisi.
Iz Vipavske doline, 9. julija. (Tudi petdesetletnica, pa redka.) Kakor je „Slovenec" nekoliko namignil, smo obhajali pretekli torek 7. t. m. lepo, pa jako redko slovesnost, namreč petdesetletnega bivanja in pastirovanja prečast. gosp. Jožefa Nakusa na Planini.
Sešlo se je bilo 15 duhovnikov, med temi dva dekana, namreč domači Vipavski, prečast gospod Erjavec in Postojniški, prečast. gosp. Hofstetar, ki je nekdaj tudi nekaj let v naši dolini bival — na Vrhpolji. Enoinosemdesetletni starček, pa še krepek, da bi mu jih komaj 70 let prisodili, jo v resnici danes svoj častni dan obhajal. Najprej, kar se tako vč, bila je v zahvalo sv. maša, ktero je starček prav krepko pel. Slovesni govor je imel prečast. gosp. dekan M. Erjavec, v kterem je povdarjal redki prigodek, zakaj se veselimo in zasluge jubilarja. In res, te niso male. Kar najprej duhovne tiče, je g. jubilar skoraj da vse farane sam krstil, sam po-dučeval ter pripravljal za sprejem vseh zakramentov ter tudi vse poročal. Na uni svet spremljal in pripravljal je malo manj kot dva roda. Imel je g. jubilar le dve službi; nekako blizo 7 let v Cirknici kot duhovni pomočnik, od leta 1835 pa kot Planinski duhovni pastir. Zato je tudi g. govornik lahko zaklical: „Veseliti se smemo, ker ta prigodek je edini na Kranjskem, znabiti v Avstriji in še kje." Tudi to je redko, da bi duhovni pastir na deželi le dve službi imel.
Po duhovnem opravilu v cerkvi častitalo je g. jubilantu vse od starega do mladega. Najpred stopil je pred preč. starčeka, svojega nekdanjega tovariša, preč. gosp. dekan Hofstetar, ter mu poklonil lepo diplomo okrajnega šolskega sveta v Postojni. Potem častita duhovščina Vipavska, ter sploh vsa tii zbrana. Nastopil je potem srenjski odbor ter mu poklonil prelepo diplomo častnega srenjčana z okvirjem. Zahvaljeval se mu je najpred za duhovne že zgoraj omenjene dobrote, potem tudi za druge, n. pr. za zvonove, ki so večinoma njegovo delo itd., saj je skoraj vsa cerkev prenovljena.
Enako je mnogo (pred nekaj časom vse) storil za poduk otrok v šoli. Stopila je potem pred g. jubilanta šolska mladina z g. učiteljem na čelu ter mu zapela lepo nalašč za to zloženo pesnico. Najlepše pride pa sedaj. Otroci so se hotli namreč svojemu duhovnemu vodniku in učeniku ne le ust-menu, ampak tudi dejansko zahvaliti. Kako neki, bo si znabiti kdo mislil? Le počakajte: „Ljubezen je iznajdljiva." Neki fantek je prinesel zajčeka ter ga s primernim ogovorom g. očetu izročil. Drugi je prinesel golobčeka ter ravno tako naredil; tretji pete-linčeka, ter tega čuječnost g. očetovi čuječnosti pri-likoval itd. Potem nastopijo deklice šolske ter mu darujejo cvetlice posamezne ali v šopkih. Ena prinese rudečo ter hvali župnikovo požrtvovalnost, druga njegovo ljubezen do čede, tretja ponižnost itd. Resnično, bil je to prizor, ki ga še nisem videl ter ga tudi ne morem dalje popisovati — marsi-kteremu so solze v oči stopile.
Konečno so starčeka razveselili tudi Vipavski pevci s svojim kapelnikom, organistom Pogačnikom z jako lepo častitko.
Da smo bili pri obedu vsi židane, pa poštene volje, lahko verjamete. Vrstila se je napitnica za napitnico na jubilanta, papeža in cesarja itd., kaj bom dalje pravil, saj to je že vsakdanje. A slovesnost na Planini 7. julija 1885 ni bila vsakdanja, bila je redka, častitljiva in prisrčna. Bog nam ohrani prečast. g. jubilanta še mnogo mnogo let, et tunc — vivat in aeternum !
