Leto LXm., št. 114 V Ljubljani, torek 20. maja 19)0 Cena Din 1. Uhaja vsak da« popoldne, izvzemši nedelj« m pravnike. — insczet] do 30 potil a Din 3.—, I00 D;n 25°- 10° <*° 300 vrst a Din 3—, večji »serati petit vrsta Din 4—. Popust 90 dogovoru. Iflseratni davek posebej. - »Slovenski Narod. ve^ja mesečno v Jn*os!aviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon St. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. podružnice: MARrBOR. Grajski trg 8.-- CELJE, Koccnova ulica 2. — Tel 190. NOVOMESTO. Ljubljanska cesta. tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--—» Račun pri pošt. ček. zavodu v Linbljani št. 10.351 IZPREMEMBA V VLADI Dosedanja ministra socijalne politike in za kmetijstvo dr. Drinkovic In dr. Frangeš sta zamenjana z Nikolom Preko in dr* Stankom Šibenikom — Dr. Mate Drinkovic in dr. Oton Franges ostaneta v vladi kot ministra brez portfelja Beograd, 20. maja. Osrednji tiskovni urad predsedništva vlade je objavil snoči, da je na predlog predsednika vlade generala Živkovića Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se imenujejo: za ministra brez portfelja dr. Mate Drinkovic, dosedanji minister socialne politike in narodnega zdravja; za ministra brez portfelja dr. Oton Frangeš, minister za kmeti istvo; za ministra za kmetijstvo dr. Stanko Šibenik, minister v pokoju; za ministra socialne politike in narodnega zdravja Nikola Preka, posestnik. Novi ministri so bili včeraj ob pol 5. pop. zapriseženi od predsednika vlade general* ftvkorića in so takoj nato prevzeli svoje posle. Stanje v Indiji še vedno kritično Poročilo hidljske vlade ne taji resnosti položaja — Indijski narodni kongres bo nadaljeval ostro proti vladno propagando — Nemiri v goratih krajih dežele Loockm, 10. maja. AA, Nocoj je tajnik za Indijo Wedgewood Benulij| 1931. Vse daljne odredbe proti njemu ostanejo še naprej v veljavi. Okraden kitajski diplomat Pariz, 19. mala. AA. »Havas« poroča iz Moskve, da tamkaj potrjujejo vesti o tem, da so neznajne osebe odvzele aktovko šefu kitajske delegacije Man Teh fluiaju, ki je prispel v Moskvo, da izgladi še neporavnana vprašanja med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. V tonb'ci so bili dokumenti velike veljave za Kjftajs&o. Zaradi te tatvine so morali odgoditi pogajanja med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Mednarodna repara-cijska banka Basel, 20. maja. Danes bo pričela po* slovati mednarodna reparacijska banka. Podpisanih je že 124.000 akcij. Osrednje banke 10 držav bodo vplačale danes 25% podpisanega kapitala, to je okrog 61 milijonov švicarskih frankov. Reparacijska ban* ka se bo bavila z inkasom reparacijskih plačil, ki sta jih dolžni Bolgarija in Ogr= ska češkoslovaški. Pariz, 20. maja. V vprašanju modali* tete prihodnjega nemškega posojila v vi* šini 320 milijonov dolarjev je bil dosežen skoraj popoln sporazum. Kakor poročajo, je obrestna mera posojila že določena. Dne 23. maja se sestanejo v Parizu privatne banke, ki bodo sklepale o nemškem po* sojilu. Prihodnja seja reparacijske banke bo v Baslu dne 16. junija. Mnssolinijev pozdrav Italijanskim konjenikom Rim, 20. maja. AA. Vojni minister Gazzera se ;e napotil v vojašnico Castro Pretorio, kjer so bili zorani zastopniki »konjenikov Italije«. Minister >e preči t al pozdrav predsednika vlade, ki jih opozarja na junaška dela tekom svetovne vojne in izraža željo, naj bi tudi v bodoče ostali vredni svoji stoletni tradiciji. Čitanje pozdrava ;e bilo sprejeto od prisotnih z navdušenimi ova-cijami za predsednika italijanske vlade. Godba je zasvirala nato patriot'čne koračnice. Bolezen ministra prometa Beograd, 20. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve je snoči ob 19.45 posetil ministra prometa g. inž. Radivojevića v sanatoriju dr. Živkovdča. Prisotni so bili ga. Radivo-jevič, vseučiliški profesor g. dr. Todoro-vič, operater g. dr. Košanovič, zdravnik dr. Milinovič, dr. Mlinaric in ga. dr. Lama 2ivkovič. Profesorja dr. Todorovič in dr. Košanovič sta poročala predsedniku vlade podrobno o poteku bolezni ministra Radi-vojevriča. Ob 20. se je predsednik vlade poslovil od ministra prometa in trm želel brzo okrevanje Silne povodnji v Rumuniji Prizadeti sta zlasti Moldavska in ščajo — Več sto Ij Bukarešta. 19. maja. A A sRador; poroči da jf» poplava v Pjatraneami.ru č^dal]p nevarnejša. Vodi je na nekih m^tih dosegli višino 2 m. Štiri tvornice so pod v.xio. Več pbn lju ljudi jo bree krova. 50 his se je porušilo. V predmestju Romana je 100 hiš pod vodo. Železniški promet « temi kraji j*» popolnoma ustavljen. Oddelki vojaštva so zaposleni pri reševalnih delih. Poslej ni bilo nobenih človeških žrtev. Bukarešta, 20. maja. Zaradi nepresta* nega deževja so nastale v vsej Rumuniji, posebno v Moldaviji in v Bukovini veli* kanske povodnji. Razbesnele vode so od* nesle na nešteto krajih mostove in popol* noma porušile ceste in železniške proge. Bukovina — Vode še vedno nara-'idi je brez strehe Materijalna škoda je velikanska. Posebno so trpela polja in tudi mnogo živine ie poginilo. Več mest je poplavljenih. Pod vodo je na stotine hiš. Tudi v Ameriki poplave Newyork, 10. maja z. k raznnh ameriltrih d"lav, največ pa rz Kansasa pr,fl«ja«jo vesti o srrašnh v^harpii z narrvj in poptavarni. Mmoii-na vode >e razde-iala m popjaviia mnogo rodo_ vitne zemlje. Voda še vedno narašĆa. Na ri*oče bis je ozrožen* in batn se je. da »< bodo podrle. 5mrtn3i žrtev je Mo do sedaj X, ve-ndar trdijo, da bo število najbrže še večie. Prebiva\-stvo be*i v divji paniki in sj k v vsej naehei »srad-ilo splave, p« k*tecm beAi v notranjost. P^močrT. oddelki amerSkeia Rdftčeza križa sko-Sa* dospeti v najbolj ogrožene fcraje. T»di na-Todna rrriHca je bita odrejen* tjafcrt. Razen teta so na pot* zdravniki in bohrSke se*tr«. ker se za-čele v beznjn^Scn tabor* drviat-i Vnjžne bo*. lemi. Heimwehr se odreka parlamentarizmu Pomemben govor voditelja Heim wehra pri bli Dunaj. 20. maja. V Korneuburgu se j je vršila generalna skupščina spodnje 'spodnjeavstrijskega Heimatschutza. ki ima 830 krajevnih organizacij in 52.000 članov. , , Na tem zborovanju je imel med drugimi tudi dališi govor voditelj fleim-wehra dr. Steidle. ki ie ugotovil, da je napačno naziranie onih krogov, ka menijo, da naj se Heirmvchr ne udeleži bližnjih volitev v avstrijski parlament. Heimvvehrsko usmerjeni poslanci v sedanjem parlamentu bodo v slučaju predložitve novega zakona o nošnji orožja in razorožitvi, ki io je napovedal zvezni kancelar dr. Schober v pismu na Društvo narodov, nastopali samo z vidikov interesov Heimwehra vvehra dr. Steidla — Nastop Heim-žnjih voOtvah in se ne bodo orirafi na strankarsko disciplino. Heimwehr nikdar n« bo dopuštah da bi se sklepal med vlado in marksisti kak sporazum, ker meni, da je potreba enkrat za vselej likvidirati brezpogojno avstro-marksizem. ki je napravil avstrijskemu ljudstvu že dovolj vdiko škodo. Končno je še razložil dr. Steidte program Heiimvehra ter naglasi!, da se odreka ta metodam zapadnega demokratskega parlamentarizma in da hoče postaviti na njegovo mesto samoupravo stanov, pod vodstvom močnih državnikov. ki jim bo vodilna ideja pri njihovem delu ne korist stranke, nego cio-brobit države in avstrijskega Hndstva. Roparji oplenili postni avtobus Pariz, 20. maja. AA. »Havas« javlja iz Ajaccia, da so razbojniki napadli na cesti 3 km od Sopigneza poštni avtobus, ki vrši promet med Ajacciom in Sopignezom. Ro* parji so ubili 2 orožnika, ki sta bila med potniki, potnike pa so nagnali iz avtobusa, ki so ga zažgali, potem ko so ukradli pošto. Žrtve avtomobilske nesreče Wakefield. 