PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tix 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 120 (13.058) Trst, nedelja, 5. junija 1988 Senator Spetič o zapletih z zaščitnim zakonom V zadnjih dneh smo obširno poročali o "minigolpeju", ki ga je poskusil tržaški melonarski poslanec Camber v poslanski zbornici. Včerajšnje glasilo Liste za Trst o tem triumfalistično poroča na prvi strani. V resnici je bila razprava v poslanski zbornici ustavljena, v sredo pa bo o zakonskih osnutkih za zaščito Slovencev zanela razpravo komisija za ustavna vprašanja v senatu. Do preokreta je prišlo, ker je italijanski parlament demokratična ustanova, v kateri so možni razni manevri, nazadnje pa morajo le priti do izraza stališča izvoljenih predstavnikov. V našem primeru je pomembno vlogo odigral slovenski senator Stojan Spetič, ki se je tudi s predsednikom Prve komisije senata dogovoril za pričetek razprave. Senatorju Spetiču smo zastavili več vprašanj, na katera je Podrobno odgovoril. Vpr.: V sredo se sestane prva komisija za ustavna vprašanja senata. Kaj se bo v resnici zgodilo? Odg.: Navidezno bo to skoraj nepomemben akt, vendar se bo spet začel odvijati klobčič zakonske zaščite naših pravic, potem ko se je lansko pomlad nit pretrgala s predčasnim razpustom parlamenta. Pristojna komisija za ustavna vprašanja, ki se je že v preteklosti ukvarjala s tem, bo formalno pričela razpravo o zakonski zaščiti Slovencev. To je prvi, nujni korak... Vpr.: Osrednje vprašanje postopka je imenovanje proučevalca in druge *ormalnosti; kako bo v sredo s temi stvarmi? Odg.: Komunisti smo domala na vsaki seji komisije zahtevali vključi-tev zaščite Slovencev na dnevni red. Tokrat je predsednik prof. Elia oblju-oil začetek splošne razprave ter ime-novanje poročevalca. Temu bi v doglednem času moralo slediti imenova-bje ožjega odbora za usklajevanje be-Sedil. Strinjali smo se, naj bi bila splošna razprava čim krajša* saj je bilo veliko povedanega v preteklosti, važno je, da čimprej pridemo k vsebi-nl zakona. Glede poročevalca... bridko 1® le spoznanje, da so teroristi rdečih migad ubili prav sen. Ruffillija, ki bi za to kot naročen. . Vpr.; Znano je, da sta v senatu vložena dva zakonska predloga: pred-log KPI in Slovenske skupnosti. Na °snovi katerih zakonskih predlogov Se bo pričela razprava? Odg.: Minilo je že prvo leto zakonodajne dobe. Za to zamudo moramo fiviti predvsem nedosledno predstav-larije zakonskih osnutkov v poslanski °rnici, ki se doslej ni ukvarjala s ®m vprašanjem. Tudi to je bila, po , °iem, oblika zavlačevanja. Sedaj se “nčno, nekaterim mudi. Tako so mi “ialist Guizzi, demoproletarec Polli-bori11 neoclvlsnl Pr°T -^rfo obljubili, da do \ svoie osnutke vložili še pred sre-ti . vendar bomo nato morali počaka-“d se dotiskajo. To velja še posebej-če °fnuteK PSL ker se govori o dolo-la -r sPrernembah prvotnega besedi-Irenutno ležita v predalih komisije Nadaljevanje na 2. strani Soglasna politična odločitev ministrskega sveta Italija bo v kratkem sprejela ameriške lovske bombnike F 16 Vlada odobrila tudi zakonski osnutek o "ničelni opciji" Komunisti kritični do ministrskega predsednika De Mite RIM — Italija bo v kratkem sprejela ameriške lovske bombnike bombnike F 16 vojaškega pakta NATO, ki jih Španija noče več na svojem državnem ozemlju. Tako je včeraj soglasno odločil ministrski svet, glavna beseda pa pripada parlamentu, ki bo o tem sklepal po vsej verjetnosti v prvi polovici tega meseca. Petstrankarska koalicija, ki podpira vlado Ciriaca De Mite, se je torej odločila za to potezo, ki je prvenstveno političnega značaja in to kljub nasprotovanju komunistov in mnogih pacifističnih ter tudi katoliških organizacij, ki menijo, da je Rim klonil "diktatu" ZDA. Proti namestitvi vojaških letal F 16 se je svojčas izrekel tudi nekdanji obrambni minister, socialist Lagorio. Letala bodo iz španskega vojaškega oporišča Torrejon "parkirali" po vsej verjetnosti na vojaško letališče pri Crotonu v Kalabriji. Socialistični podpredsednik vlade Gianni De Michelis je podčrtal, da je vlada s tem sklepom podčrtala svojo dosledno politiko do problema oborožitve in popuščanja napetosti med velesilama. »Pred leti so nam mnogi očitali, da smo z namestitvijo raket pri Comisu na Siciliji popustili paktu NATO in ameriškemu predsedniku Reaganu«, je še podčrtal predstavnik PSI, »razvoj dogodkov pa je dokazal, da je tudi ta takrat sporna izbira prispevala k popuščanju napetosti med Sovjeti in Američani«. Sprejem letal F 16 spada med vladne obveznosti!. To je z velikim zadovoljstvom podčrtal novinarjem obrambni minister Valerio Zanone, medtem ko levičarska opozicija napoveduje ostro nasprotovanje temu vladnemu sklepu. Parlamentarci KPI, neodvisne levice, proletarske demokracije, radikalci in zeleni, so namreč že podpisali skupno resolucijo, s katero napovedujejo enotna stališča proti namestitvi letal F 16 v Kalabriji. Protestne manifestacije napovedujejo tudi v Crotonu. Ministrski svet se je včeraj ukvarjal tudi s problematiko državne in zasebne radiotelevizijske službe. Na predlog ministra za pošto, republikanca Mammija, je vlada včeraj dopoldne sprejela sklep o tako imenovani "ničelni opciji". Gre za zakonski osnutek, ki določa, da bodo zasebniki v bližnji bodočnosti nadzorovali lahko samo tri vsedržavne televizijske mreže. Odlok velja predvsem za Silvia Berlusconija, ki bo torej lahko ohranil svoje tri velike televizijske postaje (Canale 5, Italia 1 in Reteguattro), odpovedati pa ■ se bo moral milanskemu dnevniku II Giornale. Vlada je sprejela ta osnutek, ki ga mora sedaj seveda uzakoniti parlament, po hudih polemikah in političnih sporih, ki so razdvajali posebno demokristjane in socialiste. Sam minister Mammi je bil do zadnjega pravzaprav neodločen, kaj v bistvu narediti. Ministrski predsednik De Mita je posredoval med svojo stranko in Craxijem ter ob koncu izbojeval kompromis. Vladni osnutek, če bo odobren v ustavnem roku dveh mesecev, bo pomenil korak naprej na poti dokončne ureditve radiotelevizijskega sektorja. Berlusconi in RAI sta tako dosegla neke vrste "premirje", čeprav bo parlamentarna pot tega vladnega predloga nedvomno posuta z vsakovrstnimi težavami. Komunisti že napovedujejo ostro opozicijo. Kritični do tega sklepa pa so tudi novinarji in založniki. Zelo nezadovoljen pa je tudi predsednik Fiata Gianni Agnelli, ki se bo moral v primeru odobritve tega zakona odpovedati nadzorstvu nad televizijo Montecarlo in nad dnevnikom Corriere della Sera. g. r. Shultz danes v Izraelu KAIRO — Shultzevo popotovanje po državah Bližnjega vzhoda - četrto od začetka leta -bo stopilo danes v svojo najbolj kočljivo fazo. Včeraj se je na poti iz