a. b. b. Naroča se pod naslovom »KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politile©, gospodarstvo in prosveto izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : 1 šiling. celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100’— Pczamazna številka 10 grošev. Lelo VIL Vesel iBožlč želi osem naročnikom in čitateljem uredništvo in upraoništoo. V šoli belhlehemski. Skrivnostna, nedoumljiva, nedopovedljiva so pota božja. In v očeh tega sveta nezapopadljive, nerazumljive, na površni videz celo protirazumne so metode božjega svetovnega vladarstva, obsegajočega vse narode vseh časov in krajev. Čisto drugačne so metode božjega režima ljubezni in pravice kakor so metode vseh političnih režimov pred Kristusovim rojstvem in večine režimov po rojstvu Kristusovem, ko-jim je sam Lucifer učitelj in voditelj. Brezmejno in brezobzirno stremljenje po moči in nadvladi, po bogastvu in zunanjem sijaju, brezsrčno preziranje in izkoriščanje in tlačenje vsega, kar je ubogo, majhno, neznatno, slabotno — to so značilna načela, v katerih se vjemajo vse posvetne vladarine. Po teh načelih so vladali mogočni faraoni stari Egipet, po istih principih se je povzpenjal po kreni svetovnega vladarstva bogati, razkošni Babilon in predkrščanski Rim. Po ravno teh načelih so si skušali prisvojiti blestečo krono zemeljskega kra'jevstva veliki Aleksander Macedonski in Cezar, častihlepni Rim'jan in njegov naslednik Avgustus, ki se je pustil proglasiti za nič manj kakor za boga vseh milijonov rimskih držav'janov in tlačanov. Pa ne samo stari, ampak tudi srednji in novi vek nam pričata, da še ni izumrla politična šola Luciferjeva. Tudi še v srednjem in še bo1] v novem veku vstajajo države, vladavine, režimi, državniki, knezi, kra'ji in cesarji, ki jim je edini politični in življenski problem, kako priti do premoči, nadv'ade vsesplošnega priznanja in uve’javljanja, do materijelnega bogastva ta zunanjega sijaja. In kaj je bila nadvse krvava in kruta svetovna vojna drugega, nego boj za politično in gospodarsko premoč? Dunaj, 21. decembra 1927. Pa ne samo politična zgodovina, ampak tudi vpogled v razvoj vsega socijalnega in ekonomskega življenja vseh, in še posebno naših časov, nam razodeva iste metode in ista načela. Kapitalizem na eni in razredni boj na drugi strani, strankarske borbe v naših parlamentih, gospodarski boj med poedinci in ekonomskimi, industrijelniiri podjetji — ali niso vse to izrazi enega in istega hlepenja in stremljenja po zunanji veljavi in veličini? Da, po vsem druge so metode in poti tega sveta, nego so metode in poti Božje ... Čujte zvoniti zvonove božične! V Bethlehem nas kličejo, v ondotno politično, socijalno in ekonomsko šolo. V ginljivo bornem hlevcu leži v jaslice položeno na mrzli slami skrivnostno dete devišk ematere, ponižne dekle Gospodovo iz nekdaj mogočne kraljevske rodbine Davidove. Ta čudoviti otrok bethlehemski nam hoče biti učitelj življenskih načel, ki so naravnost obratne od principov in naukov življenske šole luciferi j anske. Pa ne z lepodonečo frazo, z vznešeno besego nas uči, marveč z impozantnostjo svojega vzgleda. On, ki je Najvišji, Najmogočnejši, ki ga veliki videc Izaija ves navdušen opeva kot Močnega, Svetega, Neumrljivega, na kojega ramah sloni