19. maja d. Pri Pled\vicku se je pripetila veliika avtomobilska nesreča, pri kateri so bili ubiti 4 člani -neke družine in dve osebi hudo ranjeni. Avto ie zadel ob voz. s katerim se je peliala nesrečna družina na nedeljski izlet. Sunek ie trii tako strašen, da so ostale na mestu mrtve tri osebe, dočim ie četrta podtecla zadoblienim poškodbam v bolnica. Težko ranjeni sta tudi dve prijateljici, ki sta se udeležili z družino izleta. Stanje ranjencev ie zelo težko in ie malo uoania. da bi okrevali. Pariz, 10. maja. s. Kakor poroča »Jour* nal« je bilo pri avtomobilskih nezgodah na cestah po Franciji včeraj ubitih 7, ranje* nih pa 26 oseb. Zahvala grških novinarjev Beograd, 19. maj«. AA Cen tram i pre#- biro je prejel od gr&rih novinarjev, ki so pnepeli v Beograd z letalom »Aeroputa« *n ki so se vrnili v Grčijo po isti poti, naslednjo brojavko: Skoplje, 19. maja. Preden zapustimo ju-rro^lovensk^) ozemlje, ae najtoplejše zahvaljujemo za vaš odličen sprejem in za trud, M ste ga porabili, da nam je postalo na>© bivanje v Beogradu dim prijetnejše. _ Fod-pisani: Snok, 1. r. Hristodulo, 1. r. Kaslnno, 1. r. in Atae, 1. r. >Agencijii Avala< je prejela od grških novinarjev tole brzojavko: .Skoplje, 19. maja.-Pri povratku v Grčho se čutimo dolžne, da se vam zahvalimo za gostoljubnost in za nepozabni sprejem, ki ste nam ga priredili v vaši lept prestolnici. Angleški premogovni zakon London, 20. maja. Lista poročajo, da bo vprašanje premogovnega zakona rešeno konrpro-misrnin potom, de bo spodnja zbornica ori posestniku Adoliki SUpanju v Nadgorici, občina Jezica. Na križišču Tržaške ceste in ceste, ki vodi na Dobravo, >e nenadoma počila pnevmatika sprednjeza des-ne?a kolesa. Ker je bal avto v dini, sa šofer ni mogel takoj ustaviti in voz se je naforei zaletel v obcestni kostanj, nato pa v vozaJ niše Franca Setrne. Prt karambohi se je voz precej razbil in ima Slapar okoli 3000 Din škode. Tatovi koles so bih včeraj zopet prav azUni. Ukradem* sta biH dve kolesi. Eno je bi'o odpeljano sodavičarju Ivanu Kiirchnerju izpred so-stilne ori >fiaovcu«, druro pa zidarju Janku Zajcu road 7. in 9. na vogalu Miklošičeve ceste in Praiakove ufice. Kšrchnerrjevo kok> je brlo vredno 1000 Din, Zajčevo, ki 4e znamke >Charn-pion«, pa okoli 900 Din. Neki nepreviidnj kolesar >e včeraj dopoldne v Dalmatinovi nlici podrl s kolesom notarja Andreja Kuharja, ks se je pri padcu pobi" na nozi. Policija je včeraj prijela štiri nočne razgrajače, ki so na Kodeljevem raazrajaii ki kTičali, da je bila vsa okolica budna, v svoji objestnosti pa so vnzVj tudi sod nekeza posestnika v Ljublia-nico ter mu povzročili 300 Din škode. Ponočnjaki so izjavi*:, da bodo škodo poravnali. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.79, Berlin 13.5075—13.5375 (13.5225), Bruseč 7.9u9f3, Budimpešta 9.89S7, Currh 1094.4 — 1 «"»97.4 (1095.9), Dunaj 797.41—800.41 (798.91), London 275.43, N€wyonk 56.57, Pariz 222 2 , Pra*a 167.55—168.35 (167.95), Trst 297.05. INOZEMSKE BORZE ' Curin: Beozrad 9.126, Pariz 20.28. London 25.1325, Newyork 517.1625, Bru«elj 72.175. M lan :7.105. .Madrid 63.25. Berlin 123.375, Duna; 72 W, Sofija 3.745, Pra*a 15.325. Varšava 58. Bud :n-pešta 90.336, Bukarešta 3.07. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. maja 1930 Stev 114 Vojni invalidi čakajo na proteze ^ 0 BVOfmtn D«#»£«*tt »oenem filmu •Ve verujem vec nobeni iensšci Preorijentacija TPD? Francoska skupina delničarjev hoče uveljaviti jugoslovanski vpfiv V protezni delavnici so z delom za va službena mesta z Ljubljana, 30. maja. Udruženje vojnih mvniklov je posJalo višji oblasti naslednjo spomenico: Protezna dedavoica v Ljubljani ima za tekoče leto predvidene zopet slabe' pogoje. Razumljivo je, de fcnamo vojn,- invalida največji interes na popolnem in zadostnem obratovanju tega zavoda. Ako ni proteiz, ni pripomočka za kretanje in izvrševaiije shtfbe. Vprašanje je torej tako velikega pomena, da naše udruženje ne more smatrati protez-ne delavnice v Ljubljani v sedanjem stanju za zadovoljivo, rn sioer zato, ker nam prete zopet slabi izdelki in velik zastoj. Zanimali smo se in premotrilj budžet proteine delavnice v Ljubljana. V našem interesu prihaja v poštev v prvi vrsti materijal, potem delavci V lanski buoUefcni doto je znašal proračun za material 340.000 Dm, toda ni zadoščal im je bil zato virmiran približano aO.000 dinarjev, tsko da se je porabilo okoli 420.000 dinarjev. Pomisliti pa je treba, da ud bilo vse tzgotov-ljeno, kar so invalidi potrebovali. Zelo veliko prote-z je bilo v zaostanku in jih je še danes. Poleg tega pa je morala proteztna delavnica sploh odklanjati gotovih ortopedičnih predmetov, za katere so invalidi po zakonu prav tako upravičeni, kakor: popravilo zob, razM&na očala, vozičke itd. V letošnjem proračunu je perdvideno za materijalne izdatke sicer nekaj več kot lani, in sicer znesek 405.000 Din, vendar pa Je že napram lanski t virmanom povečano svoti okoli 450 tisoč Din vediko premajhna, ne da bj zalegla za povečanje potrebe materijala. VelHco slabša pa je še s sredstvi za delavce. Lani je bilo v budžetu Din, letos pa je le 315.000 Din, torej je napram la>ni za 43J&72 Din mantisa postavka. Ker je dobila protezna delavnica lani poleg budžeta še virman okoli 130.000 Din, primanjkuje po dejanskih izdatkih 173.S7J Din* Toda tudi ta manjkajoči znesek Se oi popoln, ker je treba vpoštevaii, da delavnica lani dgokopno družbo in upravo državnih Železnic. Naravno j<% da javnoet simpatizira z rudarji. Ti trpe največje pomanjkanje. Zanimivo pa je, da je sedaj n3*tala iudi sicer še nepotrjena povorica o skorajšnjih važnih izpremembah v upravi Trboveljske družbe in njenem upravnrm svetu Raje vodi boj za inpremembo v upravnem gvetu francoska skupina udeleženih delničarjev. Ke vemo aicer, koliko je reenicp na tem- da boce francoska skupina brej škode za dobiček uveljaviti v upravi družba vsaj deloma jugoslovanski vpliv in tako zbližati interese državne uprave 6 premogovno produkcijo. Če to drii, tedaj se najbrž oci*a sedanji upravi, da ni vedno zadostno upoštevala, da črpa črno ziato na jugoslovensk^m teritoriju. Državna uprava bi potem seveda naravno ludi sama vplivala na to, da se po francoski skupini napovedana preorientanja v ude.jstvovanju Trboveljske premogokopue Miss Jadran v Pragi Na Češkoslovaškem je zanimanje za našo rvijero od leta do leta večje. Cehi so zelo podjetna in praktični in ker imajo povrh še dobro valuto in polne blagajne denarja, so začeli kupovati v Dalmaciji v najlepših kotičkih stavbišča al j pa kar cele dele otokov, kjer grade sanatorije, hotele, vile Itd. Pa tudi sicer se češkoslovaška javnost redno bolj zanima za naše morje m vse kaže, da ni daleč čas, ko bodo Cehoslovaki zavzemali v našem tujskem prometu prvo mesto. Propaganda za našo rivijero je v Pragi zadnja leta zelo živahna. O tein priča tudi »Jadranski dan . ki je bil prirejen v nedeljo popoldne v praškem Ederu. Pod pokroviteljstvom .T. Straže v Pra«:i se je vršil -Jadranski dan*, namenjen propagandi iugoslovenske riviflere. Prireditev ie dosegla nepričakovano velik uspeh. Udeležilo se ie je okrog oseb. Zastopani so bili vsi sloji praškega prebivalstva, mnogo je bilo tud; praških Jvzoslovemov fn njihovih prijateljev, zlasti bivših češkoslovaških mornarjev. Prireditve se je udeležil tudi naš poslanik dr. Argjelinovjč z osobjem poslaništva. Metaforu so na prostem širili vabila za potovanie na naše morje, v gledališki dvorani se je pa vršido ta čas predavanje o letoviščih našega Jadrana. Tu je biJa prirejena tudi razstava jugoslovenske rivijere m pri vhodu so dobivali posetniki točne informacije o potovanju in biva-nuu na našem Jadranu. Veliko zanimanje je vladalo za iztd volitve mjss Jadran. Priglašenih je bilo 80 deklet in žen. Žirija, v kateri je bil tudi igralec Rogoz, je soglasno izvolila za miss Jadran 17 letno učenko strokovne dekliške šole Jarmilo Čihakovo - Buriankovo, ki se je priglasila šele v nedeljo na prigovarjanje svojih znancev in ki še mislila ni, da bi zmagala. Zmagovalka bo imela prijetne počitnice na naši rivijeri. Ćirkvenica jo je že povabila za tri tedne k morju, seveda brezplačno. Ponarejale! kronskih bonov pred sodiščem Ljubljana. 