Št. 80. V Gorici, v torek dne 4. oktobra 1904. Letnik VI. Izhaja vs;i torek insobotoob 11. mi prcilpoldiu1 za meslo ter oL H. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob B. zvečer. Slane. po poAti prejeman ali v Gorici na iloiu poSiljan celoletno 8 '\, polletno 4 K in četrlletno 2 K. Prodaja se v Gorici v to- hakanian Schwarz v Solskih tilicah, Jellersitz v Nunskib ulical) in Lc- ban na Vordijevem tekaliSču po 8 vin. GORICA (ZJutranje izdanje.) Ureduistvo in upravuiätvo se nahajala v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. at, 9. Dopise je nasloviti na iiredniälvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo >Gorice«. Oglasi be raeunijo po petit- vrstah in nicer ako He tiakajo 1-kral po 12 vin., 2-kral po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkral tiskajo, raeu- nijo »e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Goriški deželni zbor. Tretja seja. V petek ob 5. uri popoludne bila je trelja aoja dežolnega zbora, pri kateri ho bili navzoči vsi poslanci. Ko jo dož. glavar otvoril sejo, hotel je deželni taj- nik pročitati zapisnik prejsnje aeje, je pH to opUHtil, ker jo to sklenil deželni zbor na predlog poslanca Holzerja. Nato jo glavar naznanil zbornici, daje deželni hipotečni zavod ravnokar izdal poročilo o Hvojom delovanju, kakor tudi, da jo došel deželnomn odboru od tržaškega namestnišUa dopis, s katerim se mu na- znanja, da so načrti glede uravnave pri- tokov Vipave že dokončani in da ho v kralkrm napravijo tudi načrti glode urav- navo reko Vipave same Nato je deželni tajnik prečital predloge in interpelacije, ki so jih naznanili poalanci za to sejo. Predlogo so stavili poalanci Holzer, dr. Treo, Štrokolj in dr. Tuma. Poslanec Slrekelj poziva v svojom predlogu vlado, da slrogo nadzoruje izvršitov poslavnih dolo^b gledo umotnih vin. Dr. Tuma jo stavil prodlog gledo zgradbo železnice od Sv. Locije do Idrije od jodne strani in od druge pa do italijnnake meje. Dalje predlog, da bodi dogotovljeno deželno- zbornko poročilo že do konca maja ter da ho v ta namen določi posoben pro- Htavljalec. Poleg predlogov pa je stavil dr. Tuma že več interpelacij, in aicer: jedno glede ustanovitve tehničnega urada za uravnavo hudournikov in rek, jedno gledo premestitve moškega učitcljišča v Kopru, jedno v zadevi zakolnib piaačev, jedno v zadevi jarkov pri vipavski žclez- nici, jedno glede potovalnih poljedelskih ueileljev in njihovega atalnega nameače- "JH, jedno glede paänikov za koze, jedno v zadevi planinskih paänikov, jodno glede državne podpore za sadjerejee, jedno za- radi nepostavnih odnoäajev v tukajšnji kiiH'tijski družbi, jedno glede deželnega liipotečnega zavoda, in konečno jedno glede sorodstva ravnatelja deželnega hi- potečnega zavoda a svojimi predstojniki oziroma z deželnim glavarjom samim. Deželni glavar je rekel, da postavi predloge na dnevni red prihodnje seje, • nterpelacijo pa da bo dal prečitati po dokončanem dnevnem redu te aeje. Dr. LISTEK. Med gorskiini orli. Povest izza öasa hercegovskega ustanka. Huski: Peter Petrov. (Dalje.) „Ali Turki tako zelo pritiakajo?1' ˇpraäam ga. „Tu sicer ne, ali oni tarn — in pri tern pokaže nazaj — ti nam idejo za hrhet, paaji ljudje. Treba niti od tu čim prej in ae oddaljiti, dokler ne pridejo drugi k nam!" „Ali na pomoč?" „Da. Lazar (Sočica) ide, i Zimono- *ič (pop Bogdan Z.) ide, i Maksim (M. Bačevič) ide, i KrivoSijani idejo — vai idejo k nam." Šele zdaj sem razumel, zakaj je ta Ölo. NiBera mogel verjeti, da bi tak mož kot je peko — zagazil v zaaedo. Ne, Peko je zadrževal Tnrke z razmerno toajhno močjo do prihoda ostalih čet, Nad nami ao žvižgale krogle; aem- Wtja bo pokale ter padale od njih po* 'Omljeue veje visokih drevea. Do zdaj Srno ali navzgor, a zdaj pa po ravani. «'Vizganje in Sum krogel se je vedno bolj množilo. Še nekoliko korakov, in Tuma se oglasi k besedi ter zahteva, da so predlogi in interpelacije koj prečitajo, češ, da tako določuje tudi zborniški po- slovnik v svojern § 10. Deželni glavar se tomu protivi tor tolmači dotična določila zborniškoga poslovnika vse drugače kakor dr. Tama. Dr. Tumu pa pravi, naj stavi tozadevni nujni predlog pismeno, kar je dr. Tuma ludi sloril, a predlog je zbor- nica odklonila. Nato se je proälo k dnevnemu rodu. V prizivno komisijo za odmero pridob- ninskega davka so bili izvoljeni in sicer kot pravi Člani gg. : Dreossi, Bolko, Cri- stofjletti in dr. Fr. Pavletič; kot namest nika pa gg.: Josip Vidmar in Ant. Orzan. Kot pravi člani v prizivno komisijo za odmero osebno dohodninskega davka pa so bili izvoljeni in sicer kot pravi udje gg : Jurij Bombig, Gvidon Lazzari, odvet- nik dr. Eggor in dežolni poslanoc Lapa- nja; kot nameatniki gg : vitez Diego Fi- nelti, deželni poslanec prof. Borbuč, de- žolni poslanec Anton Jakončič in velepo- HO.Htnik Josip Živec. Nato je prečital dežolni