vekovito vladarstvo. On stopi v ta svet v najnižjih, najprimitivnejših okoliščinah, kakor otrok zadnjega proletarca. I ta kraljevski otrok raste v vsej neznatncsU v betlehemskem zavetišču, v egiptovskem pregnanstvu, v nazareški samoti in čaka celih 30 let. In ko se razodene svetu kot veliki čudodelec in mogočni odrešenik in ga hoče navdušena množica proglasiti za kra'ja, zbeži v gorovje. In ko mu kliče jeruzalemsko ljudstvo „Hozar.a se skrije v templju in se pokaže šele, ko ista množica kriči svoj uničujoči ,»Križaj ga“! In junaško in odločno stopa od nižine do nižine do smrti na križu in do velikonočnega groba. In vendar je ravno v tem konsekventnem ponižanju samega sebe, v tem neumornem iskanju nizkosti, uboštva, neznatnosti, zaničevanja skrivnost kra’jevske veličine betlehemskega deteta. Vendar se klanjata nebo in zemlja neskonxnemu božanstvu v skromni človeški podobici in posodici in poje angelski kor svoj ..gloria" Šl. 5L **‘”**m-——— ----------—— ------------------------ —- nad proletarskoubogo rojstno votlino v betlehemski okolici. In vendar je on, ki beži pred zemeljsko kraljevsko krono, ponujeno mu v puščavi, že od vekomaj proglašen za kralja vesoljstva. In križ, nekdaj znamenje sramote in poniženja, postane znamenje časti in povišanja, velikonočni grob pa vir življenja in vstajenja. Kristus ponižani in ponižni je vzrastel do nedo-seglive veličine, ki se ji bodo vpogibala vekomaj kolena vseh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Izginili pa so s površja zemlje in razpadli v prah stari Egipet z rnogočnini faraoni, razkošni Babilon in bogati predkrščanski Rim. Izginili in razpadli v prah so vsi mogočneži tega sveta in vsa njihova dela. To je temeljni nauk politične, socijalne in ekonomske šole betlehemske, da je podlaga vsej veličini ponižnost in uboštvo, da pa je brezobzirno stremljenje po moči in zunanjem sijaju, po brezmejnem povišanju neizogibna pot do uničenja in ponižanja. In samo tisti, ki se ravno po življenskem principu tako sijajno uresničenem v vzgledu Kristusovem, bo hodil piota do svoje prave, vekotrajne veličine. Veselite se torej vsi, ki ste borni, majhni, ponižani, slabotni in neznatni, veselite se svojega božanskega pobratima betlehemskega! Pridite vsi, ki ste obteženi, tlačeni, prezirani, zaničevani, pridite v šolo betlehemsko! Z zaupanjem pristopite k jaslicam, da vas navdahne dete betlehemsko s svojim duhom in s svojo močjo, v koji boste zamogli prenašati križ ponižanja, brez katerega ni poti do povišanja. Pa tudi vi, ki ste bogati in močni, vi politični, gospodarski mogočnjaki, stopite ponižno kakor trije modri k jaslicam, da ponižani pred najbolj ponižanim spoznate pravo ceno in mero svoje moči in svojega bogastva! Kot ena družina zbrana v šoli betlehemski v blaženi, tihi in sveti noči bomo zaslutili v čem je prava sreča naša in našega ljudstva. In ko se bomo v luči svetonočne zvezde čutili vsi kot brate in sestre božjega Sina, kot sinove enega očeta, bomo obenem začeli umevati in slutiti, kaj in kje je prava demokracija i* pristni neizkvarjeni socijalizent. PODLISTEK Reberški Ožbej : Kapelški punt. (Nadaljevanje.) „Mene kar ne tiščite naprej, sem že tako počrnjen dovolj pri gosposki kakor kakšen zamorec." „Te že Pauer opere, da