20. maja. Velik razmah so od februarja do 17. marca letos zavzele Špekulacije z 20% kronskimi boni, ker ie bilo fmančno ministrstvo odredilo, da *e morajo davčni zaostanki plačati tudi s kronskimi boni, čeprav se ne glase na davčnega obvezanca. Veleposestniki, trgovci, obrtniki in industrijalci, ki so fMTj davkarijah imeli večje davčne zaostanke, so iskali povsod bone ter jih sprva plačevali po 40 do 60%, a pozneje celo 80 do 95V«. Posredovalci za nakup vrednostnih papirjev so dobivali od gotovih ve-leposestev in velepodjetfj velikanska naročila za nakup bonov. Ni čuda, da je kur/ bonov silno poskočil in da so se pojavile rudi nepošten« špekulacije. Z boni pa so trgovali in vertžiđi tudi ljudi«, ki O borznih posKh Aplon niso imeli pojma, in somlj've eksistence, W so vsak moment pripravljene na vsak nepošten posel, samo da se dobro zasluži. Zaceli so ponarejati kronske bone v pogledu min nominalne vrednostL Mnogi nesrečni špekulaniie so bone ponarejali ne izredno naiven način, a drugi so bili pri tem posiu nenavadno prefrigani m spretni. Zadnjim se je mnogokrat posrečilo prodati fal-zifikat bonov želo dobre in so ušli zasluženi kazni, nekateri pa so se kljub svoji premetenosti ujeli ter jim sedaj paragraf vtsi za vratom. V Ljubljani se je posrečilo prtjeti 5 tfč-kov, ki so bone ponarejali odnosno falsifikate razpečevali. Kazenska preiskava proti njim je v glavnem končana. Sedaj priti a j njo Spekulantie Polagoma pred sodnike- Svet hoče biti goljufan Pred malim senatom deželnega sodišča se je nedavno vršila prva razprava proti dvema »špekulantoma in trgovcema 2 boni«. Lesni manipulant, 56-letni Tran Hladnik ?e izročil mlademu, brezposl enemu trgovske - družbe izvrši in izvede. Seveda pa bi najbrž bilo poore?no misliti, da ta akcija kakorkoli vpliva Da sedanja sicer res predolgo trajajoča pogajanja. Na občnem /.Loru Trboveljske premogo-kopno družbe — vsaj kolikor se da posneti iz poročil — francoska skupina ni še tokrat uspela. Pač pa 3o že uekaj ča*»a prej kooptirali v upravni svet bivšega finančnega ministra dr. Bogdana Markovima, ki je sedaj predsednik privilegirane Agrarne banke. Res je, da je le texko kontrolirati vse poizkuse, da se menja kurz gospodarska politike v tako močni družbi, kot je Trboveljska. Vsekakor pa so že te govorice tako značilne, da, četudi nastale izven oekega kroga poučenih in aktivno d*Tujocih ljudi, je vendar verjetno, da bo ludi javnort po svojih gospodarskih strokovnjakih sedaj pričela resno razpravljati o tem. Če j« v splošnem gospodarskem, posebej pa š# v državnem interesu, da s* izpremeni kurz v cospodararvu Trboveljske premogokopne družbe. Mi bomo tudi B svoje strani skušali povedati svoje mnenje in priobčiti tudd mnenja strokovnjakov. mu pomočniku Stanku O. dva bona. glaseča se na 206.000 K. Hladnik je Stanku obljubil lepo nagrado, če jih proda po dnevnem kut-zu. Stanko je v sili in bedi prevzel piodajo. Ko ga je filadnik, ki je zaradi goljufije it presedel nekaj let ječe, drugi dan pnie'. če je že napravil kupčijo z boni, mu je Stanko izrazil bojazen pred arestom, na kar je ta cinično pripomnil: — Goljufija ni taka reč! Svet hoče biti goljufan, pa naj bo goljufan! Bila sta pred senatom obsojina: Stanko O. na 1 leto strogega zapora, a France Hladnik na 18 mesecev robdje mi v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Gospodu Antonu šublju Pod mojo »zafrkacijo* o Jugoslov. ameriškem večeru (prosim — ne kritiko) je moja šifra »č« po stavčevi krivdi izostala. Edini avtor »zafrkacije« sem jaz. Polnoleten sem, par angleških besed tudi znam, četudi nisem bil v Ameriki in zato mi so-avtorja ni bilo treba. Res ie, ta nesrečna zafrkacija ie pisana s strupenim črnilom in in s taktom in srčno kulturo. Velika umetnica Miss Cook pa bo imela še toliko časa sijajne uspehe, dokler časa bo dvoje vrst truda na svetu: takfii, ki se dajo in takih, ki se ne dajo potegniti. Emil Adamič. Najboljše, naftra|ne#e. zato ta najcenejše! Iz gledališke pisarne Drama Premijera v ljubljanski drami. V 6etrreV 22. t. m. ob 20. bo v ljubljanski drami premiiera trodanSke djrre *Sveti plamen«, kateTO je pa. pisaj W. Somer&et Mautfhajn, prevedel pa režiser Cirilo Debevec. »Sv«e dosegla tudi pri vseh dosedanjih rredstavah zelo !ep uspeh. Sveti plamen, tridejanska drama MaugJba-ma, ki Jo i« prevedel Cir!« Debevec, se bo >sra- la -prvič v četrtek, dtve 12. t. m. Drama prinaša našemu OJbčmst-vTi kot zad-rujo noviteto v tej sezoni to izrazito gledališko delo priznanega angleškega autorja, ki se je povsod igralo z ve- FJtim uspehom, tako ravno to sezono tudi pri Rečnia,rdtu oa Dunaju. Režijo vodi Milan Skr-bmšek, nastopi*o pa: za Saričeva kot mlada žena Stella, ki je priklenjena U Jesto leto k i* valjdnema možu, prenašajoč požrtvovamo »\ojo usodo, dokier je »rvljeaje vaoetio ne poteajne vaaa. Ga Marpja Vera kot maei, ki a« ne ustraši noken«. rud< aa?več>e irtve na. da osreči svoja sinova, ko poseže v dejan-je. Ga Mira Damiova p* predstavlja sestro strežnico, ki hofie na vsak naćin 'iT-kriti 2H0. am« anvaHdneca sna. in ki. pormo* s »mjo BO^rnrosoos'jo zeio nair>« po-•ek igre. — Gz. Lanrtr, aXr«4j m Jerman ore 1-stavi)»K' nrrofrv Opera Danes se ho pela Leo fsil* opaA*da-» Po :*»g najhii odk»čnšh t nekaj prvo^rsto*«a. KOLEDAR. Dane«: Torek, 20. maja 1930, k atoliča* ni: Bernardin, pravoslavni: 7. maja. Naš. sv. Kr. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Dolarska princesa Kino Matica: Dve srci t rricetrtinskem taktu. Kino Ideal: Eksotični klub. Kino Ljubljanski dvor: Smrtna pentlja. Skiopticno predavanje SPD ob 30. ? L nionu. Francosko predavanje ▼ univerzitetni zbornici ob 20. DE2LTRNE LEKARNE. Danes: Kuralt. Gosposvetska cesta, Suinik. Marijin trg. Dvojni poklic žene Žerušk > delo v fifospodmj&tvu cenijo malo tudi nepristranski možje in tako fce rado pripeti, da je žena, ki ima svoj poklic in ki ostane v njem tudi po možitvi, z delom boli obremenjena, kakor mož, ker mora po-tag poklica skrbeti so za gospodinjstva. Voditi gospodinjstvo tako, da je vse v r^u pa ni lahko, poseboo ker možjo navadDO mislijo, da bi bili ponižani, Če bi pomagaU ženam brisati prah ali pomivati posodo. 2*-na pride utrujena iz sv*le, urada, trgovine ali tovarne, pa mora doma takoj prij#*ti aa d*ln, do&m moi počiva, Črta aH pa gre na izrprebod, odnosno na sejo, kar je posebno dobra pretveza, da jo popiha z doma, kjer bi moral eventualno prijeti za kako «l^lo. Na videz je to lepo in mikavno, zlasti za moža, toda v resnica je tako zakonsko živ-ljenje težko za ženo, ki postane soasonia nervozna in nezadovoljna, kar zapusti kmalu eledove tudi na njenem obrazu. Pred možitvijo ee zdi dekletu lahko zjutraj pospraviti sobe in zvečer opraviti najnujnejša domača dela. Kmalu jo pa dvojni poklic utruja, posebno ko vidi, da dela samo ona in da za svoje delo ne dobi nobenega priznanja, kajti mož smatra navadno to delo za samo ob sebi umevno. Zjutraj mož navadno Se spi. Že>na pa mora pripravljati zajutrk. Čeprav obedujeta zakonca v rsetavraeiji ali javni kuhinji, se nabere zvečer mnogo domačih opravil, katera mož vidi Sele, ce se jih ni m'hce dotaknil. Če hoče moj" z Jrno na koncert, v gledaKRe ali kino, mora delo doma počivati. Pončno se pokaže da zakoncema tudi dvojni dohodki ne zadostujejo, kajti vse, Česar Človek ne opravi sam, je treba irago plačati. Hrana izven doma malo zaleže, pranje je drago, bivanje utrujeni ženi preseda in zato kupuje raje vse novo, možu tako domače ocnji^Se kmalu preseda, ker ni dovolj udobno in zato išoe oddiha in razvedrila izven doma. Zdravje in denar obeh zakoncev se tako zapravlja, ne da ha imela od tega pravi užitek ali korist. Žena. ki bobe obdržati svoj poklic tudi v zakonu, bi morala vse dobro premisliti. Navadno prinese štedenje pri