tajnik celo vtbIo peticij. Med temi so je nahajala tudi prošnja telovadnoga društva „Sokol", v kateri prosi druälvo, da bi smelo na svoji zaslavi nosili deželni grb, in ona deželnega učileljskega druStva, v kateri so prosi, da bi dežolni zbor upošteval sklepe tcgK druiHva na zadnjem ahodu. Peticije so se odstopile dotičnim od- aekom. Dr. Vonutti prečita poročilo o ra- čunakem sklepu deželnega zaloga za leto 1903, ki so jo odstopilo finančnemii od- seku. latotako ao ae odatopila linančnemu odaeku poročila o računskih sklepih za- logov, upravljenih po deželnem odboru za leto 1904, o proračunu deželnega za- loga za leto 1905, o proračunu zalogov, upravljenih po deželnern odboru za leto 1906. Dr. Marani je poročal o premembi občinskega reda. Dotični predlog glede apremembe občinskega reda odstopil bo je na predlog poslanca dr. Eggerja prav- nemu odseku. F^oalanec Berbuč jo poro- čal o zakonskem načrtu glede uvrstitve ceate, ki vodi iz trga Bovec do mosta pri Čez-Soči, med Hkladovne ceate. Ta zakonski načrt jo bil vBprejot v vseh treb branjih. Dr. Venuti je preČital po- ročilo o resoluciji gledo povračila stro- škov občinam, koji izvirajo istim iz uprav- Ijanja upravnih poslov v preneäenem de- lokrogu. Resolucija bila je aprejeta. Po- slanec dr. VerzegnasBi poročal je v za- devi ugotovljenja bolniäkih stroäkov za insolventne bolnike te dežele, ki se spre- jemajo v zasebne bolnišnice v turški dr- žavi. Dr. Tuma je predlagal, da bi ae ta zadeva odstopila pravnemu odseku, ki naj bi proučeval o tem, da bi se taki strožki povračevali iz deželnega zaloga. Poročevalec dr. Verzegnassi 8e je temu protivil ter priporočal da se ta zadeva koj reši tor da ae dotični predlog, zade- vajoč zgoraj omonjeno ugotovljenje, že v ti seji sprejme, kar se je tudi tgodilo. Dr. Venuti je poročal o proänji občine Villesse za podporo za zasutje neke mla- kuže. Dovolilo se je 500 K. Dr. Venuti je dalje poročal gledo doželne materi- jalne podporo, koja se ima podeliti vladni akeiji proti pelagri. Predlagul je v imenu deželnega odbora in sicer najprej, da deželni zbor odobri uklep deželnega od- bora, a katerim je ta v zgoraj omenjeni namen na svojo roko dovolil podporo 1600 K, in naj deželni zbor dovoli Se 4000 K v omenjeni namen, katera avota pa naj se izplača iz glavnice ubožnoga zaloga, ki je vsled prihrankov zadnja leta äe precej narasla. i)r. Tama ae naj- prej protivi lemu, da bi 86 skrčila glav- nica ubožnoga zaloga, ceä, da je aploh znak slabega goapodaratva, ako ae doti- kajo glavnice v pokrilje stroäkov, ki bi ae morali izplačati iz tekočih dohodkov. On ni sicer proti vsaki podpori v ta na- men, je pa mnenja, da bi take atroške raorala nosili država. Pride pa do sklepa, da naj deželni zbor dovoli v reöeni na- men le 2000 K podpore, a ta Bvota iz- plača naj se iz deželnega zaloga. Poleg tega je omenil dr. Tuma, da bi morali v prvi vrsti priapevati v tak namen tudi (urlanski poseslniki. Pelagra išče avojih žrtev le med koloni. To pa zaradi tega, ker so koloni jako alabo preakrbljeni z živežem. ker prebivajo v nezdravih ata- novanjih in ker jim nedostaje zdrave pitne vode. Za vae to pa bi morali skr- beli dotični turlannki posestniki kol go- podarji kolonov. Tudi dr. Gregorčič se je protivil temu, da bi se podpora izpla- Čala a tem, da bi se dotaknila glavnica ubožnega zaloga in predlaga zato, du se ta zadeva odstopi linančnemu odseku, da jo prouči in zopet o nji poroča de- želnemu zboru. Poslanec dr. Faidutti pri- poroča, da se predlagana podpora koj dovoli bodi iz tega ali iz onega zaloga, češ, da je nujno potrebna. Dr. Egger je ialotako priporočal takojšnjo rešitev te zadeve, ter očital dr. Tumu in dr. Gre- gorčiču nekako trdosrčnost. Dr. Marani je govoril v iatem smislu kakor sta govo- rila dr. Egger in dr. Faidutti, obenem pa tudi podpiral predlog, da se podpora iz- plača iz ubožnega zaloga, češ, da je ta valed prištetja obresti h glavnici zadnja leta äe precej narastel. Očital je nekako vladi, da je bila nekako zanikrna glode racijonalne ureditve tega vpraSanja po- stavnim potom. Hekel je, da se je šele po 20 letih odločila za neki zakonaki načrt in da je o takem Sele prod meae- cem dni obvestila deželni odbor. Vladni zastopnik grof Attema priporočal je tudi takojänjo dovolitev predlagane podpore. Pri ti priliki pa je tudi zavrnil očitanje dr. Msranija, češ, da se ni vlada za to zadevo zadostno brigala. Dr. Gregorčič je zavrnil dr. Eggerja, češ, da se je ka- zal on a Bvojim predlogom trdosrčnega. On ni nikakor ugovarjal podpori injele proti temu, da se podpora izplača iz ubožnega zaloga, in je mnenja, da se taka podpora izplača iz deželnega za- loga. Da bo pa to na primeren naöin uredi, predlagal je, da ae ta zadeva od- atopi v proučevanje finančnemu odaeku. Je pač vaejedno, ako ae podpora dovoli že danea ali pa äele čez osem dni. Tudi dr. Tuma