Vrh Skalnice, 8. julija. (Obhajanje tisoč-letnice sv. Metoda.) Menda ni še nikdar prejel „Slovenec" dopisa pod omenjenim krajnim imenom, akoravno je ta kraj daleč na okoli znan pod imenom sv. Gora. Pod slednjim imenom se imenuje od 1. 1539 vrhunec iste gore Skalnice, kjer se je 6. jun istega leta, kakor je po strogi preiskavi svetne in cerkvene oblasti stalno dokazano, prikazala nebeška kraljica z detetom Jezuškom v naročju neki pobožni pastarici Uršuli Ferligojki iz bližnje duhovnije Gr-garjev, rekši njej: „Povej ljudstvu, na mi sezida tukaj hišo in me prosi milosti." Tako si je izvolil Stvarnik vesoljstva na tem strmem hribu, visokem 684 metrov nad morsko površino, ter je vstanovil tu vzvišeni in obširni hram *), ki služi vkljub raz> nim nezgodom časa, že nad 300 let kot izvoljena stolnica sveti Božji porodnici. Odtihmal se tu spol-nujejo besede prerokove (Izaija II. 2.): „In vstanovljen bo hrib Gospodove hiše vrh hribov, in se bo povzdignil čez griče in vrčli bodo k njemu vsi narodi." In akoravno je bilo to svetišče s sa mostanom vred sezidano po neznanem dolgoletnem trudu in z velikanskimi stroški vernega ljudstva, porušeno in prav po vandalsko razdjano 1. 1786, je bilo ono po smrti cesarja Jožefa na prošnjo vsega vernega, na razvalinah žalujočega ljudstva zopet s prostovoljnimi zbirkami sezidano in obnovljeno leta 1793, tako, da pričajo zopet s ponosom prazno prizadevanje sovražnikov tega svetišča besede stoječe pod kipom nebeške Kraljice nad velikimi durmi: „Jaz stojim zopet na hribu, kakor popred."(V. Mojz. X. 10.)
Da pa ne bode uvod h kratkemu opisu tisoč' letnice predolg, naj preidem k slovesnemu prazno vanju tisočletnice. Povod k temu je dal praznik sv. R. T., ob kterem prihajajo vsi vikarji Solkanke fare (9) k procesiji omenjenega praznika, ki je bil letos 4. junija. Pri kosilu sproži eden pričujočih srečno misel, kaj ko bi tudi Solkanska lara s podredjenimi vikarijati (skupaj blizo 10.000 duš) slovesno praznovala tisočletnico smrti sv. Metoda in to tim ložje, ker imamo blizo tako slovečo božjo pot sv. Goro, ktero naše verno ljudstvo že tako rado obiskuje. Vsi pričujoči ravno tako goreči duhovniki kakor iskreni narodnjaki temu radostno pritrdijo, ter naprosijo č. g. župnika, da zadobi od prevzvišenega nadvladike dotično dovoljenje, kar se je tudi zgodilo. Njih prevzvišenost so s prav zadovoljnim srcem privoliti, da naj se verno ljudstvo vdeleži procesije na sv. Goro iz vsih (9) vikarijatov Solkanske fare in komur drago tudi iz bližnje okolice.