Egipta, edine države, ki je zaenkrat podprla njegove mirovne načrte in se zavzema za sklicanje mednarodne konference, šef ameriške diplomacije ustavil v Amanu, kjer se je sestal s hašemitskim suverenom Huseinom. Danes pa bi moral ob 13. uri prispeti v Jeruzalem, kjer se bo mudil le pičlih sedem ur. Izraelske oblasti so izjavile, da ga bodo sprejele, pa čeprav so temu dodale, da brez velikega navdušenja, ker menda niso zasledile zadovoljivih novosti v Shultzevih mirovnih ponudbah. Vprašanje bližnjevzhodnega spora ni prišlo posebno do izraza na komaj zaključenem moskovskem vrhu med velesilama, zato pa je tudi razumljivo, da je Shultzeva misija brez primerno "močne" podlage. V kratkem pa bi moral Bližnji vzhod obiskati tudi sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki bi lahko nadaljeval, pa čeprav bo izhajal iz bistveno različnih izhodišč, tiste mirovne načrte, v katere vlagata Shultz in Reaganova vlada toliko truda. V Millstattu počastili 10. obletnico ustanovitve delovne skupnosti Sodelovanje v okviru Alpe-Jadrana prispeva k razumevanju med državami IVAN FISCHER MILLSTATT Deseto obletnico ustanovitve delovne skupnosti Alpe-Jadran so obeležili v koroškem Millstattu z zasedanjem predsednikov in predstavnikov članic, katerega so se udeležili tudi uradni predstavniki vlad Avstrije, Jugoslavije, Italije, Madžarske in ZR Nemčije. Bili so prisotni trije zunanji ministri (Lončar za Jugoslavijo, Mock za Avstrijo in Varkoniy za Madžarsko), medtem ko je italijansko vlado zastopal podtajnik v zunanjem ministrstvu Manzolini, nemško pa veleposlanik na Dunaju Briihl. Izjava zunanjih ministrov ob plenarnem zasedanju v Millstattu poudarja pomen, ki ga osrednje vlade pripisujejo sodelovanju med raznimi deželami delovne skupnosti. Meddeželno sodelovanje na področju gospodarstva, znanosti in kulture krepi medsebojno razumevanje in zaupanje med narodi ter sodelovanje med Avstrijo, Jugoslavijo, Italijo, ZR Nemčijo in Madžarsko. Dejavnost v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran je v skladu s sklepno listino iz Helsinkov in ustreza torej interesom Evrope. V tem okviru, je rečeno v izjavi zunanjih ministrov, imajo prav posebno vlogo manjšine, ki predstavljajo most in pomemben dejavnik pri krepitvi medsebojnega razumevanja in večjega sodelovanja. O manjšinah so govorili na plenarnem zasedanju predsednikov dežel, kjer je bilo sicer samo rečeno, da manjšine sodijo k posebnostim tega območja. Raziskovanje in obravnavanje vprašanj, ki zadevajo jezikovne manjšine morata ostati stalna naloga delovne skupnosti. Še letos, je med drugim napovedal koroški deželni vladar Wagner, bi moralo biti objavljeno poročilo o manjšinah z območja delovne skupnosti Alpe-Jadran. Naj omenimo še besede predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Šinigoja, ki je menil, da bi vsi skupaj morali storiti več, da bi se manjšine vključevale kot subjekt v delovanje skupnosti. Na plenarnem zasedanju so obravnavali celo vrsto vprašanj, ki zadevajo članice delovne skupnosti Alpe-Jadran in, širše, vse evropske države. Vseskozi je bila prisotna skrb za varstvo okolja. V tem kontekstu gre omeniti polemiko med Bavarsko, ki ima status opazovalca v delovni skupnosti ter med deželo Salzburg. Bavarska je prepričan pristaš jedrske energije, brez katere, po mnenju njenih predstavnikov, ni mogoč tehnološki napredek. Povsem drugačnega mnenja so v Salzburgu, kjer zagovarjajo alternativne vire energije. Bavarski notranji minister Lang je poudaril, da je pri izkoriščanju jedrske energije poglavitno vprašanje, kam z radioaktivnimi odpadki in kako zagotoviti varnost jedrskih elektrarn. Ob vprašanju onesnaževanja in jedrske energije je treba omeniti tudi tiskovno konferenco protinukle-arnih gibanj, ki so med drugim zahtevala odpravo jedrskih oporišč NATO v Italiji, preprečitev izgradnje nemške jedrske centrale v VVackersdorfu ter ustavitev dela v jugoslovanski nuklearki v Krškem. Govor je bil tudi o tehnologiji, čemur je s posebno pozornostjo prisluhnil predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Spričo hude gospodarske krize, ki pesti Jugoslavijo, je tehnološko sodelovanje v okviru Alpe-Jadrana za Slovenijo življenjskega pomena. Zelo zanimiv predlog na področju tehnološkega sodelovanja je imel predsednik deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine Biasutti: ob ugotovitvi, da je tehnološko bogastvo dežel Alpe-Jadran na svetovni ravni ter v stanju, da zadovolji potrebe vzhodnih dežel, je Biasutti predlagal organizacijo tehnološke "izložbe", ki bi predstavila najsodobnejše tehnološke sisteme predvsem sovjetskemu tržišču, ki je čedalje bolj pozorno in odprto do tehnoloških novosti. Na včerajšnjem plenarnem zasedanju so sprejeli kot polnopravne člane delovne skupnosti tudi italijansko deželo Lombardijo ter madžarsko Železno županijo in Gybr-Sopron. Kot opazovalki pa sta pristopili drugi dve madžarski županiji Zala in Somos. Vseh članic, polnopravnih in opazovalk, je tako sedaj šestnajst. Stolzenbach: šest preživelih Šola močno razdvaja CGIL RIM — Okvirni sporazum o novi delovni pogodbi šolnikov, ki bi ga morali vlada in sindikati dokončno potrditi v sredo ali v četrtek, je sprožil val precej ostrih polemik med zveznimi sindikati, posebno pa znotraj CGIL. Polemike je prvi sprožil nekdanji voditelj kovinarskih delavcev CGIL Tren-tin, ki je v bistvu obtožil šolski sindikat CGIL, da je podobno kot CISL in UIL klonil pred izsiljevanjem tistih, ki so se zavzemali in izvajali bojkot ocenjevalnih sej. Poseg Trentina je razburil mnoge voditelje šolskega sindikata CGIL in marsikaterega člana. Pozitivne ocene okvirnega sporazuma pa prihajajo iz vrst komunistične stranke. Lončar sprejel koroške Slovence CELOVEC — Jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar je po včerajšnjem plenarnem zasedanju skupno Alpe-Adria sprejel predstavništvo slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. S predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev je šef jugoslovanske diplomacije obravnaval trenutni položaj slovenske manjšine za Karavankami, s posebnim ozirom na afero okrog dvojezičnega manjšinskega šolstva. Budimir Lončar je podčrtal, da matična Jugoslavija zelo pozorno sledi razvoju dogajanj na Koroškem in podpira njihov boj za enakopravnost in za ohranitev narodne identitete. Jugoslovanski zunanji minister se je tudi zavzel za vsestransko okrepitev dobrososedskih odnosov z Avstrijo. Tenis: prvenstvo Francije Steffi Graf brez težav □ □ □ Nogomet: prijateljski tekmi »Azzurri« izgubili »Modri« izenačili □ □ Kolesarstvo: dirka po Italiji Švicarju Romingerju včerajšnja etapa NA 12. STRANI Že napovedana zmaga