zavrnil je alično očitanje re- koč, naj vendar italijanaki poalanci opu- ate brenkanje na to struno. Ako bi se hotelo govoriti o humoniteti, očitalo bi se italijanski večini v tem pogledu od strani alovenake manjSine marsikaj. Pri tem je rekel dr. Tuma, da umakne svoj predlog, da se dovoli le 2000 K, in da je tudi on za to, da se dovoli 4000 K, a a pogojem, da se> ta podpora izplača iz deželnega zaloga. Pri glasovanju ostala prišli smo do strmine, kjer je bil gozd bolj redek. Bili amo pri žrelu. Pred nami je bil boj v polnem žaru. Glej tu tudi bojee ! Za drevjem, za kamenjem, sedeči, stoječi, ležeči, pripog- njeni bo streljali terse branili posamično in v gručab, pa si klicali med seboj in psovali in izzivali sovražnika. Bolj na- prej je bilo videti izza drevja odkrito hribovilo proatranstvo in v daljavi treh ali Štirih ato atopinj je bil dolgi pas di- mov, ki so ae pokazovali, pa zopet iz- gubljali — to ao bili Turki. Za nekaj čaaa smo zagledali Peka. Stal je tu in držal svojo večno pipo v ustih. Ko nas zagleda, dene dva prsta v usta in prosunljivo zabrizga —• kretajoč se na deano in levo. To je bilo njegovo navadno znamenje in bojni klic. „Idimo. Treba da odstopimo od tu na drugo atran" reče mi kratko kot vse- { Sli smo na deano po redkem gozdu in vedno bolj so se pridruževali vojniki k nam. Očividno smo odstopali. Streljanje je ponehavalo. Kmalu so ae razlegali divje in za- molklo vrkliki: „Alia! alia!" Menil sem, da so Turki zapazili naš odstop ter ga pozdravljali a temi zmagoalavnimi vzkliki; ali bilo je drugo. „Zapazili ao, pasji ljudje," zamrmra Peko Pavloviö. „Kaj 80 zapazili?" vpraäam ga. „Nu, avojee, ki jim idejo a te strani. Zato pa kriče . . ." Streljanje in kričanje Turkov je bilo vedno hujäe in niate minuli dve ali tri minute, ko ao ae oglasili z druge atrani bolj oddaljeni in priduäeni atreli. Bili 8mo med dvema ognjema. Po ložaj je bil zelo slab. „Simo, vedi gospoda Rusa in In- gleza na to „glavico", ki je za cesto . . . A vi Bokoli, idite tje in čakajte. Mi vsi pridemo tje," veleval je Peko. Vai, kar naa je bilo tarn, smo äli dalje, Peko pa je ostal ter veleval osta- lim, kako naj odstopajo. Pot je bil strašen v pravem pomenu beBede. Velike akale so ae pojavljale vedno bolj in bolj pogosto in naposled so tvorile splošno verigo zadržkov. Lezli amo 86 akale na akalo, padali in 86 iz- podtikali, ker je bilo kamenje mokro in nadnavadno opolzlo, in vse to pod ail- nim ognjem, „Oj! Boga mi!" zaaliäi so krik zadej. Urno se ozrem in vidim, da sta prejela jednega vojnika dva druga pod pazduho. Kmalu za tem drug tak vzklik zadej — ranjen je bil drugi. Okoli so zvižgale krogle. Bežali smo, apuščali ae navzdol, pa hiteli po jarku, tekli čez ceato — ono ceato, ki smo jo videli od daleč prej — in to med vednim strelja- njem Turkov. Nato zopet v hrib. Tu je bila Se težja pot Jaz in Prajor ava bila do konca utrujena in atopala sva ne- kako topo, brezmiselno — jedva sva raz- ločevala okrožujoče naju predmete. Glava mi je gorela, v oöeh mi je vse migljalo. Naposled pridemo na vrh glavice. Se ne- koliko stopinj in bili amo akriti pred kroglami in varni. To prijetno novico objavim Pra- joru, ki je bil popolnoma iz uma. Pogleda me raztreseno, kakor bi šele zbiral avoje misli, da bi mogel umeti pomen mojih beaedi. Ponovim mu to, in äele zdaj je razumel, in objel me je. „Oh! mon ami!" mogel je le izreči in z globokim vzdihom je padel na tla. (Dalje pride.) ata predloga dr. Gregorčiča in dr. Turne T manjäini in vsprejet je bil predlog deželnega odbora. Poslanec Panigai je predlagal, da se seja zakljači, kar se je tudi zgodilo. Prihodnja seja bode v četrtek. * • Zgorej 8mo omenili v poročilu o seji deželnega zbora, da je naznanil pred- sednik tudi poročilo deželnega hipoteč- nega zavoda ter iatočasno konstatiral na- predovalen razvoj v poalovanju tega za- voda. V boljäe razomovanje sledi iz po- ročila nekoliko statističnih podatkov, iz katerih se zrcali razvoj zavoda. Varuätvo je imelo do 1ft. septembra 33 soj. Do tega časa j(3 bilo vloženih 1036 proäenj za znesek 5,233.200 K. Od leh jo bilo od- tognjonih kralkim polom po predhodnem progleda ravnateljstva 360 proäenj za znesok 2,372.100 K. V sejah varuätva je bilo obravnavHnih 662 proäenj za znesek 2,768.000 K, in ima še biti pretresovanih od varuätva 14 proäenj za znesek 93.100 K. Izmed 662 proäenj za skupni znesek 2,768.000 K, katere je pretresovalo va- ruätvo, je bilo ali popolnoma ali deloma ugodno reäenih 582 proäenj v sknpnem dovoljenem znesku 2,317.400 K, in znaäa svota, za katero so bila manj dovoljena posojila 156.300 K, dočim je varuätvo odbilo 80 proäenj za znesek 294.300 K. Od 582 dovoljenih posojil v znesku K 2,317.400, je äe 34 posojil za znesek K 277.000, katera čakajo pritrdilne ali ne- gativne izjave prosilcev ali pa odobrila dežclnega odbora. Prosilcev, kateri niso