zahodni meji Slovanstva vemo slaviti neprecenljive zasluge nerazdružljivih bratov in slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda za veseljno Slovanstvo. Točno ob 4. uri zjutraj se vzdigne iz stare Solkanske farne cerkve ob prijaznem vremenu krasna procesija z župnikom in dvema vikarijama, Podsabo-tinskem in Kronberškem, na čelu. Lepo je bilo gledati po vijajoči se navkreber cesti pobožno peva-joče in moleče ljudstvo, navdihneno za božjo in Marijino slavo in ta dan še posebno za povišanje časti naših slovanskih aposteljnov. Na Prevalih, kjer pelje ena cesta na desno v ces. Trnovski gojzd, srednja skoz Grgar v Cepovan, in na levo pa se vzdiguje tretja še dalje bolj strmo gor proti časti-tem svetišču, se združite še Grgarska in Ravniška procesija z dotičnima dušnima pastirjema na čelu. Krasno so se blesketali križi ob jutranjem solncu; pomnožena sv. vojska se pomiče veselo gor po sv. hribu, kterega ljudstvo še zdaj pod vrhuncem Skal-nico imenuje. Obilo ljudstva je prišlo že v soboto zvečer na sv. Goro od bolj oddaljenih krajev, da opravi svojo navadno pobožnost, pri tem z velikimi predpravicami tudi od sedanjega papeža Leona XIII. obdarovanega svetišča. Za to (ob 7. uri prišlo) dolgo procesijo pride h krati od severja ona iz Batovske, 2 uri oddaljene vikarije, enako s svojim dušnim pastirjem na čelu; s to procesijo seje združilo tudi mnogo drugih vernikov iz Kanalske fare, v kteri cerkvi se je isti dan tudi slovesno praznoval god sv. aposteljnov Cirila in Metoda. Slednjič je prišla s svojim vikarjem na čelu še ena ob 8. uri iz blizo 4 ure oddaljenega vikarijata Trnovega (ki pa spada že pod Šempasko faro), kteri se je pridružil tudi (enako 4 ure oddaljeni) Cepovanski vi-karij. Tako je bila zbrana sv. vojska ob 8. uri v svetišču; gnječa je bila velika v obširni cerkvi, tako, da je moralo mnogo ljudstva zunaj ostati. Vsega ljudstva je utegnilo biti do 10.000. Duhovni so spovedovali do blizo 1. ure popoludne; obhajanih je bilo nad 600 vernih.	(Dalje prih.)
Slavnostna pridiga se je izročila znanemu slo-večemu pridigarju in pisatelju knjige: Zgodovina sv. Gore, (1883) č. g. A. Corvu, mašniku pri tem svetišču. In zares boljšega in bolj originalnega pridigarja bilo bi težko dobiti.
Tako pride zaželjeni dan 5. t. m., ko se je imelo svetu pokazati, da tudi ob najskrajni jugo-
*) Iz samega vezanega kamnja sezidano svetišče daje prostora dovolj najmanj 8000 romarjem. Bolj obširno opisana je zgodovina tega svetišča v novi (1883) knjigi.	Pis.
Domače novice.
(Nekaj o šoli.) Na Ljubljanskem c. k. učiteljišči ni bilo vse, kakor bi moralo biti. Do tega prepričanja prišel je tudi že c. k. deželni šolski svet, ki je sklenil obrniti se do naučnega ministerstva s prošnjo, da naj se na c. k. učiteljišči v Ljubljani razun nemščine in pedagogike vsi drugi predmetje predavajo v slovenščini, kar se do sedaj ni godilo. Tudi za vadnico vložila se bode prošnja, da se bo v bodočem šolskem letu v prvem in drugem razredu le slovensk poduk vpeljal in se bo z nemščino še le v tretjem razredu pričelo. To mora tako biti, ker se na tej šoli vadijo bodoči učitelji za svoj poklic, več razredne šole po deželi so pa vse tako uravnane, da se poduk v nemščini še le v tretjem razredu pricné. Skrajni čas, da se bo našemu jeziku tudi tukaj pravica pripoznala, ki mu gré. Jako nas to veseli; naj bi se uloga tudi pri ministerstvu ugodno rešila!
(Zrelostno preskušnjo na tukajšnji gimnaziji) je delalo 44 javnih osmošolcev in dva vnanja. Po pismeni je po novi postavi odbitih bilo 7, med ust-meno sta odstopila 2, za 1 leto pal je 1, za dva meseca jih je 9, z odliko 5, drugi so dovršili jo dobro. Vnanja dva sta bila na vrsti še le danes.