Mitterrandovih socialistov Danes bodo Francozi 1 »1 • 1 v v • volih za skupščino PARIZ — V slabih dveh mesecih gredo danes Francozi spet na volišča. Tokrat gre za izvolitev nove skupščine. Francois Mitterrand je prejšnjo, izvoljeno marca 1986, naglo razpustil, potem ko so ' sredinci'' s klasične desnice odklonili sodelovanje v novi vladi Michela Ro-carda, kljub ponudbam za "odpiranje", ki je postalo po razpustu prejšnje skupščine z večino RPR-UDF osrednja snov političnih razprav in ugibanj. Od prejšnjega tedna so prepovedane objave anket javnega mnenja o izidu volitev, toda zadnji podatki glavnih inštitutov napovedujejo izdatno zmago »predsedniški večini za združeno Francijo«. Pod tem imenom nastopajo socialisti, njihovi tradicionalni zavezniki levi radikali (MRG) in nekatere, a redke, osebnosti iz centra, ki so se javno izrekle za "odpiranje po Mitterran-du". Večinski sistem, ki ga je uvedla Chiracova večina in ki gre v prid velikim strankam, obeta "predsedniški večini" na valu Mitterrandove zmage od 42 do 45 odstotkov glasov, kar pomeni, prevedeno v man- date, od 350 do 400 sedežev v polkrogu, kjer je prostora za 577 poslancev. To predstavlja hudo nevarnost predvsem za male skupine, kot npr. Le Penovo skrajno desnico in komuniste. Obema grozi nevarnost, da ostanejo brez poslancev ali pa morda s slabo desetino. KP Francije odklanja odpiranje v skladu s prejeto linijo, da Francija drsi na desno in da "predsedniška večina" in odpiranje ne pomenita nič drugega kot povezavo z desnico. To formalno drži, toda poglavitni cilj Mitterrandove strategije je prevesiti na levo težo političnega centra, v peti republiki tradicionalno naslonjenega na desno, in tako ustvariti nov steber francoske politike, oprt na močno socialistično stranko. Socialisti ne želijo, da bi bila skupščina brez komunistov. Tako se utegne zgoditi v drugem krogu, naslednjo nedeljo, da bodo socialisti s prenosom glasov poskrbeli v kritičnih primerih za komunistično zastopstvo v Palais Bour-bon, kar ne gre docela zlahka v lastni stranki. Na pobudo številnih uredništev, društev in organizacij Ustanovljen odbor za varstvo pravic J. Janše LJUBLJANA Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, v ponedeljek zaprtega publicista in kandidata za predsednika ZSMS, je včeraj izdal sporočilo javnosti o ustanovitvi. Končno število ustanovnih podpisnic je 52 uredništev časopisov, revij in založb (med njimi Mladine, Nove revije, kulturno uredništvo Dela, Ekrana, Cankarjeve založbe, Teleksa), društev (med njimi tudi Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, Društvo izdajateljev revije 2000, Društvo slovenskih pisateljev, izvršni odbor Slavističnega društva Slovenije, Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev), mladinskih organizacij (predsedstvo Republiške konference ZSMS, obe univerzitetni konferenci, študentski parlament Filozofske fakultete...), komisij, odborov, koordinacij in drugih javnih organizacij. Med razlogi za ustanovitev odbora so našteti pravni (na katerih temelji dvom v korektnost postopka proti zaprtemu), politični (postopek oblasti naj bi bil poskus zastraševanja in provokacija, prvi poseg državnega represivnega aparata v redne, normalne, legalne in legitimne politične postopke -volitve predsednika ZSMS, pripor Janeza Janše naj bi tudi potrdil govorice o načrtovanem vojaškem udaru) in vznemirjena javnost. Cilji odbora so: zagotavljanje korektnosti postopka proti Janezu Janši (predvsem izpustitev iz pripora in pravica do obrambe s svobode), skrb za zdravstveno stanje zaprtega, posredovanje informacij javnosti in dajanje pobud in predlogov za zaščito državljanskih pravic in svoboščin ter za spremembo zakonodaje. Ustanovitelji odbora so podpisniki izjave za Janeza Janšo z dne 1. 6. 1988 in drugi, ki so se tej izjavi pridružili pozneje. Odboru se lahko pridružijo vsi ljudje, ki sprejemajo njegove cilje. Odbor se bo seznanil tudi s primerom zaprtega Ivana Borštnarja in se bo v njegovem in morebitnih novih primerih zavzemal za zakonitost postopka. Odbor ima delovno predsedstvo, v katerem so: Igor Bavčar, Pavle Gantar, Bojan Korsika, Rastko Močnik in Mile Šetinc. Odbor bo deloval dokler zadeva ne bo končana in se bo sestajal po potrebi. Sedež odbora je v prostorih uredništva časopisa za kritiko znanosti na Kersnikovi 4 v Ljubljani. DEJAN VERČIČ Odločno stališče slovenskih sociologov V Novi Gorici se je včeraj zaključilo strokovno srečanje slovenskih sociologov, ki so na tridnevnem kongresu obravnavali razne vidike in razsežnosti naraščajoče slojevitosti v slovenski in jugoslovanski družbi. Sodelovalo je več kot sto sociologov, ki so ob koncu srečanja sprejeli tudi izjavo o primeru Janeza Janše. V izjavi je rečeno: »Kljub formalno pravni legitimnosti sedanjega postopka, sociologi ocenjujemo, da vojaški kazenski pregon civilne osebe ni v skladu z moderno demokratično pravno ureditvijo, niti s pravno kulturo slovenskega javnega mnenja. »V tem smislu je sedanji postopek deviantno dejanje. To dejanje povečuje že sedaj prisotne občutke pravne in politične nemoči državljana, soočenega z voluntarizmom organov represije. »Pridružujemo se že objavljenim zahtevam, da se Janez Janša, v kolikor bo obtožen, brani na svobodi in da se zagotovi javnost sodnega postopka«. Danes v Moskvi začetek slovesnosti ob tisočletnici krščanstva v Rusiji MOSKVA Danes se bo v Moskvi začela osrednja slovesnost ob proslavi tisočletnice krščanstva v Rusiji, do 16. junija pa bodo velike svečanosti še v Kijevu, Vladimiru in v Leningradu. Osrednje moskovske slovesnosti se bodo udeležili predstavniki vseh pravoslavnih Cerkva, delegacija rimsko-katoliške Cerkve, predstavniki protestantskih Cerkva in zastopniki mednarodnih verskih organizacij. Pred današnjo svečanostjo je kijevski metropolit Filaret na tiskovni konferenci poudaril, da ta jubilej močno presega religiozne okvire. Pokristjanjenje Rusije je namreč odigralo veliko vlogo v razvoju ruske kulture in državnosti in zato ne gre le za cerkveni praznik temveč praznik celotnega naroda. K svečanemu vzdušju je prispevala tudi uradna Moskva, saj je Vrhovni sovjet ob tej priliki podelil visoko odlikovanje patriarhu Moskve in cele Rusije, priznanja pa je dobila še cela vrsta visokih pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov. Na tiskovni konferenci pa se je kijevski metropolit dotaknil tudi spornega vprašanja odnosov s katoliškimi ukrajinskimi "uniati". Na konkretno vprašanje je metropolit odgovoril, da za rusko pravoslavje ta Cerkev ne obstaja, saj je bilo leta 1946 na posebni sinodi odločeno, da se ukrajinski "uniati" združijo s pravoslavno rusko Cerkvijo. Toda kijevski metropolit je dejal, da