sprejeli dovoljenega poaojila, ker jim ni zadostovalo, je bilo 177 za znesek K 338.800. Prosilcev, ki so najprej sprejeli posojilo, a so je potem stornirali iz raz- ličnih vzrokov je bilo 29 za znesek K 30.600. V kratkem se ugotovi, ker se na- hajajo med časom vknjižbe 97 posojil za znesek 415.000 K. Dejanski že ugotov- ljenih je 245 posojil za znesek 1,256.000 K — Poročilo pa zaključuje takole: Slednjiö se opaža, da dosedaj do- seženi izidi nam dajajo pravico previ- devati že za prvo npravno leto bilanco, kalera, dasi ne bode izkazovala velikega dobička, gotovo ne bode izkazovala pri- mankljoja, lako da deželna oprava ne bode občntila vsled uslanovitve hipoteč- nega zavoda drugoga bremena razun majhno izgube na obrestih od zneska R 30.000, kateri je brezplačno prepustila zavodu kot predujm za pričelek njego- vega delovanja. Kranjski deželni zbor. V kranjskem deželnem zboru so so dogodile v petkovi seji tako značilne in zanimivo reči, da se nam zdi amestno ponalisnili del poročila, katero je pri- občil „Slovenec' z dne 30. sept, do- slovno, in sicer oni del" poročila, ki se bavi z nnjnim predlogom poslanca dr. Šusteršiča, tičočim ae c. kr. korespon- drnčnega urada, ki je v svojih poročilih napram avstrijskim Slovanom skrajno pristransk ter poroča o raznib dogodkih tendenzijozno zavito vse to, kar bi znalo biti Slovanom na äkodo, a zamolčuje vedno vse ono, kar bi bilo Slovanom na korist. 0 tem je prepričana vsa slo- vanska javnost in je bil skrajni <5as, da so se ludi zastopniki slovenskega naroda v kranjskem dežel. zboru jedenkrat po- stavili po robu takemu postopanju c. kr. korospondenčnega urada ter zahtevali od vlade, da koj odstrani krivico, ki se godo Slovencem od strani omenjenega urada. Kako se je pa to zgodilo, o tem nam priča petkova seja kranjskega dežel. zbora, katera označuje kranjske razmere v res čudni luči, o kaleri posnamemo, kakor rečeno, iz „Slovenca" to le : Dr. Šusteršič in tovariäi so viožili naslednji nujni predlog : Dež. zbor naj sklene : C. kr. vlada se opozarja na deželi kranjski, ozir. njonem ugledu äkodljive nedostatke pri c. kr. korespondenčnem uradu G. kr. vlada so pozivlje, da tem nedostatkorn takoj odločno odpomore in popravi krivico, katero je navedeni c. kr. urad prizadel deželi kranjski. V formalnem oziru se predlaga takojänja nujna razprava v zmisiu § 21*^ opravilnika. '¦¦* Ako pa bi zbor ne priznal nujnosti, naj se s tem predlogom postopa po § 18 opravilnika. Dr. Šusteraič izjavlja, da se tu ne gre za obstrukcijski predlog ; kadar mi- stane obstrukcija, bo tako jasna vsa- kemu, da je ne bo treba nobenemu razlagati. Tu se gre za stvar, ki je bila že lani nujna, a se je letos pokazala zopet kot jako nujna. Delovanje vladnega korespondenčnega urada je tako, da je äkodljivo za ugled dežele, dež. zbor bo mora postaviti za cast dožele kranjske ! Govornik se jo že na Dunaju opetovano pritoževal nad poročili, katera korespon- denčni urad dobiva od dež. vlade kranjske, ki so često v nasprotju z resnico in tendenciozna, posebno tendonciozna ta- krat, kadar se hočo slovensko probi- valstvo prod svetom orčniti. Omenja poročanja korespondenčnega urada o lanski kazinski demonstraciji, katero sicer naša strtnka obsoja in jo je tudi drž. zborski naä klub obsodil. Če torej danes govorim k tej stvari, se no sme smatrati za zagovarjanje demon- 8tracije ; a Co demonstracijo obsojam, mi veleva moj mandat, da nastopim zoper neresnico, zoper pretiravanje, zoper to, da so se med svet po kore- spondenčnem uradu poslala poročila, ki niso bila resnična. Vlada ni ničesar storila, da to krivico tudi popravi potom korespondenčnega urada, ko se je do- kazalo, da je neresnično poročilo. — Pri takratni demonstraciji so nekateri po- balini metali kamenje, a to se primeri tudi v najbolj kulturni deželi (Smeh), toda trdilo se je, da se je v kavarno streljalo. Ta strel velja prod svetom, ki zajema iz nemäkih časopisov, äe danes kot resničon. Če bi bilo to res, bi se naä narod moral sramovati lopova, ki bi bil za kaj takcga sposoben. Ta Blrol pa je bil izrodek prežive fantazije. To dokazujpjo Hodnijski akti I Kazinsko druätvo je tri dni po demonstraciji samo izdalo poročilo, da se je „wahrscheinlich" streljalo, torej bolj previdno nego „Lai- bacher Zeitung", ki je sliäala celo krogljo žvižgati. (Smeh.) V smislu „Laibacher Zeilunge" so poroöali zunanji lisli ! Go- vornik opisuje iz sodnijskih aktov, na podlagi prič, takratne dogodke, ki so v popolnem nasprotstvu s poročilom ko- respondenčnoga urada. Neki častnik pravi sicer, da je sliäal strel, a drugi častnik 27. peäpolka, ki je stal poleg njega, ni nič bliäal, torej bi moral biti gluh, a govornik nič ne ve, da bi imeli pri 27. peäpolku gluhe časlnike. Natakar tudi ni sliäal strela, g Drelse ml. ludi ne. Na- vaja celo vrsto pri<5, policaje, g. Kaväeka, Fr. Perdana, ild., ki