enih dohodkih več užitka m veselja, nego dvojni dohodki pri zanemarjenem gospodinjstvu. V nafti burni dobi potrebujejo ljudje vec domaoega miru, n*go so ga potrebovali v starih časih. Hdobno domače ogniis&? drži moža doma, žena Ji pa zdrava in zadovoljna. Če eta pa mož in žena v službi, mora voditi gospodinjstvo dobra služkinja, ali pa mora mož izdatno pomagati ženi, kar s*» pa dogaja zelo redko. &f»OTt — Kolesarsko dnrštvo *Sava< naznani a, da priredi na prostoru Ilirije 15. avgusta rrredkhi-bske dirke v večjem stilu. — Kolesarsko In motocikli stično društvo *Sava« v Ljubljani vabi Slane ki članica kakor tudi prijatelje kolesarskega sporta, da se udeleže v nedeljo 25 t m. izleti h kolesirskim dirtcim Kolesarskega društva »Zarja« Z%. KaSelj, kj tih priredi s startom in ciljem pri gostilni Fr. Anzotr. Vevče. Odhod točno ob pol 2. popoldne te LJubljane izpred društvene pisarne, Kar-Iovska cesta 4. Nesporazum. — Vi ste torej ključavničar? ?te 2« kdaj odprli blagajno? — Stm. — Sami? — Docela sam, tovariš jc stal samo na hodnika na straži* Nedeljska gneča na glavnem kolodvoru it bila že predvčerajšnj/im, torej prvo ne-dekjo, tako vetika, da blagajne niso mogle zmagovati c^avato in so mnogi izletniki cvstaii brez kart ali pa so zamnidild gorenjski vlaik ob pol 8. Sicer je bila odprta tu-d pomožna blagajna ob izhodu, vendar H telo pa blagajn še premalo. že večkrat smo pisaHi in prosili Železnico, naj prodajo kart uredi praktiono, da bo šla nagJo od rok in izletniki ter železnica ?ne bodo imeli škode, pa se Še vedno ni zix>lišalo. Kolodvorske sluge naj bi izletnike uredili tako, da bj vedno prišli oni najiprej na vrsto, ki niiih vlak prvi odhaja, ne pa oni, ki imajo še časa dovolj. Za postaje, kamor gre narvečlja množica, naj bi odmrli posebne provi2orične blagajne, pa rudi »Putn?k« v vtotelu MtikKč bo prav dobro opravil, če bri o00krat v 600 razciih vlog&ti. Igral *e najtežje in na impozantne jše vloge. Nastopal ie v vlogah Hamleta, Fausta, Osvalda. Ottela, Kaina, dr. Tokerama itd. in zavzema v Zagrebu kot umetnik prvo mesto. Pa ne samo kot igralec, marveč tudi kot rež;ser si je pridobil NTuč:č neveni 'ivi h zaslug. Po prevratu je deloval v Ljubljani, kjer ie osnoval slovensko dramo in- io dvignil na izredno višino. Iz Ljubljane Je odšel v Maribor, kier je bil upravnik gledališča. Bil Je s»kratflva vse: upravnik, režiser, direktor in igralec. Nučič nastopi d revi v vlogi Hamleta. Proslava umetnikovega delovanja bi se morala vršiti že decerr»bra. ker pa ie Nučič takrat nenadoma obolel, je Wj preložena. — Trgovci, nikar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali X. mednarodnega vzorčnega jubilejnega vele sejma v Ljubljani, ka bo od 20. maia do 9. hmija. Samo tu se vam nudi poln pregled industrijski in obrtniških proizvodov po nahržiih oe-nah. Permanentne legitimacije s pravico do polovične vožnje prodajajo vsj denarni zavodi v državi in uradi »Putnika*. _ Oficijelni Ihi s trovani katalog X. &db- Hanskega veleselana i-zide ob otvoritvi istega, to je dne 2°. maja. Samozaložbo je prevzela tvrdfca »Aloma Komp.« v Ljubljani. Katalog bo letos urejen povsem priročno ter bo tako obsežen in pregleden, da bo mogel vsakemu trgovcu vse leto služiti kot izičrpni svetovalec pri isfcaniu trgovskih zvez. _ Naša emigracija v marcu. Po po. datkih izseljenskega komisarijata ▼ Za* grebu je šlo v marcu iz naše države v prekomorske države 1264 izseljencev. Od 1. januarja do konca marca je znašalo število izseljencev 4652. V marcu je šlo iz dunavske banovine 616 izseljencev, iz sav* ske 573, iz primorsek 283v iz dravske 208, jz zetske 85, iz vardarske 58, iz drinske 54. iz vrbaske 36, iz moravske 17 in s te* ritorija mesta Beograda 34. 1170 je bilo poljedelcev, 172 kvalificiranih in 236 ne* kvalificiranih delavcev, 138 pripadnikov svobodnih profesij in 248 rodbinskih čla* nov. V Kanado jih je šlo 770. v Argentino 676. v Zedinjene države 345. v Urug* vaj 77. v Brazilijo 46. v ostale 27, v južno Afriko 11 itd. Vrnilo se jih je v marcu 369. od 1. januarja do konca marca pa 845. V evropske države je šlo v marcu 3212 naših izseljencev in sicer v Franciio 149. v Nemčijo 1113, v Belgijo 456, na Holandsko 129. v Luksemburg 26. v Švico 22. na češkoslovaško 15. v Avstrijo 2 itd. Od 1. januarja do konca marca je šlo v evropske države 5515 naših izseljencev. — Naši delegati na konferenci dela. V %imi?u se bo vršila v Ženevi 14. konferenca dela, katere se udeleži kot delegat naSih delodajalcev tajnik centraie industrijskimi korporacij dT. Gregorič. Kot eksperta delodajalcev se nd-eležita konference generalni tajn-ik Zveze industrijcev ▼ Zagrebu M. Bauer in tajnik Zveze indusrrijcev v Ljubljani dr. Adoli Golia. X. jubilejni velesejera v L juh Lian i bo od 30. maja do 9- hn\]n. Z veleseiemsko legš-■mrnaciio ve dovoljen 50% popust na lele-z-nici. Naj mikdo ne zamudi ogledati si te velike, krasne priTedJtve, ki bo presegate vse dosedanje. Rekordno število domaČih in inozemskih tovarn razstavi, najrazličnejše blago. Zlasti opozanjamo na oddelke tekstšla, usnje, papi-r, pohištvo, stroj-i. kovine, poljedelski stroji, moderna higijena, perutnina. Le^itimaciie se dobe pri »Putniku«, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, žclcunišlkni postajnih ialascajnah i, t. d. in direktno od velese?mskeunij«a ob 10. v prostorih restavracije Novi. svet v Ljubljani. Gospo-svetska cesta, člani se tem potom \43uoVio vabijo, da se občnega zibora polnoštevilno udeleže, ker se moramo pogovoriti o ra?-nll zadevah in eventoerno Se potrebah ukrepih. — Akademija na državnem moškem očlteij^cti v Mariboru. V soboto dme 24. t ra. ob 17. priredi ferijalna podružnica v prid revnim gojencem akademijo s pestrim sporedom. Orkester in zbor ie naštu-cfiral nov, zero len materijal «i bo občinstvo nedvomno zadovoljno. Poserite akademijo v čim večjem številu, posebno učitelji naj se odzovejo svojim bodočim kolegom. — Dve novi tetah" zagrebškega Acro- kruba. Zagrebški Aerokldb je kupil v Angliji dve nova letali istega tipa kakor letalo »Krabev*č Tomislav«. Ecio ie tipa Gtp«y Motih, drugo pa Push Motfi. Push Motk je enokrovnik z lirnaizino. Letalo lahko razvija do 206 km hitrosti na uro, povprečna njegova brzina pa znaša 170 km na «ro. 0(be letali prispeta še ta mesec v Zagreb. Konoem j«HJa bo v Beogradu zle t sportmlh avAjonov Male antawte in Poll&ke, ea katerem bo sodeloval! tudS zagrebški Aerokhib s svoftrrri tremS letak. Letalske — Poljskj učenjak v Zagrebu. Po kongresu slovanskih geografov in etnografov je ostalo v Zagrebu več odličaih slovanskih gostov, da si temeljito ogiedajo mesto in okolico. Med njimi jc ostal rudi slavni poljski geograi in zgodovinar profesor vseučilišča Jana Kazimira v Lvovu Franciszek Bu-tak. redni član poljske akademije znanosti. Poliski učenjak si ie ogledal podrobno vse zagrebške cerkve in spomenike, vse muzale, araleriio slik in druge zanimivosti. Posebno se ie zanimil za zgodovino zagrebške katedrale in cer« kve sv. Marka. — Olajšave udeležencem ljubljanskega Jubilejnega velesejma od 2$. maja do 9. junija 1930 v pomorskem prometu. Jadranska plovidba d. d. Sušak je dovolila udeležencem X. liiiblianskega vdesemta, ki se vrši od 29. maia do 9. junija, vozno olajšavo na ta način, da sc vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda niže. Iste ugodnosti je priznala rudi Dubrovačka parobrodfe*ka plovidba A. D. Brodarska A. D. »Boka* ie dovolila 50% popust na vseh svojih pa mikih. Povsod velja olaišava od 20. maia do 20. junija t. •!. — Ekskurzija angleških turistov v Solitu. Včeraj ie v Split prispelo 420 angleških turistov s pa mikom Orient Llovda *Oxiorda*. Angleški izletnik« so zvečer krenili iz Splita v Dubrovnik in na Krf. — Popravek. Včeraj smo poročali o otvoritvi javne telegrafske službe pri čelez-niškifr telegrafih šimarie pri Jelšah, Me-stinje in Rogaška Slatina. Tiskarski škrat je zakrivil v dotični notici pomoto s tem, da je bilo rečeno telefonska namesto telegrafska služba. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države večinoma oblačno, v mnogih tudi deževno vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23. v S-koplju 22. v Sarajevu 2. v Beogradu 19\ v Mariboru 15.7. v Lmbljani in Zagrebu 15 stopinj. Davi je kazal borameter v Ljubljani 765.5 mm, temperatura je znašala 7 slopani. — Ciril . Metodova ženska podružnica V Ormožu ima svoj občni zfoor dZopet je Plečnik zraven, vam pravim, le poglejte, da vozi kamenje v park. kakor je na nje« gov nasvet direktor Prelovšek zasul svoj vrt vS skalami.« Ampak tudi ta ne drži. Tik kvadrov namreč stoje stebriči in ker imajo ti stebriči preslabe temelje, zakop? ljejo kvadre v zemljo in postavijo stebri* ce nanje. Ko bo vse trdno stalo, pa obe« siio na stebriče kosare za smeti. Počakati je treba samo. da se firma Battelino 2ga« ne in prične z delom ter reši park te ne« prostovoljne dekoracije. Potem je pa tudi potrebno, da se naša publika odvadi me« tati star papir in pomarančne olupke po parku in smetiti po nasadih. Tudi ta raz:* varla slika tujcu Ljubljančane *a neredne in umazanosti vajene ljudi. 2ato pa smeti mečite raje v košarice! —lj O prvih kopalcih v Ljubljani ne moremo več pisati, ker smo o njih poro* čali že pred tedni in je bilo v nedeljo po vseh kopališčih v bližini Ljubljane že prav Živahno, zato pa to novico objavljaš no s SuŠaka kjer so se v še ne oakrbova« nem kopališču v nedeljo kopali ljubljanski izletniki še popolnoma sami. Morje je bilo toplo in solnce je pripekalo kakor pri nas v avgustu, a vendar so primorsik domači« ni trepetali mraza ob pogledu na »lude Kranjce^, ki so se -»tako rano« upali v morje. Smo pač utrjeni kakor dren! —lj Kurja vas — rediviva. Prijatelji naše prijazne in domače stare Ljubljane imajo zopet veselje. Sicer niso dobili na* zaj Blatne vasi, niti blago vonjajoče Kravje doline, pa tudi Turjaški trg ie vedno nima na tablicah svojega starega, spominov polnega imena Novi trg. Zato so pa dobili zopet svojo veselo Kurjo vas. Niso je nam oživeli stari Ljubljančani, temveč mladi podjetni gospodar A. Pu* rrich, ki je na troje staroalivno gostimo in znano zbirališče dolenjskih in ljubljen« skih originalov in častilcev dobre kaplje CBiredftve se udeteži ckcii 15 sa£& letal z velikimi črkami na bi£o naslikal napis »Kurja vas*. Za staro gostilno si pač ni mogel iabrati bolj privlačnega imena, ki oživlja spomine na nekdanjo dobro voljo in veselo razpoloženje v tem zabavnem edmestju, kjer se je ohranilo še toliko značilnosti iz lepih starih časov. Da je slika nekdanjega veseljačenja še popolnej; ša, je nameščen tudi najmodernejši zvočj nik na radio in gramofon z najnovejšimi ploščami, da nikdar ne prestane petje in ne utihne prešerna muzika. —lj K občnemu zboru -Merkurja«!. V prilogi »Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine« z dne 16. t. m. je objavljeno vabilo na izredni ohčni zbor tiskarne Trgovske industrijske delniške družbe Merkur v Ljubljani in sicer ra 25. t. m. ob 11. uri v posvetovalnici Kranjske hranilnice v Ljubljani. Sklicanje tega obČ« nega /bora je neveljavno, kar jc razvidno ir brošure vseuČiliSkega profesorja dr. >krlja ir 1. l°26, ki je bila tiskana v ti* skarni »Merkura pod naslovom »Pravila naših delniških družb«. Na strani 149. ie rečeno: Za redne in izredne skupščine je predpisan minimalni rok. ki mora preteči od objave sklica do dne skupščine, nam* reč 14 dni. pri čemur se dan skupščine ne računa, kar pri nekaterih osnutkih pravil ni bilo izraženo (§ 40 odstavek 11. delni* škega resjulativa.) Xe bi torej bilr> nravits no. ako bi se sklic objavil recimo dne 12. iuniia. da se bo skupščina vršila dne 25. mnija. Treba torej vsaj 2*. iuniia. —li Stanovanjski urad X. ljubljanskega jubilejnega veleseima ponovno opozarja in uljudno naproša vse. ki bi mogli za čas jubilejnega veleseima. to je v dneh od 20. maja do 9. junija 1°30 ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpo* lago prenočišča, da javijo takoi svoj na* slov mestnemu ekspeditu. Mestni trg 27'1II, soba šte. 50. aii pa ravnateljstvu veleseima. Ker se zbere v teh velesejm* skih dneh v Ljubljani na tisoče tujcev, katere moramo sprejeti z največjo c«->sto* liuhnostjo pod svojo streho, na i bodo prijave kolikor mogoče številne. —lj Pevsko društvo Cankar v Ljublja« ni. Njegovi člani se rekrutiraio iz naših delavskih slojev, društvo ie zelo delavno, njegovi cilji umetniški, kar nam dokazuje vsakoletni koncert tega društva, ki se vr* ši navadno meseca maja s prav dostojs nim umetniškim uspehom. Zbor. čeprav maloštevilen, ima lepe prožne, mlade glasove, ki jih vežba zborovodja Kristo Per. ko. Letošnji koncert se vrsi v sredo, 21. t. m. v Filharmonični dvorani. Na progra* mu so razne narodne in umetne zborov* ske pesmi. Vstopnice so v predprod*ii v Matični knjigarni. —Jj Lastnike gostilniških, kavarniških in točilnih obratov opozarja mestni magistrat ljubljanski na naredbo št. "233 o eanitarmv obrtni kontrolni davščini, razglašeno v Uradnem li>tu dravsk* banske uprav«* od 10. aprila i. L št. 52 /30. Po $ 4 rit. narpdb* so bili vsi lastniki zgoraj navedenih obratov dolžni, prijaviti mestnemu magistratu ljubljanskemu svoj lemi promet na podlngi ugotovitve potočenega vina v l^tu 102*9. To prijavo je bilo podati v 14 dneb od dn<\ ko je bila naredba razglašena v >Uradncm listu*, torej do 8. L m- Mestni magistrat bo vsem lastnikom prej navedenih obratov, ki ne bodo podali svojih prijav do najkasneje 31. maja t. 1. predpisal sanitarno obrtno kontrolno davščino na podlagi uradnih pripomočkov. Zoprr take predpise pa nimajo dotični davčni zavezanci pravico do priziva. —Tj JAD Triglav. V četrtek 22. t. m. ob 20. uri se bo vršil v društvenem lokalu Sandal sestanek. Predava z. dr. dtofaoj Bajič: »Osnove meddržavnega življe-nja«. Predavanje se bo vršilo s skloptič-nimi slikam*. Udeležba za člane obvezna. VaihHeir so tudi nečlani - akadenrik5. —lj Zanimivo predavanje. Slov. planin sko društvo opozarja vse svoje člane in prijaterje ter lrubitelje vodnega sporta na sJcroot^Č-no predavanje, ki bo ob 20. v ve-Ud dvorani hotela LTnion. Gosp. Otto Lut-ter iz Graza nam bo predaval o svojih POtOVMdRl v zlofluvem platnenem čolnu Po rekah: Salzach, Stevr, Enns. Donavi, Muri, Dravi, Savi, Mrežnici ter UnI. Razkazal bo med predavanjem nad sto kras-nijj skioptdčnfh slik. Predprodaja vstopnic v društven; p;sarni, Dunajska cesta la-TV. :n zvečer od 7. daDje pri blagtajni v TJnionu. —Al Občni zbor Narodne čitalnice v SpodnjB Šiški bo v nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri v društveni soJr. Dnevni red običajen. —l'j Seznam Ugubljenih predmetov, prijavljen m upravi poHcije v L?ubli5n; kov-Čcz s perilom. 1 ročna torbica s perilom, 1 roč:i.i torbica i 940 Din, 1 ročna torbica z ?2 Din. 2 moSka klobuka. 1 aflatjajta ura. 1 žensk., krilo. \ cč kn:ig in 1 očala. —li Pevski zbor ljubljanske Grafike ie zelo dobro znan širom Dravske bano; vine. Z vso vestnostjo in lepimi umetni; škimi uspehi goji pevski odsek Grafike pod vodstvom svojega /horovodje prof. Grobminga umetno in narodno pesem. Pevskemu zboru se je pridružil sedaj še orkester Grafike, katerega ravno tako vo-. di prof. Grobming. Oba zbor in orkester bosta nastopila na koncertu v ponede* liek. dne 2o. maja ob 20. uri zvečer v dvo* rani Filharmoničre družbe. Predprodaja vstopnice <->d petka dalje v Matični knji* g aro? — li »Smrtna pentlja« ali »Looping the Loop« je veliki T fa film iz življenja cir; kuških artistov. Napeti prizori. krasni posnetki in odlični igralci v glavnih vlo« gah kot n. pr. Werner Kraus. Jenny Jugo in Warvick Ward so filmu v osobito od; liko. Film ie na sporedu v kinu vLjubljan* ski dvor«* danes in jutri pri predstavah ob 4. pol 8 in O zvečer. Pri vseh predstavah znižane ljudske cene 2. 