bo konec junija na Finskem posvetovanje o združevanju z drugimi Cerkvami. Takrat naj bi bila tudi priložnost, da ponovno obravnavajo to izredno pereče vprašanje, ki vpliva tudi na dokaj zapletene odnose med rusko pravoslavno in rimsko-katoliško Čerkvijo, ki nikoli ni priznala prisilnega "prekrščenja" ukrajinskih katolikov v pravoslavce leta 1946. Teleks objavil stenogram ki ga ni smela Mladina LJUBLJANA — Ljubljanski tednik Teleks je v najnovejši številki po zagrebškem mladinskem časopisu Polet ponatisnil prevedeni stenogram s seje predsedstva centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov, ki je bila 29. marca letos, ki ga tednik Mladina pred dvema tednoma ni smel objaviti. Prav ta stenogram naj bi bil dokaz, da govorice o poskusu vojaškega udara niso neutemeljene. Objavljamo naj zanimivejši del, za lažje razumevanje pa tole pojasnilo: RSZN, ki se omenja, je Republiški sekretariat (ministrstvo) za notranje zadeve, Stane je Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ iz Slovenije, govoril pa je Milan Kučan, predsednik slovenskih komunistov: »Tretje, to se nanaša na navodila, ki jih je, kot nam je povedal poveljnik armadnega območja, dobil, da kontaktira neposredno z RSZN po vojaškem svetu, glede dejavnosti, ki jih je treba opraviti v republiki. Vprašal nas je, če smo sposobni držati v rokah situacijo, ki bo nastala po aretacijah, kajti ocenjuje se, da bo šlo ljudstvo na ulice in da ima on nalogo, da zavaruje sebe, vojašnice in vojaške osebe ter da so pripravljeni pomagati nam. Naši tovariši, sekretar in podsekretar, so dejali, da o tem ne morejo govoriti brez nas. Iskali so me, me našli in pogovarjali smo se skupaj s Stanetom. Mi smo seveda to razpravo zavrnili,^ker smo dejali, da o tem nič ne vemo. Toda popolnoma jasno nam je, da bi imela vsaka takšna dejavnost, ki ne bi upoštevala zelo subtilne politične situacije v Sloveniji, nepopravljive politične posledice, za katere politično vodstvo nikakor ne bi moglo prevzeti odgovornosti.« (D. V.) • Senator Spetič o zapletih NADALJEVANJE S 1. STRANI osnutka KPI in Slovenske skupnosti. Slednjega je vložil sen. Dujany z drugimi manjšinskimi strankami. Vpr.: Vsa zadeva je malce absurdna in jo lahko obravnavamo bolj pikro. Se res lahko zahvalimo skrajno desničarskemu poslancu Camber-ju in njegovim zakulisnim manevrom, da se bo v sredo v Rimu vendarle pričel postopek v korist naše slovenske manjšinske skupnosti? Odg.: Pokojni kitajski predsednik Maocetung je nekoč dejal, da je »reakcionar tisti silak, ki z velikim naporom dvigne težko skalo in si jo nato spusti na prste«. Nekaj podobnega velja za protagoniste neuspelega protislovenskega »minigolpeja«, od poslanca Camberja do predsednika poslanske komisije Labriole. Prvi je očitno računal na kratkoročni volilni odmev, saj je Lista dala natisniti svoje glasilo s triumfalističnim naslovom, češ da je glede "bilingvizma" zmagala teza tržaških nacionalistov. Petelini so nekam prerano zakikirikali, sedaj pa bi se morali ugrizniti v jezik, saj so dejansko prispevali k temu da se je po dolgem zavlačevanju vendarle premaknilo v pravo smer, tudi zaradi ogorčenja ob tako nizkotni provokaciji, ki smo jo komunistični parlamentarci pravočasno zavohali in odločno preprečili. Pomislimo samo, da so vsiljevali stališče o tem, da bi morala vlada zbrati tistih neobstoječih "sto in več" zakonov, ki da ščitijo slovensko manjšino. Kakšna blamaža za vlado in parlament, če bi se diskusija o tem nadaljevala. Vpr.: Bitka ali vsaj del bitke se je vrtel okrog proceduralnega vprašanja, kje naj se razpravlja v poslanski zbornici ali v senatu. Zakaj je ta postopek tako važen iz vsebinske in proceduralne plati? Odg.: Predvsem zato, ker je slovenska manjšina prisotna v senatu s svojim predstavnikom, ki bo tako aktivno sodeloval pri diskusijah o vsebini zaščite. Nasprotno pa je bil cilj "minigolpeja" prav ta: iztiriti postopek in izločiti slovenskega predstavnika iz procesa odločanja. Pač pa bi - v tem primeru - imel glavno besedo glasnik tržaških šovinistov. Je še drugi razlog. Senat se je s tem ukvarjal zelo poglobljeno v prejšnjih mandatnih dobah. Ne bo treba začenjati vse znova. Prav te dni sem prejel med gradivom, statistični prospekt o naselitvi Slovencev v treh pokrajinah naše dežele po potresu, ki se mi zdi zelo zanimiv, saj omenja občutno prisotnost v kar 36 občinah videmske pokrajine. Končno se mi zdi, da imajo tržaške in goriške nacionalistične sile v senatu relativno manjši vpliv, o čemer najbolje priča soglasna odobritev postavke 30 milijard za manjšine v finančnem zakonu. Vpr.: Kakšne so stvarne perspektive sprejema našega zakona? Odg.: Je že res, da je predsednik vlade De Mita obljubil rešitev problema, vendar to ni prva obljuba, ki jo slišimo. Mi smo pripravljeni začeti takoj diskusijo o častnem, zadovoljivem kompromisu, vendar je potrebna dobra volja na vseh straneh. Osebno mislim, da bo na nadaljevanje postopka vplival izid skorajšnjih volitev v naši deželi, predvsem pa razpoloženje Slovencev. Obnoviti moramo pritisk in politikp pridobivanja zaveznikov V italijanski družbi, kajti zame še vedno velja, da bo vsebina zaščite odvisna predvsem od kombinacije borbenosti, prožnosti in modrosti. Če bodo razmere ugodne, bi utegnila biti ta zakonodajna doba odločilna, saj si Italija ne more privoščiti očitka, da se spreminja v rasistično državo, kjer so južnotirol-ski Nemci prezaščiteni, Slovencem na vzhodni meji pa vsiljuje samo nebolečo asimilacijo, v brk ustavi in novemu evropskemu duhu omikanega sožitja. Vprašanja je zastavil Bogo Samsa POBUDA »POČITNICE 88« Izredna posojila c r t Glede na ugoden sprejem lanske akcije »Počitnice 87« je Tržaška Imanilnica - Cassa dl Risparmlo dl Trieste - odločila, da tudi letos podjetjem predčasno omogoči plačilo poletnega počitniškega obdobja svojim zaposlenim. Koristniki: srednja in mala industrijska podjetja, obrtna ter trgovska podjetja in sploh vsa podjetja, ki opravljajo storitveno dejavnost in nimajo več kot 150 zaposlenih delavcev. Znesek posojila: sorazmeren s številom zaposlenih. Za določitev točnega števila zaposlenih morajo podjetja priložiti izjavo, ki jo podpiše tudi pristojno sindikalno združenje, ali pa fotokopijo prijave, vložene na zavod INPS Odplačevanje: v 4 mesečnih obrokih z začetkom odplačevanja 30. septembra 1988. Vložitev prošenj: najkasneje do 15. julija 1988 na sedežu zavoda in na podružnicah zavoda Cassa di Eisparmio di Trieste ali pa preko ustreznih združenj posameznih kategorij. Možnost koriščenja sredstev: s 1. julijem 1988. CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Pogovor z Dušanom Kevnelom Ob občinskem prazniku v Ilirski Bistrici V