boš zopet bei,“ podraži ga Pavlič. „Pa me bo dolgo umivdl," zasmeje se Vegi in natoči v velike kupice vina, ki ga je postavil Kocel ravnokar na mizo. Trčili so si in nazdravili. „Ostane pri tem,“ rečejo kmetje, ko so si prvikrat privezali z dobrim požirkom dušo," da boš ti, Vegi, naš vodja." „Dobro, saj grem rad, da povem komisarju, kaj- mu gre, sedaj pa je treba še devet drugih mož. Mislim, ključarja že morata iti, tedaj ti, Sadovnik in Pavlič, kajne?" „Seve, seve," pritrdijo vsi." ..Tedaj trije smo že, ali kje je ostalih sedem?" Sedaj so postali pivci vsi tihi, kajti z gosposko nobeden ni imel rad opravkov, posebno pa so se bali kamisarja Pauerja kakor hudič križa. „Kaj pa s teboj. Miklav France iz Lepena, ti imaš dober jezik." „E, moj jezik je okoren," brani se imenovani, v resnici pa ga je bilo strah, posebno kaj bi k temu rekla njegova žena. „Ti moraš iti in vidva Štefan in Pasterk iz Bele, tedaj nas je šest." „Midva imava predaleč," ugovarjata nazadnje imenovana kmeta, „pa prave obleke tudi nimava." ,.Če bosta pa hotela v nebesa, pa ne bo predaleč, glej jih strahonetneže," pravi samozavestno Vegi. „Za božjo stvar se mora vse pretrpeti." In pritrdili so kmetic in zonet dvignili kozarce, da norabijo Veglovo razooloženje še za en bokal, ki ga je dal ttidi takoj prinesti. „Tedaj šest, še štirje manjkajo," pravi Vegi. -Aha, glej ga, tam v kotu se stiska, čakaj, ptiček, moj sosed Vrbnik, ti mi ne uideš." „Pusti le ob strani," brani se imenovani. „Seve, seve, misliš, ker stanuje pri tebi flegar, se moraš izmuzniti; toda iz tega ne bo nič, ti moraš z mano." T/do pa drugi," zglasijo se že izbrani, „ti boš vsai več koraiže imel in znaš že bolj z gosposkimi govoriti." „Tedaj sedem." šteje Vegi in moli še tri prste leve roke kvišku. ..E. kaj bomo dolgo premišljevali in ugibali." meni nazadnje Vegi, „Avnrih iz Lepena ter Lipš in Jurjovc iz Remšenika bodo še šli." Ni bilo ugovora, ker ti so vedeli, da se Veglu ustavlinti nomeni ravnotoliko kakor metati bob ob steno. „Tedaj deset nas je,“ pravi Vegi ter pogleda zadovoljno po zbranih možeh, „na to pa pijmo; korajža velja!" i In dobro je prišel vsem ta poziv ter odzvali so se mu urno in krepko, tako, da je moral Kocelj skočiti zopet v klet. „Kdo pa gre iz trga?" vpraša sedaj Vrbnik, želeč si, da pride v njih družbo kak vplivnejši mož. „To naj odloče trški sodnik," meni Vegi, „sicer pa ne dolgo premišljeval; kajti kdo bo drugi kakor pa Kocelj in Tinči." „0, to pa že ne,“ ugovarja Kocelj, ki postavi poln bokal na mizo, in piha na vso sapo, „saj vidiš, da sem že star; pa naduho imam." „A glej ga, junaka, vino pa znaš nositi iz kleti; kdor ni z nami, je proti nam," izjavi oblastno Vegi. Kocelj se popraska za ušesi; saj stvar ni tako lahka — gosposki se noče zameriti, a dobrih pivcev bi tudi ne izgubil rad. „Pa bi mogoče Boštej šel," predlaga Kocelj. „Ti si starejši, pa tudi prvi svetovalec, to kaj zaleže, kar ti rečeš," povzdiguje ga Vegi. »Seve, Kocelj je mož na mestu," pritrdijo mu vsi kmetje, upajoč, da se še tudi tu najde kaka prilika za bokal boljšega. (Dalje sledi.) ffi POLITIČNI PREGLED f Uradniško vprašanje se bliža zaenkrat tako polagoma svojemu zaključku. Finančni odbor je pretekli,teden razpravljal o vladnem predlogu k uradniškemu zakonu in ga sprejel z važnimi spremembami. Uradniki dobe še pred božičem petino plače kot prispevek in doklade za večglave uradniške družine se zvišajo. 