tudi niso nič slisa.Ii, in ki potrjujejo izrecno, da se ni stre- ljalo. Z objektivnega staliača so te raz- bremenilne price merodajne. Tudi niso kroglje nikjer naäli, dasi je ekscelenca baron Hein sam priäel uaodno luknjo gledat. (Smeh.) Hlapec, ki je zjutraj po- rnetal kavarno, vkljub svojemu nalogu ni naäel kroglje, ampak samo mnogo — čikov. (Veselost.) V luknji so naäli — dvo ävedski žveplenki 1 (Hrupna veselost.) Za objoktivnega človeka, ki akte prebere, ni dvoma, da se ni etreljalo ! Tega pa korespondenöni urad ni popravil, dasi so Nemci v drž. zboru v svoji interpelaciji na podlagi korespondenčnega urada tr- dili, da se je streljalo, in je tudi mi- nisterski prodsednik to trdil! Nemäko nacionalno časopisje je hujskalo radi tega proti Slovencem. Zaradi posledic, ki so v sedanjih razburjenih časih lahko mogoče, pa mora dež. vlada skrbno pa- ziti, predon da taka poročila od sebe. (Galerije hrupno ploskajo. Dež. glavar zvoni.) Dfielna vlada naj da zadoačenje deüeli Kranjski! (Konec prih.) Politiöni pregled. Istrskl deželnl zbor. Deželni glavar je povabil pOBla^ce, naj so dne 4. t. m. povodom cesarje,a " godu udeležo službe božje v kopi\ stolnici. Po priobčenih doälih vlogah ao bile pročitane tri interpHacije na vlado in sicer poslanca Andrijčica in tovariäev gleile točnega vpisanja letnega davčnega predpisila in glede pravočasnega pred- pisila davka ; potem interpelacija poslanca dra. Trinajstiča in tovariSev gledo hitre rei5itve rekurzov, ki so bili uloženi na temolju zakona od leta 1896 z ozirom na prisojanje domovinsko pravice, in ko- nečno interpelacija glodo prepovedi ptič- jega lova od strani politične oblasinije, no da bi se prej zanlišalo kompetentnih faktorjov. Posl. dr. Trinajslič je proteatiral, da sta bili prvi dvo interpelaciji prečilani le v italijanskem prevodu in ne v hr- valskom izvirniku. Nato je bila volitev pet člonov in štirih nameslnikov v prizivno komisijo za osebni dohodninski davok ter treh členov in treh namestnikov v deželno kornisijo za prihodninski davek. Ko je zbornica reäila razne točko dnevnega reda, so stavili poslanci Koin- pare in tovartäi na vlado nujni predlog, naj isla z ozirom na veliko množino letos pridelane morako soli in z ozirom na nizko ceno, ki jo jo ista plačala, zniža ceno soli na 8 kron pri kvintalu. 0 tem nujnem predlogu se je takoj razpravljalo ter je bil brez debate enoglaano vsprejet. Italljanska fakulteta v Inomostu. Italijanski vseučiliačniki nameravajo uvesti strog bojkot proti italijanski pra- voslovni fakulteti v Inomoatu terse bodo vpisali na nemäko vseučiliače. Slovanske vzporednlce v Šlezljl. Nemški poslanci so mnenja, da bo älezijaki deželni predsednik grof Thun v kratkem odgovoril na izjave nemäkih po- slancev o zadevi slovanakih vzporednic v Teäinu in Opavi. Predsednik se bo akliceval, da je več nomäkih politikov vedolo za nameravano ustanovitev. Ker pa niso ugovarjali, je amatrala vlada nji- hov molk za odobravanje nutanovitve na- vedenih vzporednic. Če pa deželni zbor temu pritrdi, je vlada voljna, v .Poljski O.stravi uatanovili sedanje slovanake vzporodnice v Opavi in Teäinu. Začasna trgovlnska pogodba z Italljo uveljavljena s § 14. Uradna rWienor Zeitung" prinaäa ceaarsko narodbo, n katero se pooblašča vlada, da uredi trgovinske in promelne zadevo do 31. decombra 1905 z Italijo. Prvič so je zgodilo, da je vlada s § 14. uvfMjavila trgovinske dogovoro s kako tujo vlado, kar označujo ve« položuj v nasi tlržavi, kjor jo ustava le äe na pa- |)irju. Tako daleč so pripravili Netnci dr- žavo, da danes o kakem rednem nstav- nciin Xivljonju v Avatriji ni govora več. Uvoz laškega vlna. Poslanca Dotz in Daschl ata pred- stavila 29. m m. ministerakemu predsed- niku Körborju zastopništvo vinogradni- kov iz Wachaua in Kreinza, ki so v za- dovi vinske klavzulo in o ponarejanju vina prtfdložili Kurbftrju voč proäonj. Miniatftrski predsednik je rokel odposlan- cem, da se bo uvozilo do 31. docombra t. I. le äo 450.000 mot. atotov italijan- skega vina in je izključon vsak drug ko- rak v prilog uvozu italijanskega vina. Ministor jga, kor mo- rajo tri Slovenke zaradi bolehavosti ali pa kakega drogega vzroka ponavljati prvi teöaj. V soboto je bila za vse gojenke začetna šolska sv. maäa v cerkvi sv. Ivana, včeraj pa je začel redni pouk. Na žennkem izobraževališču je v tern šolskem leta v vseh Štirih tečajih vpisanih 150 gojenk slovenske in 146 italijanske na- rodnosti. Na deški in dekliäki vadnici, kjer je začel redni pouk že 19. sept. t. 1., je vpiaanih v tern Sol letu 247 slovonskih 263 italijanskih dečkov. Deklic obeh na- rodno8ti pa jo vpisanih 295. Poleg tega je vpisanih na dvozazredni nemški vad- nici, ki jo itak spojena z zgoraj ome- njenima vadnicama, 27 dečkov in 19 dekiic. Potemtakem je na zenakem izobraževa- ÜäCa in na vadnicah, ki so ž njim apo- j^no v tern Sol. letu 