telovadnici na Lesah Lep uspeh Semnja beneške pesmi ILIRSKA BISTRICA Včeraj so Bistričani praznovali občinski praznik. Dogodek nam je ponudil priložnost za presek in pregled doseženega v minulem obdobju in za načrte m poglede na bodoči razvoj občine. Razvitost in možnosti razvoja pa najbolje odslika-vajo gospodarski rezultati, zato smo zaprosili predsednika izvršnega sveta Dušana Kernela, da nam v kratkih obrisih predstavi trenutni položaj in po-lede oziroma načrte občine za pri-odnje. »Če se najprej dotaknem stanja v ospodarstvu, prvi letošnji pokazatelji ažejo znatne ugodnejše trende kot lanski, ko je recimo skupaj sešteto celotno ilirskobistriško gospodarstvo prikazalo izgubo. Vendar smo tudi po prvem obračunskem obdobju nekako zadržani. Nekatere številke, kot so za desetino večja proizvodnja kot v lan- skem prvem trimesečju, za 2,5 odstotka večja proizvodnja od planirane in za skoraj tri četrtine večji izvoz na konvertibilni trg, kažejo na premike na bolje. Po drugi strani pa vse prepočasi uresničujemo zastavljeno prestrukturiranje našega gospodarstva. Naša industrija je še vedno energetsko potratna, zato se ji stroški čedalje večajo. Tudi s sprostitvijo cen dvomim, da bo industrija s končnimi cenami izdelkov lahko pokrila vse vhodne stroške, kajti zavedati se moramo, da zunanji trg priznava svetovne cene in se torej ne ozira na dva- do trikrat večje stroške za našo energijo in repromaterial, pred očmi pa moramo imeti tudi domači trg, ki bo zaradi pomanjkanja denarja močno omejil rast cen določenim izdelkom, ali se jim celo odrekel.« Danes v Trbovljah revija Pesem ne pozna meja TRBOVLJE — V tem rudarskem središču bo danes tradicionalna zborovska revija Pesem ne pozna meja, ki že dolgo let združuje in povezuje zbore iz zamejstva in iz matične domovine. Tržaško in goriško pokrajino bodo na današnjem koncertu zastopali moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, mešani zbor Primorec-Tabor ter moški zbor Jezero iz Doberdoba. Revija Pesem ne pozna meja, ki jo letos prireja trboveljsko društvo Svoboda II, se odvija izmenično enkrat v zamejstvu in enkrat v Sloveniji. Po dveh uvodnih večerih, v petek in sinoči, bo danes v telovadnici na Lesah, v grmeški občini, zaključni del Semnja beneške pesmi, pomembne prireditve zabavne glasbe, ki privablja in navdušuje predvsem mlade in ki je letos dosegla zavidljiv jubilej. Senjam izvajajo letos že petnajstič. Danes ob 15.30 bodo izvedli deset skladb, ki jih je izbrala publika na petkovem in sinočnjem večeru. Publika bo glasovala tudi na današnji prireditvi in izbirala tri najboljše. Žirija pa bo ocenjevala glasbo in besedila. Že na petkovem in sinočnjem koncertu, kjer sta napovedovala Marghe-rita Trusgnach in Ezio Gosgnach in kjer so nastopili tudi gojenci šole Glasbene matice iz Špetra in je za glasbeno spremljavo skrbel ansambel SSS (Checco Bergnach) se je zbralo precej, v glavnem mladega občinstva, množičen obisk pa napovedujejo za danes popoldne. Po oceni občinstva, bodo od sedmih v petek izvedenih skladb v današnjem finalnem delu ponovili naslednje: Rožce iz dolince, Aragosta, Usi kupe, Zvezde, Zadnje sonce. Pet najboljših bo tudi s sinočnjega nastopa. Omeniti velja še, da so prireditelji, Kulturno društvo Rečan, poskrbeli za snemanje kasete, poslušalcem pa je na voljo tudi lična brošura. Zanimanje in obisk prvih dveh večerov dokazujeta, da je Senjam še zmeraj ena pomembnejših prireditev lastne ustvarjalnosti naših ljudi v Beneški Sloveniji. Z novim sporazumom ustanovili Obalno raziskovalno skupnost KOPER Potem ko je več kot polovica delavcev iz združenega dela pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi'Obalne raziskovalne skupnosti, so v Kopru izpeljali tudi prvo ustanovitveno sejo skupščine te Obalne raziskovalne skupnosti. S tem so prenehale obstajati raziskovalne skupnosti občin Izola, Koper, Piran, kar pomeni, da so po dveletnih prizadevanjih in začetnih nasprotova-ujih nekaterih, na Obali le uspeli namesto treh oblikovati eno - Obalno interesno skupnost. Koliko je to bolje za samo raziskovalno delo, ni potrebno posebej poudarjati. Milan Vatovec, predsednik skupščine skupnosti Obalnih občin pa nam je ob tem povedal, da veliko pove že sam Program raziskovalnih nalog, ki so ga sprejeli na tej ustanovitveni seji in je to po njegovem mnenju prvič tak pro-9ram, ki bo resnično služil kraju ter njegovim potrebam. V programu raziskovalnih nalog, ki so ga sprejeli na svoji prvi seji skupščine, so naslednje naloge: raziskava o demografskih gibanjih kot dejavniku regionalnega razvoja Slovenske Istre (Peter Repoluski in Ivo Piry), raziskovalna naloga o bivalnem okolju v mestnih naseljih Slovenske Istre (Peter Repoluski), raziskava o prezgodnjem porodu, prezgodaj rojenem otroku in njegovem nadaljnjem razvoju (za Obalo prof. dr. Marko Kolenc), o kraških pojavih v Šavrin-skih brdih (Jože Žumer, Franc Malečkar), Intenzifikacija pridelovanja zgodnjih vrtnin v Slovenski Istri in Optimali-zacija prehrane vrtnin v pedoklimatskih pogojih Slovenske Istre (oboje - tozd za agronomijo Biotehnične fakultete v Ljubljani), Kulture narodnostno mešanega ozemlja Slovenske Istre (več raziskovalcev, vodja dr. Nace Šumi). Obmejno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo (Zavod za prosto cono Sežana in Inštitut za narodnostna vprašanja Ljubljana), Epidemiologija in kronične komplikacije sladkornih bolnikov na Obali (dr. Franc Mravlje), Sezonski transportni procesi v morju med Piranskim in Tržaškim zalivom (Vlado Malačič), Ugotavljanje in izvedba popisa posebnih odpadkov v primorski regiji (Kemijski inštitut Boris Kidrič). Za predsednico skupščine raziskovalne skupnosti so izvolili dr. Duško Krnel-Umek. Na Obali že razmišljajo, kako bi po tej uspešni potezi zmanjšali število interesnih skupnosti tudi na drugih področjih. V prvih predlogih že omenjajo zdravstveno in kulturno skupnost ter skupnost za zaposlovanje, torej za področja in problematiko, ki bi jo lahko na Obali obravnavali enotno. BORIS ŠULIGOJ Radikalci v Kopru Skupina 88 pričenja z vrsto debatnih večerov, na katerih bodo gostovali znani predstavniki političnega in kulturnega življenja v Italiji, Jugoslaviji in Evropi. Prvi debatni večer, ki bo v torek, 7. junija, ob 18. uri v mali gledališki dvorani v Kopru bo namenjen razpravi o projektu »Združenih držav Evrope, človekovim pravicam in manjšinam v novi stvarnosti«. Gosta večera bosta Giovanni Negri, nekdanji sekretar in sedaj evropski poslanec italijanske Radikalne stranke, ter Sandro Ottoni, sedanji federalni sekretar italijanskih radikalcev. Kot je znano, se radikalci zavzemajo za internacionalizacijo svoje stranke. Veliko govorijo o