(Deželni predsednik) g. baron Winkler odpotoval je včeraj popoludne na Dolenjsko, da se osobno prepriča, o škodi, ki jo je v poslednjem času toča provzročila.
(Slavnostno besedo z bazarom) na korist „Narodnemu domu", priredita čitalnica Ljubljanska in društvo „Narodni dom" v spomin sijajnih dni leta 1883 o navzočnosti Njih Veličanstva presvitlega cesarja v prostorih čitalnične restavracije v nedeljo 12. julija 1885 s sodelovanjem c. k. vojaške kapele baron Kuhn št. 17. V s pored:
1.	Morley — „Fanfare des Cuirassiers", svira godba.
2.	Barbiere — Ouvetura k operi „Perdita", svira godba. — 3. Slavnostni govor gospoda Terstenjaka. — 4. Komčar — „Olga", svira godba. — 5. Herold — Ouvetura k operi „Campa", svira godba. — 6. Tovačovsky — „Na gorah", poje moški zbor čitalnice. — 7. Strauss — „Noč v Benetkah", potpourri; svira godba. — 8. Gounod — „Ljubka cvetka" iz opere „Faust", svira godba. — 9. F. S. Vilhar — „Mrtva ljubav". Pesen za tenor s spremljevanjem orkestra ; poje g. Ivan Meden. — 10. Rossini — Introdukcija in zbor iz opere „Semiramide", svira.
godba. — 11. Bacho — „Frančiška", svira godba. — 12. Thomas — Iutrodukcija k operi „Hamlet", svira godba. — 13. Šautelj — „Kranjska dežela", poje moški zbor čitalnice. — 14. Strauss — „Na-gajivka", svira godba. — 15. Vilhar-Šautelj — „Jamska Ivanka", svira godba. — 16. Eisenhut — „Moja ljubav", osmospev: pojo gospodje: Eazinger Pribil, Štamcar, Pelan, Kruleč, Pucihar, Nolli in Paternoster. — 17. Millocker — „Gasparoue", svira godba. — 18. Putnica. — Začetek ob 8. uri zvečer. — P. n. člani Ljubljanske čitalnice so prosti vstopnine; gostje plačajo 30 kr. za osebo, otroci 15. kr. — Opomba. V „bazaru" prodajala so bo bogata zaloga raznovrstnih lepih, koristnih in mičnih dobitkov narodne loterije, kteri so ostali ali nezadeti ali bili podarjeni „Narodnemu domu" za „bazar" itd. K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor.
(Posvečevalije duhovnikov.) Jutri ob uri bodo prejeli v stolni cerkvi prvi višji red subdijako-nata sledeči gospodje: Miha B u 1 o v e c, Mat. E r z a r, Miha K1 e m e n č i č, Marka P a k i ž, Alojzij P e h a n i, Avg. Ščinkovec, Jan. Ambrož, Jos. Kos, Jos. Kramarič, Jan. Kunauer, Ant. Mali, Janez P avli č.
(Proti-spiritističua predstava) v deželnem gledališči včeraj zvečer je bila prav izborna in je v resnici občudovanja vredna. Več o tem v ponedeljek, ker je danes poslednja predstava.
(Poroka.) Danes se je poročil g. AdolfHaupt-inann, tukajšnji tovarnar oljnatih barv, z gospo-dičino Emilijo Spilarjevo, hčerjo znanega rodoljuba gosp. Ivan Špilarja, posestnika in župana v Št. Petru na Notranjskem.
(O včeranjem požaru v Nad gorici j nam je toliko dostaviti, da gospodar Jem ec ni bil zavarovan, pač pa Beg ar.
(Birmovanje.) Iz Ribnice se nam piše: Sprejem mil. knezo-škofa bil je povsod jako slovesen; Ribnica bila je 7. t. m. in Lašiče 8. t. m. zvečer raz-svitljena. Otrok je bilo v Ribniški dekaniji birmo-vanih čez 2800, in sicer samo iz Ribnice 939, v Lašičah 805, v Sodražici nekaj čez 400 in v Loškem potoku čez 700. Originalen je bil slavolok v Sodražici, sostavljen iz samih rešetnih obodov v spriče-vanje lesne obrtnije, ki v omenjenem kraji posebno cvetč.