1147 obiakovalcev in obiakovalk. Učiteljakih moči pa je in sicor na ženskem izobraževališču 11, na VHdnicah pa 17. Metitiii zafltop goriškl. — Mostni fcastop goriški je imel ainoči sejo, v kaleri se je mod drugimi aklenilo, da bo predloži deželnemu zboru načrt zakona, vsled kaleroga bi morali plačati v go- riškem mestu tudi zasebniki užitnino na vino, katero popijejo doma. Ta užitnina bi no amela presegati 10 K od vsakega hektolitra. Tudi glede ustanovitve mestnih nrie.snic ae jo nekaj aklenilo, kar ostano pa najbrže le pri aklepu na papirju. V ti seji odklonila ae je dosedanja vsa- koletna podpora 600 K, katero je dajalo meato tukajšnji šulferajnaki äoli. Razstava čevljarHkih izdelkov V Sežani. — V nedeljo 2. t. m. otvoril ie goapod predsednik konaorcija za po- 8peševanje male obrti vitez Holer a pri- roernim nagovorom razstavo onih izdolkov, katere ao priredili pod vodatvom stro- kovnega učitelja in mojatra g. Hulko Čevljarski mojatri in delavei, ki so obiskovali v to avrho prirejen ätiritedenski tečaj. Kazatava ae je otvorila ob 11. uri predp. po peti maši. Udeležili so ae je blagorodni goapod c. kr. glavar Rebek a 8oprogo, g. občinaki upravitelj in okr. Solski nadzornik Kante, dr. Rybaf iz Trata, prof. Berbuč, novi inžener kup- čjjake zbornice in mnogo drugega ob- ^inalva. G. okrajni glavar se je v lepem govoru zahvalil vsem činiteljom, ki so Pripomogli do tega tečaja in spodbujal °dgojence k napredku v avoji atroki. Gospod Kante ae je tudi zahvalil v lnienu g. Hulko vsom tozadevnim čini- |eljem, a vse navzoče je iznenadil ude- '^ženec tega tečaja, ki ao je zahvalil v lepi, ^isti alovonščini za priredbo toga tečaja vMi, g. glavarju, vitezu Holzor-ju, oso- P*to pa strokovnemu učitelju, ki ao je ^kazal v vsakem ozirrf pravoga mojatra v tpj »troki. Razstava je pokazala velik napredek ^* polju čevljarstva, tako da so se vsi njeni obiskovalci öudili, kako je mogoče dosoči v tako malern času tolik vspoh Goapod predsodnik Holzor jo po otvo- ritvi razatave razdelil mod udeložonce tf^/ja spri^:ovala o obiskanju točaja in oi^spohu tor obdaril dotične obiakovalco rjineafcn od 10 do 20 K v zlatu. ^ Obiakovalcem tečaja ao jo brala zadovoljnoat na obrazu vslod zavesti, da ao ae mnogo naučili in mnogo napre dovali v 8voji stroki. Naplc Ninrll umrl je v aoboto zve- čer v hötelu „Angolo d'oro" v Gorici tržaSki državni poslanec Acquaroli. — Acijoaroli bival je že nokaj čaaavnašern meatu tor bil nastanjon v zgoraj ome- njenom hotolu. Holehal jo že več čapa in je prišel v Gorico prav zaradi tega, da bi ga tu zdravil zdravnik dr. Fratnich. Bolozen njogova ni bila taka, da bi bilo pričakovati skorajänjo smrti. Acquaroli vozil se jo vsaki dan na aprehod in tudi v soboto atoril jo isto. Proti 6. uri pa ga jo napadla huda slabost in okolu 7. uro bil jo žo mrtev. Pokopall ho v soboto na tukajšnjom pokopaližču vpokojonoga policijskoga svetnika Antona pi. Fölsch. Pokojnik porodil ao jo v Zadru, a jo najvoč čaaa služboval kot policijski uradnik v Trstu. Slaro robo amojo odslej prodajati lo na pokritem trgn, nahajajočem ao na trgu 8tarega av. Antona. Od tarn ae pro- selo branjevko na atolni trg. Zaradi kadenja v powtelji po- nearečil jo v Tolminu 30 lotni železniški delavec Černota Anton iz Bovca. Še precej vinjon vlogol ae je namrec" v so- boto zvečer v poatoljo, ai zažgal amodko in začol kaditi. No ve ae kako, vnela so je vsled toga odeja in začela na Černoti goreti. Černota bil je vsled tega opečen na nogah in praih tako močno, da so ga morali propeljati v tuk. bolnišnico, kjer je pa že v nodi od nedelje do pondoljka umrl. Padel pod voz je včeraj posestnik Andrej Jug iz Solkana. Sei je namreč z vozom po otavo na Lijak. Ko je hotel na nekem meatu voz, na katerem je bila naložena otava, nokoliko podproti, 8e je ta zvrnil nanj in ga tako poškodoval, da je bil Jug nad četrt uro v nezavesti. Pripeljali no v tukajsnjo bol- ni^uico 27-letnoga Alojzija Kuštrina iz Lokovca. Ko ga jo hotel namreč neki orožnik iz Clopovana aretirati, zoperstavil ae mu je Kuštrin a ailo tor zgrabil orož- nika za vrat in za puško. Orožnik je moral valod toga rabiti orožje in jo Ku- fitrina zabodol v stegno in So precej močno ranil. Razglas. — Deželni odbor raz- glaša : Pri prvem arečkanju obvoznic de- želnega poaojila iz Ida 1902 od kron 1,000000, katero so je izvräilo 1. oktobra v doželni hiši, so ae izarečkale: obveznica Stv. 236 v znosku 2000 K „ 151 „ „ 1000 „ „ 175 „ „ 1000 „ . 