človekovih pravicah in o združevanju Evrope. Zanimivo bo, kako bodo nastopili v Kopru, saj se bodo morali izreči tudi o problemih narodnih manjšin, do katerih niso imeli vedno jasnih stališč. Odpuščeni delavci se morajo vrniti . KOPER — Na koprskem Sodišču zdru-zenega dela je bila danes ponovno ob-J_avnava v zvezi s pritožbo šestih luških delavcev, ki jih je disciplinska komisija, sklep pa je potem potrdil tudi delavski svet, izrekla disciplinski ukrep preneha-d)a delovnega razmerja. Delavci so ostali “rez dela, potem ko so sodelovali v zna-dem luškem štrajku 1985. leta, po odpo-Vedi pa so se pritožili na vrsto naslovov, Ugovarjali so sklepom sodišč na prvi in drugi stopnji ter dosegli, da je Sodišče združenega dela SRS v aprilu ponovno ddravnavalo primer ter ugotovilo, da so razlogi za obnovo postopka in zadevo vr-Uo v obravnavo Sodišču združenega dula v Kopru. , Na današnji obravnavi, ki so se je ude-azili vsi udeleženci v sporu, je senat klenil, da zaradi bistvene kršitve po-^topka v delu disciplinske komisije (so-® ovali so tudi tisti, ki ne bi smeli, pa so jel vplivali na odločitve komisi- ) sklepe te komisije razveljavi. Tako se Sciplinski postopek zoper delavce usta- dazaj delo in jim priznati vse pravice jj- delu in iz dela. V Luki, kjer obnova n cjPlinskega postopka ne bo več mož-^■ ker je postopek zastaral, imajo zdaj zdost pritožiti se na drugostopenjsko JUsče, vendar odločitve o tem danes še "“•MM- D. G. Mladi iz Dutovelj pripravili uspelo igro Pika Nogavička Velik uspeh beleži gledališka skupina Osnovne šole Edvarda Kardelja iz Dutovelj, saj se je z gledališko predstavo Pika Nogavička predstavila na jugoslovanskem srečanju otroške gledališke ustvarjalnosti, ki je potekala v bosanskem mestu Ključ od 30. maja do 2. junija. Zveznega srečanja so se udeležili po izboru žirije (v sestavi: Peter Militarov, Dora Gobec in Zdravko Zupančič), ki je njihov nastop izbrala in dobro ocenila na zaključni reviji otroških gledaliških skupin v Trbovljah od 11. do 13. maja. Udeležili so se tudi področnega srečanja gledaliških skupin v Izoli, za sežansko publiko pa so imeli preko 30 nastopov. Igrico Pika Nogavička je napisala Astrid Lindgren, priredila jo je Kristina Brenkova, v njej sodeluje kar 16 igralcev in 2 člana tehnične ekipe. Režiral jo je Bojan Podgoršek, mentorica pa je Jelka Hadalin, učiteljica slovenščine. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Jelko Hadalin in Katjušo Tavčar, glavno igralko. Jelka Hadalin: »Gledališka skupina je začela s pripravami že jeseni. Takrat smo začeli izbirati dramska besedila. Ker smo želeli z igrico razveseliti otroke ob prihodu dedka Mraza, je morala biti predstava primerna za vse otroke, malčke in tiste, ki jim skoraj ne moremo reči več otroci. Pika Nogavička je bila ravno prava. Največ težav smo imeli pri izbiri igralcev. Kar nekaj Pik smo preizkusili, preden smo našli pravo. Glavno vlogo Pike igra učenka 5. razreda Katju-ša Tavčar, Peter Žvab (5. raz.) je Tomaž in Nataša Tavčar (4. raz.) je Anica. Nekaj igralcev je že prekaljenih, saj so nastopili že lani in predlanskim v Veseli šoli - veselem gledališču in Velikaški norosti.« Katjuša Tavčar: »Zelo vesela sem bila, ko so me izbrali za glavno vlogo Pike Nogavičke. Knjigo norveške pisateljice Astrid Lindgren sem že prej prebrala in vloga Pike se mi je zelo vtisnila k srcu. Po treh mesecih vztrajnih vaj pod vodstvom tovarišice Jelke Hadalin in režiserja Bojana Podgorška smo imeli prvi nastop v lokavski šoli, kjer so nas otroci in učenci toplo sprejeli. Z odprtimi rokami, nasmejanim obrazom in burnim aplavzom so nas pozdravili mnogi šolarji in starejši ljudje sežanske občine. Nastopili smo na vseh osnovnih šolah v naši občini, za odrasle smo nastopili v dvorani v Dutovljah in Skopem ter v Domu starejših občanov v Dutovljah. Posebno prisrčno je bilo ob novem letu in prihodu dedka Mraza. Novoletno darilo našim najmlajšim je bila ta igrica in tako smo odšli na področno, republiško in zvezno srečanje gledaliških otroških skupin. Z veseljem in polni upanja in lepih vtisov odhajamo iz Ključa med naše vrstni-ke-<< OLGA KNEZ STOJKOVIČ Počitniške želje utrujenega turista Počitniška in z njo turistična sezona je pred vrati. Že včeraj je prekoračilo mejne prehode v naši deželi veliko turistov. Prihajajo predvsem iz držav, kjer so počitnice razdeljene v različne izmene. Mimo opisovanja kolon na obmejnih prehodih in naštevanja držav, iz katerih turisti prihajajo, velja zapisati, kaj si po letu dela želijo. Želijo si, da bi bile pristojne oblasti na mejnih prehodih prijazne, da ne bi čakali v kilometrskih kolonah in da bi našli vsaj osnovne usluge. Za turista je najslabše, če pride v nedeljo v mesto, kjer so vse kavarne zaprte in kjer ne najde najosnovnejših uslug. Turist prinaša denar in je upravičeno jezen, če ga kdo brez razloga nahruli... Zgodilo se je v Brnasu Francesca in Marija Skepsa tistih, ki ne verujejo, ne more užaliti verskih čustev vernikov. Posebno ne, ko gre za »nadnaravne« vizije, ki jih sama katoliška Cerkev ocenjuje z veliko previdnostjo. Časopisi te dni prinašajo vest, da je ženska iz Brnasa v Nadiških dolinah »videla« Marijo. Ženska se imenuje Francesca, stara je 35 let, je poročena in mati dveh sinov. Je močno verna in je večkrat obiskala Medjugorje. V' tem svetovno znanem kraju v Jugoslaviji, kjer se je Marija večkrat prikazala skupini otrok, je Francesca iz Benečije našla poseben navdih. V Medjugorje je prvič šla, ker je imela probleme z zdravjem. Vrnila se je kot prerojena. V Medjugorju pa je odkrila v sebi neko posebno sposobnost, da vidi, česar drugi ne. V domači vasici je Francesca opazila več pojavov, ki so bili povsem neobičajni: sonce se je razdelilo v dvoje, ponoči je videla na nebu pojave, ki nimajo kaj opraviti z astronomskimi izsledki itd. Prikazen Marije je bila za Francesca največja dogodivščina. Njena videnja pa varujeta molk in bojazen, da bi je ne zasmehovali. Sama nerada govori o tem, kar je »videla«. Domači župnik je do skrajnosti previden in tudi on se ne mara izreči, saj je Cerkev do takšnih pojavov zelo previdna. Domačini so radovedni, vendar stvari nikakor ne precenjujejo. Mi seveda nočemo oznanjati novega Medjugorja, dejstvo pa je, da v današnjih časih ljudje radi vidijo nenavadne pojave. Leteči krožniki se redno pojavljajo, česar pa ne gre enostavno povezovati z mističnimi vizijami. Moč mistike je skrita v človeku, v neizrečenih stiskah, v želji po notranjem miru, mistične vizije se rade vežejo z ljudmi in kraji, ki imajo tudi socialne težave. Spomnimo se samo na polemike o svetnici Mariji Goretti. Nekaj pa je le treba povedati: Medjugorje postaja novi Lurd. Romarji doživljajo prave verske ekstaze, njihova potovanja so pohodi v transcendenco. Nekateri so seveda bolj odmaknjeni, drugi manj. Med temi je bila tudi Francesca, ki vidi v Brnasu svojo Marijo. Če ji je to v uteho... Vsekakor bo Marija v beneških dolinah Francescina Marija. Mi in ljudje v Benečiji bomo morali živeti brez prividov. dik iaz ne tebe. Moja največja napaka je, da nisem Ptei imela časa. Ko bi se bila vsaj rodila leto ali dve z3od " Toda kdo bi lahko še kaj spremenil? To je bila že ^ °vina. Skupaj z vsem drugim, kar se ji je bilo dogodilo e Q.19t - nosečnost ... otrok, ki se mu je odpovedala. Nju-Povph1-,!50 fe znova srečale in Faye se je odločila, da bo Povedala , m ^ jv, —— — Prost la’ ^ar 1° tezk Stegnila je roko in prijela Annino prve(? roko' s katero ni držala Maxa. »Žal me je zaradi rtttsijj otroka' Anne ... nisem storila prav ... takrat sem očeh ^ zares. da počnem edino pravo ...