4, 6 in 8 Din. Nih* če naj ne zamudi tega sporeda! —lj Vse matere, vsi starši si morajo ogledati lepi film o vzgoji naše ženske mladine »Na stezi sramote*. Ta film bo predvajala ZKD v kinu »»Ljubljanski dvor« v četrtek in petek 22. in 23- t. m. pri običajnih predstavah. Predočuie nam žalostno usodo dek'eta. ki ie vsled pre* velike svobode, ki jo ie uživala s strani svojih staršev, zašla na stranpota in fa» lostno propadla. Resnično lepo in z vso življenjsko realistiko slikano filmsko de* lo staršem ne moremo dovoli priporočiti. Mladini izpod 16 let je film neprimeren. lj— Dvoje src v V% taktu. Cenjeno ob* činstvo nai s posetom tega filma hiti. kaj; ti opereta ie samo še danes in jutri na sporedu. Ker odpade vsled jutrišnjega koncerta večerna predstava naj si vsak po možnosti še danes ogleda ta film o ka* terem govori vsa Ljubljana, da je to naj; boljši zvočni film, ki se je doslej predva* jal v kinu Matici. —lj »Gasilsko koračnico« jc zložil An = ton Jaki, član opernega orkestra v Ljub* liani po naročilu g. Dolinarja, kapelnika »Zarje«. —li Lekarna dr. Stanko Kmet. Dunaj: ska cesta 41 ima telef. Številko 3141. 337/n —lj Zaloga šolskih knjig io učil drav* ske banovine v Ljubljani — pisarna se je \x Gradišča 4 preselila v Sentpetrsko vo» jasnico. vhod iz Lipičeve ulice nasproti Dečjemu domu. Telefonska Štev. začasno 24—56. -Wn Iz Celja —c Odlikovanja. V nedeljo dne 18. t. m. ie zastopnik dravskega pošhiega in brzojavnega ravnateljstva, višji pristav gosp. Josip St/ukelj, na svečan način izročal odlikovanja tii'katšMjirn poštnim uslužbencem. Odlikovani so bili: z redom sv. Save V. stopnje upravnik jc Anron B o c ter uradnika .g£T-- Jernej V e n z u s t. Josip S a -v e 11L Ivan Gams in Mirfko Hočevar f zlato kolamo ^uradnici ^džni.: Mi-naeLi Nor vat in Mariji Bizjak, a s srebrno Kolajno poduradnika sg.: Andrej Dolenc in Ivan O c v i r k. Popoldne se je odpeljal g. Stukeli z omenjenimi odlikovanci v Žalec kner se je na svečan način izvrš'la dekoracija z redom SA\ £a- ve V. stopnje odlikovane tamfcaj&i.ie poštne upravnice Franje Dr a K uli č. _c Dve najdbi. V nedeljo popoldne okrog 16. ure je bala najdena na Masarv-kovem nabrežju ob Savinjj zSata ženska ura. Ma Mariborski ces*i pa ie bala najdena ženska ročna torbica a miaJvreano vsebino. Lasitnid naj se glasita na celjski mestni polici JL —c Drobiž policijske kronike. Mestna policija je prečela v pretekah 24 uran šest prijav zaradi prestopkov cestno - poiicij-skesa reda, 1 prijavo xaradi nedovoljene godfee v javnem lokaiu, 1 prijavo zaradi prekoračenja poKcii&ke ure. 1 prijavo o popadu od psa, 1 goluu-Rjo in 1 tatvino. —c Toanbola Kola Jugoslovanskih se«ter v Celju se je vršila v nedeljo popoldne od 15. do 1& ure n« Dečkovem truou ob ve-ldk zadeli: 2000 Din v gotovini Jožefa Osterman i-z Arie vasi. moško kolo ff. Josek tz Cetta, kaseto jedinoga o rod a Ana Packo iz Laškega, voz premoga privatni nameščenec Lojanec iz Siska, prvo tritedensko ocbrbo na mocfc MJbaeJ Zopauc iz Zavod- Negovanje ust z Odolom je naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki zobe polagoma uničuje, se zanesljivo zavre in po vsakem izplaknienju z Odolom se sin po vseh ustih poživljajoča svežost. Ce oščetate zobe z Odol-posto, ohranite zobe bleščeče bele. ne, druco tritedensko oskrbo na morju Aneela Voik s Pečovia (oba sta prepustila svoia ^dobitka«' Kolu iugoslov. sester prota odkupnini v jjoto\fni. sod vina je zadel ma«, pliar. jc. Pengou, zlato verižico ;rdć. Jožica Rabse! iz Cel»a, "2 zaboja pive Ivan Bersrlez iz Gabepja in volneno ruto Aloj-' 1 kolenc iz Zasrada. Plavajoče gledališče 22. aprila ie bila podpisana v \Vei-liiaru pogodba o srleJaliski ladji, ki na-stopl I. avgusta svojo prvo pot nkro? sveti. Ladja ie bila zgrajena v nam-burski ladjedelnic: in imenuje sc >Pro arte«. Zgradila jo je liamburška paro-brodna družba Steche. kj je. ltotela prvotno zgraditi samo kabaretno ladjo, ki bi r>osečala \ . na kateri bi bilo plavajoče moderno gledališče, ki bi ne potovalo samo po Baltiškem in Severnem morju, temveč no vsem svetu. Gledališka ladja ali plavajoč« gledališče bo delalo svetovno propagando za Nemčijo in bo dobivalo podporo od vse Nemčije. Velike banke so že obljubile stalno denarno podporo, ham-burški senat jc prevzel do k ro vrte I jstvo nad plavajočim gledališčem in kulturni kapetan ladje bo weimarski intendant dr. Ulbrich. Ladja ima v srednjem delu veliko gledališko dvorano, v kateri je v .parterju 500 sedežev. Oder je 12 m širok in 9 m globok. Kulis sploh ne bodo rabili, ker iih bodo projecirali na oder v barvah. Gledališka ladja bo pravo ljudsko gledališče in igrali bodo samo nemške komade. Posadka 5tej«e 22 mož .igralcev in uslužbencev gledališča je pa 24. Poleg gledališča je na ladji dvorana za predavanje, razstavni prostori za umetnostno industrijo in velika pivnica. Ladja bo imela tudi knjižnico, za katero so nemški založniki darovali že 10.000 knjig. Tovarne gramofonsJcih plošč so darovale 6000 najboljših plošč tako, da bo plavajoče gledališče tndi v tem Pogledu dobro založeno. Gledališka ladja odr>lu>e iz Hamburga in se ustavi najprej na Holandskem, od koder krene v Anglijo in Ameriko. Prva vožnja bo trajala 18 mesecev. V vsakem pristanišču se ho mudila ladia pet dni in povsod priredi popoldne predstave za deco, zvečer pa velike predstave za odrasle. Dobra kupčija (U francoščine.) Dobričina EspergilUan je prvrč t življenju videl morje. Izrabil te prftilco polovične vožnje z izletniškim vlakom iz Saint Flou-r. da napravi "tridnevni !s-Iet na obalo oceana. PrisDel je Wa zvečer meti plimo, ko so valovi veselo pljuskali ob pomol Tort-sur-Mer. Kako prekrasno, kako mogočno je bik) morje! Espergill<5an bo pripovedoval vsem sosedom v domači vasi. ki morja §e niso videli. In da bo njegovo nripovedo- vinjc bolj držalo, iim prinese s-reklettf-oo morske vode. pt nij to Dokuslto. Kupil je steklenico, jo napolni z morsko vodo in k> hotei zamašim, ko se mu je približal in ga nagovoril lallivec, ki jra je opazoval od daleč, kako fe naliva'! v steldettico morsko vodo. — Hej prijatelj! Morske vode »to natočili v steklenico, katero drfite ▼ rolri? — Da. gospod. — Toda če se ne motrm, ste poz*- bHi vodo plačati. — Kaj k> je treba plačati? — Pa menda vendar ne misIHe. da jo vam dam zastonj? — Kaj ste vi l-astnik morja? — Seveda. — Pa oprostite, nisem vedel. Kott-ko pa stane steklenica te vode? — Petdeset cen tirno v. — Evo Jih. Espergillian se je vrnil v hotel m postavil steklenico na nočno omarico. Postavil jo je pa preveč na kraj in ko je v sanjah zamahnil z roko, jo je vrgel na tla, da se je razbila. Dragi dan ie šel na obalo z novo steklenico. Bila ie osieka. Espergillian je debelo pogledal, kajti ram, kjer je bila -prejšnji dan voda. se je sušil zdaj pesek. Ves presenečen je zašepetal: — Glej. glej. lastnik morja je pa naprava od včeraj dobro kirp&jo. Uter po petdeset centimov, to so že repi de- imxM ►SLOVENSKI NAROD*, dne 20. maja 1930 Stev. 1H Krog zločinov Rom ari Prod hotelom »A m alfi« južno od Sei-ne je Molfflv odslovila avtortaksi in vo>ra-feAa v pLisairai po Viktorju HaMamu, — Gospod HaJlaan je odlšeJ, — ji je odgovoril uradrif. — Vrne se pa najpozneje čez pođ ure. MoiBv se ni mogila takoj odHočiti. Ce se je Haferrai kaj rxi!pe>tiLo, — če je vzela po4idrja ttudi irje.