2e letošnji prispevek bo stal 8,5 milijona šilingov davčnega denarja, prihodnje leto pa 34 milijonov. Uradniki vendar vedno še niso zadovoljni. Zahtevali so spremembe, in sicer splošno povišanje plač za 6% ali pa še v decembru pol mesečne plače, isto naj velja za pogodbenike, najnižja plača sme znašati 170 S na mesec tudi za vojake, zmanjšanje razlike med staro in novo upokojenci in revizija krajevnih razredov. — Dela v proračunskem odboru le počasi napredujejo, zato bo težko spraviti že letos zvezni proračun pod streho. Na njegovo mesto pridejo zaenkrat večmesečne dvanajstine. — Zato na gre delo finančnega odbora koroškega deželnega zbora tem hitreje naprej. Izdatki so se doslej znižali za 1,5 milijona S, a kljub temu je še 2 milijona primanjkljaja. Če se zviša davek na avtomobile in pivo in vpelje davek na električno moč, ostane še vedno en milijon primanjkljaja. Kakor se sliši, bo proračun sprejet še letos. Nemško-italijanski spor. 2e nekaj časa so se v Rimu vršila med zastopniki nemškega in italijanskega zunanjega ministrstva in ministrstva za narodno gospodarstvo pogajanja za poravnavo sporov, ki so nastali spričo različnega tolmačenja italijansko-nemške trgovinske pogodbe. Italija je izdala v zadnjem času razne zakone, ki omejujejo uvoz izdelkov v Italijo v svrho zaščite domačih izdelkov. Nemčija zastopa stališče, da je italijanska vlada z zaščitnimi zakoni kršila trgovinsko pogodbo, ki predvideva enako postopanje za italijanske in nemške izdelke. Italija pa tega noče priznati. Sedanja pogajanja niso dovedla do sporazuma in bo spor najbrže predložen posebnemu razsodišču, kakor ga predvideva pogodba za takšne slučaje. Zaključek decemberskega zasedanja v Ženevi. Dne 12. t. m. se je zaključile 48. zasedanje Sveta Društva narodov. Vse delegacije so zapustile Ženevo. Na konferenci novinarjev je izjavil poljski zunanji minister, da je odločitev Sveta v poljsko-litovskem sporu za obe stranki zadovoljiva. Vojno stanje med obema državama se je ukinilo in so se določile podlage za pogajanja, čijih cilj je vpostavitev rednih odnošajev. Tudi nemški zunanji minister se je o uspehu zasedanja povoljno izrazil. Nerešena pa je še italijansko-francoska napetost. Chamberlain je pripravljen za posredovanje na podlagi nekega Mussolinijevega pisma, v katerem nravi, da je za skupno konferenco, na kateri bi se razgovarjali o spornih vprašanjih, pa tudi vprašanje narodnih manjšin v Italiji se bo dalo rešiti na način, s katerim bo zadovoljno tudi Društvo narodov. Mussolini se posebno zavzema za romanski blok, pri tem pa stavlja pogoje Franciji: Francija mora priznati, da je Italija država, ki je najbolj intere-resirana na Balkanu in na Jadranu. Francija mora izpremeniti svojo politiko na teh ozemljih. Prenehati mora podpirati protiitalijansko politiko v Jugoslaviji. Vprašanje italijanskih prebivalcev v Tunisu se mora urediti ter ustaviti protifašistična gonja. j DOMAČE NOVICE f Položnice za vplačilo naročnine priložimo prihodnji številki, na kar opozarjamo naše cenj. naročnike že danes. Z dežele. Odkar se davki s cele Koroške plačujejo