(Strela je ubila) 6. t. m. v Strugah dve ženski. Ko se je popoludne napravljalo k hudemu vremenu, bilo je 5 delavk na polji, ki so zavetja pred dežjem iskale pod nekim hrastom. Tri izmed njih so se pa kmalo zopet umaknile, češ. da tam rado treska. Dve ste pa ostali pod hrastom, v kterega res vdari strela in obe ubije. Bile ste po glavi opaljeni in menda takoj mrtvi.
(Učiteljske službe) razpisane so v sledeših občinah : V Selcah z 450 goldinarji, v Zalilogu, Dupljah, Trsteniku in Besnici po 400 goldinarjev in prosto stanovanje. Prošnje do 30. julija t. 1. na c. k. okrajni šolski svet v Kranji.
(Dva „Tiča") prava kozaka, prijeli so v Lo-gatci Ljubljanski redarji in ju v Ljubljano prignali, ker sta na sumu, da sta tukaj jednega cun-jarja iz Kopra za 100 goldinarjev okradla in pa nekega kmeta iz Gorenjskega, ki je bil v Ljubljano vole prodal, v Šiški za 45 gold, pri igri obrala.
(O Tržaških lahonskih poštnih uradnikih) došla nam je ravno pred sklepom uredniškega dela že zopet pritožba. Je v Trstu gospodičina, ktera tu pa tam v Ljubljano rekomandirana pisma pošilja. Kedar je le-ta s slovensko adreso na pošto prišla, so se ji vselej olikani laški c. k. uradniki posmehovati jeli. To se je tako dolgo ponavljalo, dokler je zasmehovanja tudi že gospodična zadosti imela in je dotičnega laškega uradnika prav dobro oštela, na kar ima sedaj mir.
(Pri velikih pomorskih vajah v Pulji) padel je predvčeranjem nek c. k. pomorščak v morje raz oklopnice „Habsburg", ko so se vojni parniki ravno v tri divizije uvrstevali. Hitro so spustili čolniče v morje in so ga rešili. Tudi zdravniška pomoč bila je takoj pri rokah. Potegnili so ga na oklopnico „Kaiser Max". Za ponesrečnika zanimal se je jako sočutno nadvojvoda Aibrecht. Vže čez malo časa so mu brzojavili na paruik „Greif", da se dobro počuti.
Telegrami.
Spljet, 10. julija. Državni poslanec dr Bulat izvoljen je soglasno za tukajšnega župana.
Madrid, 10. julija. Včeraj zbolelo je na Spanjskem 1342 bolnikov za kolero, umrlo pa 611. „Graceta" potrduje, da je po desetih pokrajinah od 20. maja pa do 7. julija 28.000 ljudi za kolero zbolelo, 12.350 pa pomrlo. Med temi jih je v Madridu bilo 190 bolnih in 113 mrtvih.
T u j c i.
7. julija.
Pri jMaliču: Prano Sicherer, železni™ uradnik, iz Mo-nakovega. — Steinhalter, zasebnik, iz Mohakovega. — Adalbert Welser, železn. uradnik, z Dunaja. •— N. Berner, trg. pot., z Dunaja. — Ignacij Neumann, trg. pot., iz Pečuha. — Niiren-berg, zasebnik, iz Trsta. — Josip Gerstel, trg. z lesom, iz Trsta. — I)r. Edvard Seitz, zasebnik, iz Gorice.
Pri Slonu: Anton Sušič, c. k. polkovnik v p., iz Celja.
—	Leop. Globočnik, iz Železnikov. — Jurij Wirtinger, gostilničar, iz Opatije.
Pri Južnem kolodvoru: Karl Zinner, trgovec, iz Trsta.
—	Nevilie, mašinist, iz Vidma n. L. — Ana in Jožefa Dilnik, zasebniei, iz Beljaka. — Prane Dolinar, župnik, iz Trate.