« Obema so se v Anabra*e s°lze. »Nisem imela prav.« »Kjigli ae Je odkimala, medtem ko so ji solze lile po licih. stara s ' da si - mislim, da takrat res ni bilo druge izbire ... »v Hilasamoštirinaistlet-« d°bro ®ndar nisi nikoli prebolela.« Faye se je tega zdaj zavedala. tl°’ Včaqd!a2;rdla sem se s tem. Takrat je bilo edino pravil-Jhi je 0h' J6 1° najboljše, kar lahko storiš.« S temi beseda-°ilo ;e ^e^a mater in jo stisnila k sebi skupaj z Maxom. °t bi rekla: »Odpuščam ti za vse, kar si storila,« toda še pomembnejše je bilo, da je odpustila sami sebi. Ko je pozneje spremila mater do avtomobila, jo je spet prijela za roko. »Pogrešala te bom, mama.« »Tudi jaz tebe.« Vedela je, da bo pogrešala vse, toda obenem je upala, da jo bodo /vsi prišli obiskat v Francijo. Nekoč ni bil nobeden izmed njih del njenega življenje, zato jih je zdaj morala pustiti, da gredo po svoje. Navsezadnje so jo sprejeli, ona pa je sprejela njih. Vse njih. Na poti v Francijo sta se z Wardom ustavila v New Yorku in obiskala Van in Jasona, ki sta srečno živela v svojem podstrešju; on je pisal igro, ona pa je delala pri nekem založniku in ponoči pisala knjigo. Poroke nista omenjala, nobeden pa tudi ni namignil, da se namerava odseliti. Ko sta Ward in Faye odletela v Francijo, se je Faye obrnila k možu: »Sijajne otroke imava, ne?« »Tudi ti si sijajna.« Kot vedno je bil silno ponosen nanjo ... ponosen vseh trideset let ... od srečanja na Guadal-canalu ... ko bi bil samo vedel, kar je vedel zdaj ... kakšno polno življenje sta imela. To ji je tudi povedal, ona pa je odvrnila, da življenje še ni končano ... Poljubil jo je nad kozarcem šampanjca, ki jima ga je prinesla stewardesa, medtem ko je neka potnica zazijala vanju in potem zašepetala svojemu sopotniku ... podobna je igralki, ki mi je bila strašansko všeč pred tridesetimi leti ... in moški se ji je nasmehnil. Ward in Faye pa sta še naprej tiho klepetala in načrtovala svoje leto počitnic v Franciji, ki se je počasi raztegnilo v deset let. Nikakor nista mogla razumeti, kako da čas tako hitro beži. Otroci so prihajali in odhajali. Valerie se je poročila z Georgeem in čez nekaj časa sta dobila otroka, prelepo punčko, ki sta jo po njej imenovala Faye. Anne je rodila še štiri otroke in vsi so jo zafrkavali, da bi morala biti lena kot njena mati in roditi dvojčke. Vanessa je objavila tri knjige, Jason pa je še vedno pisal drame; zdaj se je z off off Broad-waya preusmeril na off Broadway in Faye je bila ob obisku v New Yorku prijetno presenečena, kako dobro predstavo je naredil. Valerie je dobila še enega oskarja, končno pa tudi George. Vsem je šlo dobro. Po enajstih letih življenja v tujini je neke noči Faye mirno umrla v spanju. Tisto jesen sta živela v Cap Ferratu v prekrasni vili, ki sta si jo kupila in ki sta jo nameravala nekega dne zapustiti otrokom. Menila sta, da bo prekrasno pribežališče za vse njih. In zdaj jo je presunjeni Ward pripeljal domov. Bilo mu je sedeminšestdeset let, toda od njegovega petindvajsetega leta mu je Faye pomenila življenje ... celih dvainštirideset let ... Pripeljal jo je v Hollywood, v kraj, ki ga je imela tako rada in ki ga je tolikokrat osvojila kot igralka, režiserka, ženska ... kot njegova žena ... spomnil se je let obupa, ko je vse izgubil, ko jih je tako plemenito potegnila iz nesreče in začela novo kariero z njimi vsemi na grbi, ko mu je pomagala znova na noge ... spomnil se je let pred tem ... in dolgo za tem ... ko sta posnela prvi film za MGM ... in na veliko priložnost, ki jo je dala Val ... edino, česar se ni več mogel spomniti, so bila leta, ki jih je preživel brez nje. To ni bilo mogoče. Ni moglo biti res ... zdaj pa je nenadoma postalo resnica. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni S pomočjo izvedencev in specializiranih trgovin Strokovnost in kakovost nujni za okusno obnovljeno stanovanje Kupiti novo stanovanje ali obnoviti in preurediti staro? Graditi hišo na novo, ali preurediti staro? Koliko ljudi se je znašlo pred tako dilemo. Končno odločitev seveda pogojuje vrsta dejavnikov, med katerimi je finančna razpoložljivost najpomembnejša. Ob denarju pa imajo zelo važno vlogo še drugi dejavniki: od razpoložljivosti stanovanj in zemljišč na trgu nepremičnin, od tega ali ima kdo že hišo ali stanovanje ali pa zazidljivo zemljišče. A odmislimo za trenutek te dejavnike in upoštevajmo le dilemo staro ali novo. Tudi pri tem je seveda stvar okusa in... časa. V novem stanovanju, kot pove sam pridevnik, ki tako stanovanje označuje, ima lastnik pač vse... novo. Novi so zidovi, nov je omet, novi vodna in električna napeljava, nova vsa oprema (mimo pohištva), kar je jamstvo, da vsaj za nekaj let ne bo težav in sitnosti. In ob novem stanovanju ali hiši nimalas-tnik drugih nevšečnosti, ko je enkrat načrt odobren, kot te, da izbere najbolj primerne ploščice, barvo ali tapiserijo za stene, les ali tapison za sobe. Obnavljanje starega stanovanja ali hiše je veliko zahtevnejše. Običajno debele nosilne stehe pogojujejo možnost izkoriščanja prostora in močno omejujejo lastnika in projektanta. Druge omejitve pa izhajajo iz občinskih predpisov ali predpisov spomeniškega varstva, ki ne dovoljujejo, da bi po mili volji širili okna in vrata ali odpirali nova. In s tem težav še ni konec. Preverjati je treba, ali tramovje ni načeto, poseganje v debele nosilne stene je zahtevno, pri odpiranju manjhne luknje za dimnik pod silo razmer v steni zazeva prava jama... Zakaj naj bi se človek torej odločil za obnavljanje starega? Razlogov je več. Predvsem ima vsaj za nekatere ljudi staro stanovanje veliko večji čar. Naj je bilo preprosto stanovanje ali rezidenca vidnejših ljudi, staro poslopje ima v sebi pečat zgodovine, duh življenja, ki se je odvijalo desetletja, včasih stoletje