69 „ „ 200 „ Te obvoznico izplaßa doželna bla- gajna od 1. januvarja 1905 najproj v polni imonaki vrednoati proti pridržku dotičnih obv^znic in do 1. januvarja 1905 še ne zapadlih odrozkov. Radi kruha, ali prav za prav za radi moke je bil v nedeljo v Tralu aro- tovan 35-letni trgovski pomočnik Fran K., doma iz Šempaaa. Pred dvema mc- aecema je šel Fran K. k nekemu trgovcu z moko, ter Bi dal tam izročiti 25 vreč moke v vrednosti 850 kron in sicer proti takojšnjemu plačilu. Ker pa ni imel denarja pri aebi, je prosil, naj mu pošljejo moko v prodajalnico, kjor da bo takoj plačal. Trgovec mu je poslal moko v označeno prodajalnico, ali denarja ni dobil. Sodaj pa, videväi, da je K. prodal moko, a da jo vzlic temu še ni plačal, je uložil proti njemu ovadbo na policiji. To izvedäi, se je Fran K. v pond, aam oglasil pri poiicijskemu oficijalu Juriju Titzu, kateri ga je aretoval. Rled. — Nalogo, katero izvršujejo pri drugih in večjih narodih v prvi vrsti umetniška društva, stavil si je akad. alikar g. Jos. Germ z dosodanjo izdajo tribarvenih reprodukcij Bled a in B e- lopeškega jezora. Gosp. slikar se je odločil k temu koraku le radi tega, ker Slovenci dosedaj nismo imeli razun nekaterih barvonih litografij odličnih Slovencev nikakih primernih slik last- nega proizvoda v okras domačih in zlasti družtvenih in šolakih prostorov. Izbral si je oni reprodukcijski način, za kateri se sodobno odločujejo akoraj izključno umrtniška društva in oni podvzetniki, katerim je v prvi vrsti na miali razäirjatev dobrega okuaa in reprodukcij, ki 8e od- likujejo po umetniäkem znaöaju, izdal pa je pokrajinaka predmeta, kor mi ravno teh še nimamo in ker morejo krasote naše domovine doma aploäno, v ino- zemstvu pa še največ zaniraanja obuditi. Kakor hitro bode z na Slovonskem prodanimi alikami stroäek izdaje pokrit, so porabi probitok v brezplačno razpo- šiljatev probitku odgovarjajočega števila !ik onim, zla^ obmejnim šolam, ki ai alik aamo omislk. ix* morejo. Zaključok prodaje ao avoječasno primerno objavi. Volikoat alik aamih jo: 50X^2 cm, na kartonu ()7>(51 cm; cena na kartonu aamom po ft K, v rdečkaato rujavem jeläovom okvirju so ateklom brez kartona po 10 K, v takem okvirju in na kartonu po 12 K, na kartonu po 15 K. Do- voli se tudi plačevanjo na obroke, tr- govcem so da pri nakupu primerni popuat! Poätnina in zaboj so računa za lastni tro^ok, pošiljatev alike na kartonu in v zavilku a poätnino 40 h. Naslov : Josip Gor m, akad. Blikar in učitolj risanja, Praga, Vuclavskt'; natn. 10. Boda izseljenccv. — Z Moke po- poročajo, da jo doälo 19. t. m. tja 1000 izseljencev, ki odpotujejo v Ameriko, 1000 jih pa še pride, predno odplujo parnik „öltonia" Gunardove proge. llbo- gi ljudjo, ki so ae nadejali tukaj primer- nega zavetiäea, ao silno iznenadeni. S temi siromaki ravnajo kakor z živino in jih tlačijo kar pa po 50 skupaj v prostor, ki jo promajhcn celo za 20 ljudij. Tri zgradbe, ki so namonjono za izaelniko, obsogajo prostora komaj za 600 ljudij. Vlada (ogorako-hrvatska), ki Ijudi ailo ma prig^nja Cunardovi progi, obljubuje, da napravi za izaelnike obäirna zavotižča, storila pa ni ničeaar! Tako stanje je nevzdržno in bi ob čaau kake epidemije lahko postalo za mesto prav uaodno. Izseljevanje v Ameriko. — Ka- kor piše ameriška „Nova Domovina1*, ae je število naseljencev iz stare domovine v Amoriko prelečeni mesec jako zmanj- Salo. Mod loin ko jih je spomladi došlo povpročno najmanj 2000 na mesec, seje ätevilo za mesec avgust akrčilo na 197. Izmed teh jo več kot polovica Slovanov, najvoč Poljakov in Ruaov. Otok, ki Izginja. — V severnem morju preti nevarnost malemu otoku Hagu, da ga povsem pogoltne morje. Ta otok je pripadal nekdaj Slesvig-Holsteinu, a sedaj je laatnina Nemčije. Deželna vlada v Slesvig-Holsteinu se je obrnila na ministeratvo za poljedelatvo v Berolin a proaojo, naj bi ao zavarovalo obrožjo za reäitev toga otoka in njegovih pre- bivalcev. Vaako leto odtržo in odnese morje po dva hoktarja zemlje tega otoka. Pred 200 leti jo znašalo povräje otoka 1300 hoktarjov, a zdaj jih jo oatalo go 500. Lota 1800 jo Živelo na tern otoku 480 prebivalcev, a sedaj jih je Se 135. Glasba. Ljudska pesmariea za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Prirodil Fr. Sal. Spindler, duhovnik lav. žkofijo. Gena 60 vin v mohki vezavi, 1 K v platnu, 1 K 40 vin, v šagrinaatem platnu z zlato obrezo. Založilo „Kat. tia. društvo v Ljub- Ijani". Tiakala „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani 1904 čliati dobiček jo namenjon družbi sv. Cirila in Metoda. Tak je naslov pr^očne, lično tiskano, 190 stranij broječe knjižice, katero sta potrdila in vrlo priporočila visoka knzšk. ordinarijata lavantinski in ljubljanaki. Razdeljena je ta zlata knjižica po alo- dečem redn: a) Maäne pesmi, b) ob- hajilno peami, c) blagoalovne pesmi, d) cerkveno leto, e) Marijini prazniki, s) Smarnice in druge pobožnosti, g) poBini k 8vetnikom in angelom, h) prod naukom (govorom) in po nauku (govoru), Marijin slavospev „Magnificat" v slov. in lat. je ziku; enako „Laudate Dominun". Dalje jo „Te Deum" v lat. in slov. jeziku brez glaak z odpevi na glaskah; iV napevi iz- von 8luž.bo božjo. Slednjiö so äo litanijo prsv. iunena Jezusovega, prav. Srca Jo- zusovega in