^a na pafoo — se je ujela Mofflv v pasrt. Toda kam naj bi se bffla zatekla, če ne k HaUarnii? Saj je bil on v Parizu njen edini znanec. A če bi se nenadoma vrnila v London, bi jo gotovo aireftiiraJi, kajti zločin, v katerega .ie bila zapletena, ie bil težak. Čeprav je pozmala policijske metode samo površno, je vendar dohro vedela, da jo bodo detektivi iskal; po kol mivo-rib. a morda celo v pristanišče Calais Pogum jo je za friip zapostft. Stala je na pragu hotela m sama ni vedela, kaj početi. Slednjič se je obrnila k vratarju, rekoč : — Fočalkarm kar tu, da se vrne gospod rTalhatm. Horteđdki sluga jo je odvedel v spre-liamnrico. Bk> je jasno, da v hote'iu nithče ni slutil, kdo je. Do fcu je bilo torej vse t redu. Vlkltor H aH a m je bil mož me tod ionih navad. Točno dvajset minut na dvanajst je vstopiti v sore.ieirmico. — Dobro jutro, gospod ran a Lan-gto-nova, — je dejal s svojim lenian glasom fen sa pogiladfll s tenkimi prsti polizane lase. — Zgodaj sle prišli. Sestanek sva imela opotfdne. Zelo mi je žal, upam pa, da (počakate ta čas spodaj. Vsaik top pd-čalcujem gosta. Zelo važen sestanek imam. Umolkini:! je. Odloižti je klofamk, ro-(ktavkre in dežnik. Vrgel je vse skirpaj na stol m se ozml čez ramo na Molly. — Kaj vraga... Upam, da se rti zgodio nič hudega ... Molly Langtonova je počasi vstaiia. Nijen bistri po&iled je še vedno počival na bronastem obraizoi Viktorja Haldama, na obraziu s prastri-ženhrii brčicami, z večinam momokilom jn siviini. poševnimi očmi. Imel je prijetne manire popolnega koizmopoiiita in moža, navdušenega za si aro rimsko m dunajsko aristokracijo, moža, ki je imel tesne stike z mogotci sedanjega Berlina, Antvcrpna in Prage, j Toda njegov uglajeni izraz je bil izginil. Neflčaj neobičajnega v vedenju Moily Lamgtfonove ga je bilo razburilo. Monokel mu je zdrknil z očesa. Brez njega je bil njegov obraz nekam čudno gol. In Moily je bil pogled nanj ne- prijeten. Prvič je opazila nekaj krinega in skoro mračnega za Vaktorjevimi sivimi, zdaj viprašujoče izbuljeniini očmi. — Nič se ni zgodilo, a? Ponaviltjai je te besede srdito in stopi je k mizi, za katero je stala MoIly, držeč obe roflei na kovčegu. Iz ročne torbice je vzela kljirček in ga vtakmffla v ključavnico. Zdaj, ko se je bližal kritičen trenu-rtrek, je čutila Moily čuden mir. V av-toanoibjthi bi bila že davtno zapflaka«la, da bi napetost živcev vsaj malo popustila. Zdaj je pa čutila globoko v sebi silo, o karteri se ji se sanjalo ni. Bita je sicer mrtvaško bleda, toda v njenih modrih očeh- je plapolal ogenj, katerega Vfktor Hallam v Tepem vedeuju W aru e rje ve ta.frnice še rrTkodi ni bfl opazil. Kakor očaran je gledal, kako obrača kfljoič v ključavnici m polaga roko na pokrov kovčega. — Nobenih sitnosti na carinarnici, upam? — Nobenih sitnosti na oiranarnici, gospod Hallam. Sitnosti še nikoli nisem imela. \Y a mer je vi varnostni ukrepi so vedno brezhibni. Glas MoHy Langtonove je biil ti'h, toda pod njim je bil divj tok, katerega je Harfam takoj opazil. — Ceni u torej ta komedija, gospodična Langtonova? — Polagoma se mu je vračala samozavest. — Cemu to namiga vanje na težlko tragedijo? Zasmejal se je in si začel vihati brčiće. — Zato, — .ie odgovorila Mrvlly počasi, — ker je več važnih novic, katere bi vam rada povedala. Gospod Hallam, ste pripravljeni poslušati me? Se^ svoj živ dan ni govorila z moškim tako.* Čutila je instinktivno, da mora svojo igro igrati do konca pogumno, sicer io izgubi. Viktor Hallam je brezčuten, sebičen, preračunljiv. Prav nič hi ne okleval, če bi bilo treha žrtvovati njo aH kogarkoli, samo da doseže svoj cilj. —No torej? Kaj je? Nestrpno je izgovoril te besede, prižgal si je cigareto in zrl na Molly skozi oblačke dima. — Pred štirimi meseci me je sprejel gospod Warner kot tajnico, — je pravila Molly. Plače sem imela takoj v začetku tri funte tedensko. Dejal mi je, da ustanavlja novo trgovino v Londonu s_ podružnico v Parizu.... trgovino za izdelovanje in prodajo parfumov. Vi ste bili navzoč, gospod Hallam, ko sem bila sprejeta v službo. — Ce hočete biti bolje plačana, go-snodična Langtonova. — ie začel in skomignil z rameni. — Dobiček še ni tako velik. Najbolje bo. Če se obrnete naravnost na gospoda Warnena v Londonu. — Dobiček! — Molly se je zasmejala prvič odkar ie bila prestopila prag hotela »d* Amalfi«. Predrznost tega moža , je bila čudovita. — Seveda, dobička ni, gospod Hallam, ker ni trgovine. Hotel je vstati, pa je omahnil nazaj. — Morda je res še ni. Saj ne moremo delati čudežev. — Njegov gias ie postajal prepričevalen. — Cim otvorimo pariško podružnico... Znova se je zasmejala. — Mnogo časa sem porabila za izpisovanje imen in naslovov trgovcev. — To ie bil o nnjno potrebno, gospodična Langtonova. — je pripomnil samozavestno. — Dvakrat v mesecu sem prihajala sem iz Londona z vzorci novih parfumov. Bilo mi je rečeno, da spada to v moi poklic. Dobro, gospod Hallam. Šesta :am se z vami v Parizu, vsakokrat v drugi restavraciji ali hotelu, kakor sem opazila. — Vprašanje udobnosti — samo udobnosti. — je dejal Viktor Hallam in stresel pepel s cigarete na preprogo. — Kaj ko bi malo skrajšan zgodbo svojega življenja in povedah', kar naravnost, kje vas čevelj žuli? — Vse pride na vrsto, gospod Hallam. — Parfumi so vedno zacarinjeni, -^—je nadaljevala Mollv mirno. — Vse ie v najlepšem redu. — Seveda! Za koga nas pa smatrate, draga gospodična? — Vfktor Hallam si je nataknil monokl in se zarezal. — Za zmaje? — Tudi to pride še na vrsto, gospod Hallam. Najprej vas mora pa zanimati, da sem zapustila davi hotel »Braccio« urno. ker je prežala name policija. Govorila je v mirnem, konverzacij-skem tonu. pri tem je pa dobro pazila na HaiHama. Halllam je glasno zaiklel in vstal. Cigareta je odletela v peč in njen dim se je vil v tenkih kolobarčkih v dimnik. Hallam je stopil k mizi, sklonil se je in zrl Molly srdito v obraz. Njena pikantna bradica je štrlela drzno naprej. — Kakšna igra je to? — je vprašal osorno. — Kam pa merite? Mar nam hočete prekrižati račune? Je to vaša imenitna ideja? Povejte končno, kaj veste! Stisnil je pesti, kakor bi se pripravljal udariti .k). — Kaj ve policija? Njeno vprašanje ie zadonelo jasno po sobi. Hallam se je obrnfl, skočil k vratom in jih zaklenil. — Povejte, kaj veste. Glas se mu je bil izpremen?! v zamolklo rencanje. Dobrodušni, potrpežlivi družabnik se je bfl fepremeniil v divjo zver. Stopil je k nji in jo zgrabil za roke. Pod pritiskom njegovih koščenih prstov je MoIly čutila, da jo moči zapuščajo. Dotlej je imela v pogovoru premoč. Vodil jo je boK^instinkt nego razum. Odgovori Viktorja Haflama so bili samo zavijanje. Njegova obramba je bila brezuspešna. Cim je pa nastopi*! s fizično brutalnostjo, ii je iztrgal vodstvo iz rok. Oberth o raketnem poletu Izumitelj sam popravlja senzacijonaine vesti o njegovih uspehih. — Čakali bomo se SO let. Ime profesorja Obertha je že več Tet znano po svetu tudi širši javnosti. Njegovo noskusi z raketami in njegovo gledanje v daljno bodočnost, ko se bo morda posrečilo priti z zemlje na druga nebesna telesa, vzbuja .po vsem svetu senzacijo, ki pa učenjaku samemu rti nič kaj prijetna. Te dni je priredil prof. Oberth v nemški dvorani »Uranic« v Pragi predavanje, za katero so se seveda Pražani zelo zanimali. Prof. Her-mann Oberth poučuje matematiko na nemški gimnaziji v Rumuniji. Rojen je bil na Sedmograškem. študiral je na madžarskih in nemških visokih šolah. Mož je razmeroma še mlad. pravi tip srednješolskega profesorja, z dušo in telesom zatopljen v delo, o katerem je prepričan, da se mu bo posrečilo. Iz njegovih oči odseva fanatizem trdne vere. Mišice in nagubani obraz pričajo, da je prestal po nedavni nesreči pri eksperimentiranju z raketo težko nervozo. Dvorano »Uranie« so napolnili Nemci in Cehi do zadnjega kotička. Večinoma so prišli poslušat predavanje mladi možje, ki se najbolj zanimajo za Oberthovo idejo in teorijo. Predavatelj je začel s kratkim zgodovinskim uvodom in pojasnil je glavne principe rakete. Pripovedoval je, da se je zanimal za rakete že kot deček, ko je čita! romane znanega fantasta .Tulesa Vernea. Takoj prvi poskusi s presenetljivimi rezultati so ga prepričali, da utegne postati raketni sistem problem bodočnosti. Deset let je delal na samem in Šele ko je zapravil vse svoje prihranke, je stopil S prvim