v Celovec, mora vladati ondi na davkariji precejšen nered. Kmet dobi v začetku leta plačilni nalog od zemljiškega davka, hišno razrednega davka in občinskih doklad, koliko ima plačati za celo leto. Odplačuje v kvartalih jn ko plača še za zadnje četrtletje, se oddahne, češ, za to leto sem vendar vse plačal. Pa kot blisk iz jasnega neba prinese poštni sel proti koncu leta še en plačilni nalog, iz katerega se razvidi, da tirja davčni urad še en zaostanek in poleg tega zaračunjene zamudne obresti. Gospodar primerja poštne spremnice o že plačanih zneskih v teku leta, sešteva in primerja skupno vsoto plačilnemu nalogu in vidi, da se vjema vse do zadnjega groša, da je za tekoče leto vse poravnal. Ima sitnosti in pota, stroške s poštnino, predno se stvar razjasni. Seveda mu ni namišljenega zaostanka plačati, ako more dokazati črno na belem, da je svojo davčno dolžnost pošteno izpolnil, a gorje tistemu, ki je potrdila in pobotnice izgubil ali kam za-mečkal. Brez usmiljenja mora plačati dvakrat. Zato, gospodarji, skrbno spravljajte vse davčne pobotnice, da se v slučaju, da davkarija zahteva še enkrat, morete izkazati, da ste že plačali. Dogodi se tudi pomota, da kdo že leta dolgo plačuje davek na prometno blago od zemljišča, ki sploh ni imel v najemu. Pomotoma se je njemu vračunalo, dočim tisti, ki zemljišče obdeluje in uživa, ne plača nič, temveč je lepo tiho in se v pest smeje, češ, naj le plačajo drugi namesto mene. Zgodilo se je celo, da je dobil davkoplačevalec seznam davkov za tekoče leto in v dobro mu je bil vpisan znesek, ki ga dotični sploh še plačal ni. Najbrže je kdo drug plačal, a vpisalo se je pomotoma njemu. Seveda bo dotični vesel, da mu je treba manj plačati. A pomotoma bodo od oškodovanega tirjali toliko več. Vse to povzroča mnogo nepotrebnih pisarij in jeze, predno se stvar pojasni. Te nerednosti so posledice tega, ker se je plačevanje davkov iz cele dežele centraliziralo v Celovec in so uradniki ondi preobloženi z delom, dočim res ne vemo, čemu po deželi še obstojajo davkarije, če nimajo nič več opravka s strankami. Ravno tako se mora kmet vedno jeziti s kmetsko bolniško blagajno. Tudi ondi se pripeti, da zahtevajo znesek za posla po dvakrat, akoravno ima poštno potrdilo, da je znesek že davno poslal. In če je re-cepis izgubil, ne pomaga nič, plačati mora še enkrat. A najlepše je pač to, če je kdo posla ob začetku leta odpustil, ga blagajni takoj postavno odjavil — a na veliko začudenje dobi plačilni nalog, toliko in toliko šilingov je plačati za posla, ki že leto dni ni več v službi pri njem! A kmet ima v roki „Abmeldezettel“ bolniške blagajne, ki potrjuje, da je posla res odslovil. To vzbuja pri nekaterih jezo, pri drugih veselost, a daje nam tudi nekoliko vpogled v uradovanje. Pred poroto je stala 201etna Antonjia Rami iz Labudske doline, zanemarjeno, duševno prisotno, rafinirano ■ in lažnivo dekle, ki se udaja že od 16. leta prostituciji in ki je znalo izborno odgovarjati na stavljena vprašanja. Obtožba pravi, da je šla Rami 7. avgusta 1927 v Wdlling v Labudski dolini k svoji materi in jo prosila za prenočišče, ker mora iti prihodnji dan za delodajalca v Šmarjeto pri Volšberku. Po večerji sta se vlegli obe v isti sobi k počitku. Ko je opazila, da mati spi, je vstala in jo začela pretepati z dvema krepelcema po glavi. Mati se je takoj zbudila in jo prosila, naj jo vsaj pusti pri življenju. Nato jo je za lase potegnila iz postelje in jo naprej pretepala z oklestki, pokleknila na onesveščeno, ji strgala srajco s telesa in jo davila. Ko je mislila, da je mati mrtva, je šla in pobasala vso njeno imovino v kovčeg in jo skrila na raznih krajih v okolici. Medtem se je zbudil štiriletni otrok, ki je spal v isti sobi, in začel jokati. 