lavretanske, brez določenih napovov. V začetku ao äe kratke maäne molitvo (kadar se vmes pojö pesmi). Vseh napevov je 81. Te najlopši pesmi ao prirejene za 1 j u d a t v o, ne za umolne zbore. Zato ao poatavljene večinoma za dvoglasno petje, nekatere le za enoglasno ; nekoliko jih je tudi za tri glasove, toda lahko se pojejo tudi eno — ali dvoglasno. Za or- ganiste je pripravljena velika izdaja 8 čveteroglasnim spremljevanjem: „Sprem- ljovanje k ljudaki pesmarici". Zbirka jeobčealovanska po izbranem gradivu in po sotrudnikih. Za to pesmarico je že več let nabiral me- lodije in pripravljal besedilo ljubljanski duhovnik, preč. g. dr. Gregorij Pečjak, profoaor, kateri nam je tudi za novo „Co- cilijo" besodilo nedosožno lepo priredil. Glasbeno delo pa je prevzel preč. g. Fr. Sal. Spindler, temeljito izobražen glas- benik in skladatelj, kateremu so pri tern na roko šli najodličnejši slovenski skla- datelji. Namen te zbirke je o2i?eti zopet propalo ljudsko potje. Prepričani smo, da če se s to pesmarico namen no do- seže, potem ni več pomoči. Mnoge pesmi ao popolnoma nove, druge pa ao atare, a v cerkvenem in ljudakom duhu prav srečno pogojone. Peami lahko pojej.o šolaki otroci, žonako same, sami moški in v 8kupnih zborih. Dvoglasje je iz- gledno pogojono. Iz tega naj se uöe oni, ki hočejo v svoji glasboni omejenoali imoti v dvoglasji zgolj torce in seksto. — Skladatelji v zbirki zastopani po St. pesmi so sledeči: Ant. Foerater 4, I. A. StefVan 1, R. Führor 1, B. Potočnik 4, M. Budna 1, P. H. Sattner 6, lgn. Hladnik 2, Greg. Rihar 13, A. Loitner 1, Fr. GerbiO 1, K. Kit 1, K Mašok 1, V. Goller 1, L Belar 1, Fr. Kimovoc 1, Fr. Sal. Spindler 1, P. A. Hribar 1, Mitterer 1, A. Vavkon 1, 1. Hy.Jn 1, I. Škroup 1, Fr. Forjančič 1, 1). Fajgelj 2. Drugo pesmi so deloma koralne, deloma pa neznanih akladateljov. Nepotrobno so nam zdi izvratnost pesmarice äe posebno povdarjati, ker pri- poroča ae 8ama najboljo. Veaeli nas le ogromni napredek slovenske cerkvene glasbe izza čaaa zadnjih let. Ker pa jo le cocilijanaki ideji pripoznati toliko kraanih plodov cerkveno glaabo, zato joj kličemo : Vivat, creacat, lloreat! Saj z nami je sv. Ode in ves omikan glasbeni avet. D. Fa j gel j. Loterijske številke. 1. oktobra. Trst......38 77 86 71 11 Line......34 76 22 69 27 irvnMn »kot »•«• dOMial« • pnmataniem Wydrowe žitne kaue H*3KU»iTEi ¦*• V»or«k dracoypNno. J Potin« 6 kf. »oilljka 4 K 60 h If.i.co. ^„DOMACI PRIJATELJ'- Naznanilo. Slav, občinslvu nazminjam, da sem si nabavil novi voz (žardinero), s kojim bodem vozil v št. Peter k vlaku na Ajdovščino ob 2*22 in dovažal k »Zvezdi« v Gorico vsaki ponedeljek in četrtek zjutraj ob 7.29, ko pride vlak iz Ajdovščine. — Gena vožnji 25 vin. Vozili začne 3. oktobra 1904. Za obilno udeležbo se priporoča Vinko Spazzapan pri „Zlati zvezdi", trg sv. Antona. Naznanilo! Podpisani naznanja si. občinstvu iz mesta in z dežele, da sem odprl svojo apnenico in priporoöam svoje iz- vrstno blago vsem zidar- skim niojstroni, gospodar- jem in drugim podjetni- koin. 10. Fagoneli E C. v Mirnu. Fani DraSJek, zaloga äivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu I Sprejema hranilne vloge I katero obrestujo po 472% polumosečno; iie- I vadignenoobrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davok pla- čuje posojilnica saina. Posojila udom na oHebni k red it po 6% jm na vknjiibo po BV«70 „Cent.dlna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema ! ^.ove člane a cj %Vpi^ai in opravil- nin cyl^ozi. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tokočo račune, katere obrestujepo dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne. Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v 0oriel ulica Vetturini št. 3. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, J Semeniška ulica St. 6, 1 ima bogato zalogo raznovrstnih ! klobukov i ter toči v svoji krčmi ] pristna doinaSa vina | in postreže tudi z jako ukusnimi J jedili. ^ j Olje polenovke -------------------= (štokfiževo olje) ------ je sedaj splošno priporočano kot jedino sredstvo, ki ojaČuje slabotno stanjc or- ganizmov, toliko pri mladih kot pri sfarih ljudeh. Vporahiti se pa mora vsekakor to olje pri škrofuloznih boleznih. Svoj upliv pa mora izkazati edino olje, katerega kakovost je ^ajamčeno čista. Drugovrstna olja, ki se prodajajo kot „štokfiževo olje", ne samo da v. njinii ni mogoče dobiti potrebnih rezultatov, anipak škodujejo naravnost želodcu, ker slabijo prebavilne organe istega. pravo štokfiicvo olje, zajarnčeno čislo olje ^adnjega lova se prodaja v mirodilnici flHČON-a mflZZOLI-ja Gorica, Gosposka ulica, in podružniea tek. Josip Verdija Male množine se razpošiljajo po pošti, Nagrobni sporn eniki Franc Podberšič, avtor' kamnoseSki mojster, (iorlca Tržaftka cost a 17, priporofa slavnomu občinstvu zh hližajoči se praznik „Vweli Tern ill