znanstvenim delom o raketnem poletu v medplanetni prostor pred javnost. Za polet na druga nebesna telesa so se začeli ljudje takoj zanimati in prof. Oberth je kmalu dobil več sotrudnikov. Sčasoma se je pokazala med njimi tako velika razlika v presojanju in pojmovanju problema, da niso mogli več delati skupaj. To velja zlasti za Valiera in Opela. Tudi sodelovanje z Ufo, ki je izdelala znani film »Žena na mesecu« prof. Oberthu ni bilo po godu. Mnogo mu škodujejo tudi razni Usti M sd v želji po senzacijah izmišljujejo neverjetne in nemogoče stvari o raketnem poletu. Prof. Oberth je na predavanju izjavil, da se dvignejo njegove rakete največ 2000 m visoko. Nekateri listi so pa napravili iz tega kar 2000 km. Nesmisel ie tudi pisati, da se bo človek že čez 15 let lahko dvignil v medplanetni prostor. Prof. Oberth je prepričan, da bo treba čakati še najmanj 50 let predno bo mogoče praktično govoriti o takih izletih. Pač pa rti daleč čas, ko bomo lahko pošiljali v sve to v je tako zvane poštne rakete, opremane z merilnimi instrumenti za merjenje višine in gostote zraka. Teoretični del ie prof. Oberth po lastni izjavi že zaključil. Zdaj ga ćaka še eksperimentiranje, ki pa ni lahko, še manj pa po ceni, kajti dosedanji poskusi so stali nad 150.000 Din-Pri bodočih raketah bo nevarnost eksplozije ba.ie izključena. Bodoča raketa bo po Oberthovem mnenju tako precizno izdelana, da bo znašala derivacija strela na razdalji iz Prage do Newyor-ka samo 500 (jo fSOO m. Zanimivo je. da ie orof. Oherth prepričan, da tudi raketa, ki bo določena za polet v svetov-je. ne bo sežigala eksplozivnih snovi več kot 10 do IS minut . Analfabeti v Indiji Med vzroke nezadovoljstva v Indiji spada tudi ponianjfldjrivo šolstvo. Indija je tSpična dežela aualfabetov. Aivgleska Ind"ja šteje 24S miftjonov prebi vale erv in od teh je po ljudskem štetju iz 1. 1921 ceihh 22° milijonov nepismenih. Med mo-Skimi ima površno šolsko izobrazbo samo 14^». med ženskami je pa števiilo nepismen/h naravnost porazno. Na ino žemsik odpade 582 nepismenrh. Pa rije v je v Tndi.fi f>0 mibjonov in med temi je samo 5% s primitivno Sotsko izobra7bo. kart: vfšjje kaste se na vse načine opirajo izobrazbi n?žj:,h slojev. Ker je žena v Indiji socijalno zapostavljena, ni mogoče dobiti veaiega števila učiteljac. Velika ovira v šolski izobrazbi je tudi neverjetna množina narečij. Samo v provinci Assamu je okrog 100 različnih dialektov. Zato se izobrazba omejuje prav za prav samo na univerze, na katerih študira vedno več mladine. Samo 1. 1021 je položilo angleške izpite 2,500.000 In do v z evropsko izobrazbo. Ti Indi. ki govore gladko angleško, pa slišijo na angleških ki indijskih univerzah o demokraciji, politični svobodi in pravici narodov in tako postanejo Gandijevi pristaši. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shui-šanju. bledici obolelosti žlez, izpuščaji na koži, tvorih uravnava naravna »Franz .josefova« grenčtca izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz .losefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah._ Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 13. ma#a so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 4000 št. 69-16$. Din IOOO št. 66.456, 77*298, 86.97*. 89*160. Din 500 št.i 1.891, 8.046, 8 17.909, 17.978, 17.994, 27.733, 35.384. 36.623, 36.625, 36.640, 36 42.963, 42.998, 44.132, 44.148, 48.383, 49.408, 49.432, 56.013, 56 58.857, 58-868, 59.502, 59.508, 59 66.439, 66.463, 66.465, 66.478, 67 73.766, 73.775, 73.789, 73.983, 76.677, 77-340, 89.134, 98.964. 77.231, 84.162, 89.1*1, 77.247, 87.253, 91.321, 77.249, 87.257, 96.644, .079, 9.739, 9.077, 13.860, 16.036, 16.073, 16.083, 16.094, 27.744, 27.748, 29.269, 33.762, 33.786, 34.159, 35 351, .644, 36.697, 37.701, 38.125, 38.167, 38.176, 38.192, 39.591. 46.608, 47.408, 47.473, 48.319, 48.326, 48.341, 48.379, .015, 56.023, 56.028, 56.053, 57.345, 57.346, 58.803, 58.815, .533, 59.544, 59.352, 59.583, 66.405, 66.410, 66.420, 66.433, .509, 67.554, 69.109, 69.427, 69,464, 69.473, 72.058, 72.098, 75.004, 75.020, 75.065, 75.073, 75.081, 75.125, 76.652, 77.256, 77.268, 77-295, 77-360, 77-380, 78.076, 82.464, 87.918, 87.947, 87.962, 87.995, 87.849, 87.893, 89.123, 96.657, 96.805, 96.837, 96.848, 96.867, 98.924, 98.946, najlepša in najcenejša darila dobite Je pri tvrdki A. FCCHS Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 > mMali og1asi< Vsaka beseda SO par. PUuča sc lahka tudi * znamkah. Za odgovor znamko* - Na vprašanja brez znamke ne žrebanje bo trajalo do 2. junija t. 1. in se bo vršilo vsak dan. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Do 2. junija bodo izžrebani še sledeči večji dobitki in premije: 2 po 1,200.000 Din, 2 po 500.000, 2 po 400.000, 2 po 300.000, 2 po 80.000, 2 po 50.000, 8 po 40.000, 26 po 30.000, 24 po 20.000, 62 po 10.000, 178 po 4000, 1298 po 2000 Din ter več tisoč dobitkov po 500 Din. Zadružna hranilnica, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19« Mag. ŠL 18361/30. Razglas ^ Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave cestnih kanalov v Tobačni ulici, na Cesti na Rožnik« na Cesti v Rožno dolino, v škrab-čevi, Rutarjevi in štrekljevi ulici, na Vrtači in v Levstikovi ulici. Ponudbe je treba vložiti pod običajiiiini pogoji pri Mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/n., do srede, dne 38. maja 1930 do 11. ure dopoldne. Potrebni razpisni obrazci, pogoji, proračuni in načrti se 3ofee v navedenem uradu od 21. maja 1930 naprej. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. maja 1930. I Bratje Sokoli. N uočite takoj rdeče temelje ta rredpisane čepice (šajkače) pri b-aru Hren. KodeHevo. Moste, Ljubljana aH pri Sokolski Matic1. L>irr>liana. 1631 Čevljarji! Prodaim lep<-> h;šj. Na že Ko prodam tudi vso čevljarsko orod/e vrt stroje. Več se po-izve pri A. N. št. 67, Ljubno, p. Podnart, Gorenjsko. 1635 Vsa pleskarska in Hčarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. H L E B S pleskarstvo in Iičarstvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. Gramofonske plošče plesne komade, o-pere, z-bori in sobi sti do 40 k-o*nadov, skoraj nove. poceni prodam. Oz!eda se vsak dan od 6. do 7. zvečer. Stan in dom, vila Uro vat, prrtlpčje. 1636 Tesan les poc>o!no-ma suh, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stalno v zalogi Ilirija, dr. z o. z.. Ljubljana — Dunajska c 46. 'elefoti §tev 2S2G. 47/T Pisarniška soba s soupora-bo telefona v sredini mesta se odda v najem. Naslov v upravi Usta. 159o Klavirji! Svariim pred nakupom navid**znc-ffa blaga, čemi h klaviri^ v! Kupujte na obroke od Din 400"— prve svetovne fabrikate: Bo sen-dorfer, Steinvvav, Fors ter Hft'rh Štioci original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prod-aja jrh Izkjučno le sod. izvedenec in brv. u&t. Glasbeoe Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša nosoievalnlea. M ODRO C E La airflc močno bl-azo Dm 240.—. spodnje modroce. mreže, postelme odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin tre - Zahtevajte vzorce! 29/T Klavirje piamne, harmonije prodaja, kzposo-twje, pop revija n\ č»s*o u«ta&T*je najceneje, tndi na obroke, tovorna klavirjev VVARBINCK, LJubljana, Gregorčičeva o. S, Rimska cesta 2. MM Za birmo tire, zlatnina in srebrnina s popustom 15 % pri Ivan Pakiž LjuW.iaiw. Pred Skotijo |& Pioninshi dom Kofce 1500 m. Najvišje planinsko letovišče Ju-zoslav-ije. Ture na po^orie Košute in gozdni 'a.prehoda. — Sotavčne, mlečne in deki!ne kure. — Pearja SO do 60 Din. — Vsa vpia&mja na FANI KVEDER, Planinski dom Kofce, po^u Tržič. Šivalni stroji ,Or i Izner* . A.d I e r4 m kolesa, najboljši materija), precizna konstrukcija, krasna oprema tei najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „U rani a4* L Mikuš 13U&UANA fies n Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52 I Watiuiatuxni papir &i a