611etna žena je hotela k otroku, a je pri tem padla čez stopnice na prosto, kjer so jo zjutraj našli. Rami je bila že prihodnje jutro aretirana in odvedena v zapor. Obtoženka je sicer priznala, da je mater tepla, vendar pa ne sama. Govorila je o nekem ljubčku, ki jo je nagovoril in prisilil, da bi mater umorila in tako prišla do njenega premoženja. Med razpravo so ji dokazali, da njen ljubček, kakor ga opisuje ona, sploh ne obstoja. Tudi drugače se je večkrat zapletla v protislovja. Bila je že večkrat predkaznovana. Porotniki so jo spoznali z vsemi glasovi za krivo. Nàto je bila obsojena vsled poskusnega umora matere na ISletno ječo. — Dne 13. t. m. so imeli porotniki soditi o Francu Maleju v Selah-Zvrhnji Kot, ki je ponarejal bankovce po 100 S, kar pa se mu ni posebno posrečilo in je bil prijet. Zadeva nam je že znana. Bankovec sl je izposodil, papir, svinčnike, črnila itd. nakupil v Borovljah in delal cele dneve. Prvi banko-več se mu ni posrečil, drugi pa ga je izdal in preprečil nadaljno ponarejanje. V Borovljah ga ni mogel vnovčiti, ker je Marija Šmid spoznala, da je bankovec ponarejen, in ga ovadila orož-ništvu, zalo pa v Celovcu, kjer ga je srečno spravil v tuje roke. Na dnevni red je prišlo tudi, da je družina Mak med jugoslovansko zasedbo ropala pri Nemcih in da je bil Janez Mak pri umoru orožnika Črešnika soudeležen, kar so celovški listi debelo tiskali. Franc Male je dobil eno leto zapora, vsi drugi soobtoženi pa so bili oproščeni. Dobrla vas. (Razstava.) Gospodinjsko-ku-harski tečaj sloven. soc. zveze v Dobrli vasi, ki se vrši v društvenih prostorih od 6. nov. in bo trajal do 3. jan., priredi na Novo leto razstavo kuharskih izdelkov in nekaj predmetov gospodinjsko ročnega dela. Razstava se otvori po prvi božji službi ob osmih in se zaključi ob petih zvečer. Medtem časom se bodo predmeti tudi prodajali in prodani se oddajo še le ob koncu razstave. Obiskovalcem razstave bo nudil tečaj za razvedrilo veselo enodejanko „Čašica kave“. Čisti dobiček bo v podporo tečaju. Ker je to prvi slovenski tečaj na Koroškem, prihitite od blizu in daleč, da si ogledate našo kuharsko umetnost in ob enem prepričate, da smo tudi mi Slovenci zmožni naprednega dela! Na gotovo svidenje kliče vodstvo tečaja ! Žepni koledarček za leto 1928 Koroške deželne zavarovalnice proti požaru je priložen današnji številki. 137 Dobrla vas. (Tečaj.) Kakor smo že poročali, se sedaj vrši tukaj pri nas gospodinjsko-kuharski tečaj, ki ga vodi gdč. Hartmanova, doma iz Libuč pri Pliberku. Toda prehitro so nam potekli dnevi šesttedenskega tečaja, zato smo pa tečaj spremenili v dvomesečni tečaj. Dolgo smo se obotavljali od začetka, ali bo sploh mogoče tečaj prirediti, a glej, sedaj smo ga še le podaljšali, kar pač priča, da se je gdč. Hartmanova dobro uživela v naše razmere. Že sedaj izrekamo gdč. Hartmanovi: Jskrena hvala vam za vašo naporno delo pri naših dekletah in Bog daj, da obrodi tisočeri sad.