Pri Avstrijskemu caru: Marka Šutej, krošnjar.
l>iinafgka borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 95 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	83	^	75
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	109	,	10	„
Papirna renta, davka prosta . .	100	„	05
Akcije avstr.-ogerske banke . .	873	,	—	„
Kreditne akcije............285	„	50	„
London..............124	,,	60	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......9	„	88	„
Ces. cekini...... .	5	„	89	„
Nemške marke......61	.	15	.
Naznanilo in priporočim.
Podpisana Vanič & Jerman naznanjava slavnemu p. t. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija 1885 začela in odprla v svoji lastni hiši (poprej g. Ripšl-ovej) v Celji št. 39 na voglu poštne in graške ulice
svojo štaciiiio in trgovino
z različnim suknenim, platnenim in tkanim ! blagom, pertenino in vsake vrste drobnarijo
pod firmo
VANIČ & JERMAN.
Trudila se bova, kolikor je v najnih močeh, da hitro in dobro, pošteno in po ceni ustreževa željam vseh častitih kupovaleev, kteri nama naklonjenost in zaupanje izkažejo.
Zagotavljava, da imava na prodaj čisto novo robo in smeva trditi, da nikdo ne bo šel nezadovoljen iz najne štaeune.
Prosiva toraj uljudno za zaupanje, naklonjenost in prav obilno obiskovanje najine trgovine.
V Celji, dne 8. julija 1885.
(2)	Vanič in Jerman.
Kdor hoče včasi kako uro smešno prebiti,
naroči naj se na
J»
S
kterega bo izdalo vredništvo „Jurja s pušo" v Trstu.
Cena mu je 55 kr.
Izšel bode meseca oktobra t. 1.
„Jurjev koledar" obsegel bo razun koledarja obilo šaljivih spisov pripovedk, pravljic vse z ličnimi podobami okinčano. Prerokoval bode Juri, kot pravi prerok vse kar so ima zgoditi, celo vremena bo pogodil. Ugork izrekov, šaljivih pesnic no bo manjkalo. Denar in pisma naj se pošiljajo
upravnl&tvo „Jurja s jniso" (1)	v Trstu.

SUšeM zbral m
IV. knjiga:
„RAZLIČNO BLAGO",
ravnokar izdana, dobiva so pri izdajatelju čast. gosp. Mih. Lendovseku v Makolah (Maxau bel Pol- • tschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl 30 kr. za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: i. „Šola In odgoja", str. 180; II. Narodna politika in narodo gospodarstvo, str. 183—354; III. liazna (4)	tvarina, str. 357—428.
M. ROSSMANNOVA
trgovina s steklenino, porcelanom in ogledali
v	(2)
LjviX>ljaiii
priporoča svojo bogato zalogo iminivHio, kavno in čajno poModc, ter raznih družili reči za luksus belili in pisanih. — Posebno velika je zaloga ogflotltil v zlatih okvirjih in brez okvirjev, v.lut ili okvirjev samih, nvotilnic za petrolej, broiinstlh svotiliiilco-v (lustrov,) j»o-sode za pijačo in za namizje; vse po jako n i z k i h cen ah.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaeeljske kapljice
za želode«,
kterim se ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so noprckosljivo sredstvo zoper: inniikanje slasti pri jedi, slab želodec, nriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč, v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
jpf Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istluite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mostnem trgu Truk<5e/,y-ju. Bazpošlljava se le
mmiiim
_ TROPFEN
NUR ECHT BEI APOTHEKER 7RNK0CZY LAIBACH t STÜCK 20
v Ljubljani pri U. pl. jeden tueat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
X;« !■ m I
Gospodu Trnkoe/.jj«, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brczvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug,
(2)	posestnik v Šmarji p, Celji.
um
i
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomulil j c vo (Oorscli)
najboljše vrste, izborno zoper brainore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne oteklino. 1 stekl. 60 kr.
Sa ličil na ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapre«! pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
C. li. l»l-iv.,
ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in oblstnih boleznih, v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvršč se talcoj
v lekarni Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.