“ Drugim društvom pa svetujemo, da se obrnejo svoji k svojim. Tudi mi Slovenci smo zmožni naprednega, to nam priča naš prvi tečaj. Gorje. (Razno.) Pokopali smo dolgoletnega Čebrovega hlapca in Komatovega očeta, ki zapušča ženo in petero nedoraslih otrok. Skoraj mesec pozneje pa je nas zapustil nenadoma Komatov brat Anton Svenar, pd. Larč; ž njim smo izgubili moža pravičnega, značajnega, e-nega izmed ljudi starega nepokvarjenega kova! Tudi ob delavnikih je hodil, kljub močni bolehnosti, k sv. maši, ker je ljubil svojo duhovno mater sv. cerkev; ljubil pa je tudi svojo telesno mater, ker je ljubil njen jezik! Vsem: svetila jim večna luč! — Hudournik je napravil našim kmetom občutno škodo; ponekod so zasute njive in travniki z debelo plastjo peska. — Dobili smo priljubljene Mohorjeve knjige in ljudje jih s slastjo berejo — ampak?... kako dolgo bodo ostale — cele — nestrgane? Morda še do prihodnjega pusta? Prvo premijo bi zaslužil tisti, ki bi stuhtal zdravilo našim ljudem božjim, da bi vendar enkrat začeli shranjevati dragocene in koristne knjige tako, da bi tudi naši zanamci uživali sad trudapolnega dela naših kulturnih delavcev! Mar ni res, da še vedno radi prebiramo prejšnje Mohorjeve knjige? Tudi naši zanamci bodo radi pogledali v knjige, ki jih dobivamo mi! Vsaka hiša naj ima eno omaro za knjige, do katere naj bi ne imeli dostopa otroci, katerih prva skrb je: uničiti in pomazati vse, kar je celega in lepega! — Nekje sem bral to-le: Od besede do dela se mnogo predela, od besede do dejanja se mnogo sanja. To bo veljalo za marsikoga — žalibog! Poslušajte in ravnajte se rajši po besedah hrvatske-ga pesnika Rikarda Kataliniča, ki se glasijo: Prazne čaše, srca puna, manje riječi, više čina, tad če biti opet sretna lijepa naša domovina! Zlasti drugo kitico si zapomnimo! Bistrica v Rožu. (Razno.) Deželna vlada je razpustila društvo „Siedlungs-Baugenossen-schaft". To društvo oz. zadruga je imela namen, svojim članom zidati hišice, zakar si je nakupila že tudi nekaj zemljišč. Primanjkovalo pa ji je potrebnih sredstev, zaradi česar ni mogla obratovati. — Občinski tajnik Simer je bil svoje službe razrešen vsled nekih denarnih manipulacij. Celovec. (Razno.) Vestov skedenj v Žrel-cu je 11. t. m. pogorel. Komaj je bil ta ogenj pogašen, je začelo goreti gospodarsko poslopje pd. Klibica pri Št. Tomažu pri Celovcu. Tukaj pa so ognjegasci slabo naleteli, kajti posestnik sam in sosedi niso pustili gasiti, četudi so bila sosedna poslopja v nevarnosti. — Stavka Knohovih delavcev je končana. Cele 4 tedne je trajala. Uspeh: ženskam se mezda zviša za 12, moškim, ki imajo do 65 g na uro, za 8, in vsem ostalim delavcem za 7 odstotkov, 4 delavci se odpustijo, z delavci se sklene posebna mezdna in delovna pogodba in nov obratni svet se voli v treh tednih. — Železnica se že pripravlja za tujski promet v prihodnjem letu. Skozi Koroško bo vozilo več novih mednarodnih brzovlakov, in sicer Dunaj—Benetke v s a y Jos p typograt, Uui.aj, X.. ftneuieicngas»« Ani. Machài in družba (za usk odgovoren Jos. Zmttovsky), Dunaj. V., Mnrgareienplatz 7,