ali več. Prebivati v hiši, ki ima v sebi "vonj" po zgodovini, ima svoj čar. Kljub temu da so te hiše nastajale, ko je bil človek deležen manjše pozornosti, so bolj po meri človeka, njegovih potreb in želja. V njih se počutiš bolje. Poleg tega pa ima tudi obnavljanje ob navedenih nevšečnostih svoj čar. Pri odstranjevanju starih ometov človek odkriva, kako sta se hiša ali stanovanje spreminjala, kako so prejšnji lastniki in stanovalci prilagajali prostor, kolikšen pečat svoje osebnosti so vdahnili hiši. Vidi in odkriva dele, ki jih lahko po svoje ovrednoti: star tram, poseben kamen, delček starega ognjišča... Primerno in lepo obnoviti staro hišo ali staro stanovanje pa daje tudi drugačno zadoščenje, ki izhaja predvsem iz zavesti o dobro opravljenem delu. Obnoviti staro hišo in jo prilagoditi novim bivalnim potrebam, ne da bi se izneverili njenemu "duhu" je zahtevno delo. Če ga človek dobro opravi, je lahko na to ponosen. Predvsem pa ponos in zadoščenje izhajata iz zavesti, da se na ta način prispeva k ohranjanju vsaj delčka kulturne dediščine. Za tako delo sta potrebna strokovnost in okus, predvsem pa kakovostni materiali. Vsakdo, ki se loti tega posla, se mora zato opreti na izvedence in na kakovostne trgovine, ki mu z izbirom materialov pa tudi s strokovnostjo zagotavljajo dejansko pomoč in oporo. TRST - Trg sv. Jakoba 3 - Tel. 773765 PRODAJAMO BARKOVLJE dvonadstropna hiša, prostorna, garaža, terasa, z vrtom. GRETA hiša s tremi neodvisnimi stanovanji, vrt, klet. BOLJUNEC značilna hiša, potrebna prenovitve, z dvoriščem. SV. ALOJZIJ hišica z vrtom, garaža, potrebna prenovitve. STANOVANJA raznih velikosti, značilnosti in cen, nova in potrebna prenovitve. ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA pri Domju in Sv. Ivanu. NEZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA v Križu in Samatorci. IŠČEMO Nujno iščemo za naše stranke: HIŠE pri Sv. Alojziju, v Rocolu, pri Kampa-nelah, na Greti, pri Sv. Jakobu. Razgledno STANOVANJE, prostorno. STANOVANJE: dve sobi, dnevna, novo v kateremkoli predelu. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE od 800 do 1000 kv. m. Okusno opre/niti stanovanje je enostavno, kadar kupuješ pri Oglase pripravil Dubliest Kristali Sirca oglasni oddelek telefon: (040) 7796-688 PODGORNIKfrC. STROJI, SISTEMI in ČISTILA na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal TASKI TRST - Ul. Udine 12 - Tel.: 416472 Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino stenske tapete moguette plastika - preproge G/UBILO mogueffe GIUBIL0 MOgUETTE Ul. Coroneo 13/A - Tel. 764050 - TRST SERVIZI IMMOBILIARI AUSILIARI S.R.L. TRST UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333 GRADNJE POPRAVILA VZDRŽEVANJA POŽARNA VARNOST BL. TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE B vn.ov.DHE PROJEKTIRANJE Vedno svetuje najbolje in nudi široko izbiro kristala, porcelana, kuhinjskih artiklov, daril in lestencev POPOLNI POROČNI SEZNAMI TRST - Stara istrska cesta 2 (nasproti stadiona) salon POHIŠTVA l|| EDI MODIH Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj tfcfc morcluzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Možnosti leasinga izkoristiti tudi v poslih z Jugoslavijo Krajevni gospodarstveniki se dalj časa bavijo z vprašanjem, kako odstopiti stroje in druge naprave jugoslovanskim partnerjem v obliki leasinga. Znano je, da zahodno nemška podjetja prodirajo na jugoslovansko tržišče prav na ta način, ki omogoča premostitev prepovedi investicij in drugih formalnih spon, ki omejujejo uvoz opreme v Jugoslavijo. Zadnje čase kaže, da tudi krajevne leasing družbe računajo s to možnostjo. V Jugoslaviji opredeljuje to obliko uvoza opreme Uredba o pogojih začasnega uvoza in izvoza blaga. Ta določa, da se lahko uvoža v zakup oprema za uporabo v proizvodnji in upravljanju storitev. Uvoz je dovoljen le, če se bo oprema uporabila pri proizvodnji blaga za izvoz oziroma, če bo jugoslovanska DO z njo predelovala surovine ali polproizvode za tujino. Podjetje mora dokazati, da takih strojev ni na domačem trgu oz. da je domača cena previsoka za rentabilnost posla. Formalno-pravno gre s carinskega vidika za začasni uvoz, ki traja za dobo leasing pogodbe. Le odkup stroja po izteku pogodbe zapade pod uredbo o uvozu opreme. Kar zadeva uvozne pravice, bo moralo jugoslovanska Krma odpisati vsako leto le tisto vsoto, ki krije letne obroke lesasinga, kar omogoča pridobitev opreme za redno poslovanje brez dolgotrajnega postopka, ki je predviden za reden investicijski uvoz. Ostane sicer odprto vprašanje cene m vloge, ki jo bo imel tuji partner, v našem primeru italijanska leasing družba. Upravna struktura krajevnih leasing družb le-tem ne omogoča rednih stikov z jugoslovanskim Partnerjem in z italijanskim dobaviteljem, kar otežkoča posle. Po drugi strani redni izvozniki ne morejo sami sklepati takih pogodb. Krajevni izvoznik bi moral namreč kupiti aparaturo in jo plačati ter zaračunati jugoslovanskemu partnerju letne obroke, ki bi morali kriti tudi vse obresti, kar bi podražilo posel prek vsake mere. Krajevni poslovnež bi tudi zahteval garancijo kake jugoslovanske poslovne banke, ki bi zagotovila plačilo letnih obrokov tudi v slučaju devizne nelikvidnosti končnega prejemnika. Odprto je tudi vprašanje odnosa do carine. V Italiji bi morali urediti začasni izvoz, saj nihče ne more prisiliti prejemnika, da ob izteku leasing pogodbe prevzame stroj in ga odplača. Usklajevanje veljavnosti začasnega izvoza z rokom pogodbe ne bi smelo povzročati težav, pač pa bi prejemnik moral paziti, da ostanejo na stroju vse oznake, ki bi v slučaju vrnitve rabljene opreme omogočile carini preverjanje istovetnosti blaga. Menimo, da bi se dalo tudi te formalne težave premostiti v dogovoru s carinskimi oblastmi. Kot smo omenili, ostaja odprt problem vloge italijanskih leasing družb. Te iščejo možnost, da bi se neposredno vključile v te posle tako, da bi prepustile krajevnim izvoznikom dejansko iskanje posla oz. organiziranja vseh formalnih postopkov - tudi carinskih - za prejemnika. Leasing družbe bi le skrbele za finančno plat. Obstojajo sicer še zakonske omejitve: po notranji italijanski zakonodaji leasing družbe niso pooblaščene, da opravljajo take posle s tujino. Teoretično bi moral biti postopek v Italiji tak: proizvajalec proda opremo trgovcu, ki je dogovoril posel, trgovec proda opremo leasing družbi in seveda zaračuna njej svoje posredovanje; leasing družba sklene pogodbo z jugoslovanskim prejemnikom, dobi vsa potrebna bančna jamstva in opravi carinske formalnosti. Zal je tak postopek še prepovedan. Krajevni izvozniki morajo sedaj sami nastopiti in si naložiti vsa bremena posla. Pri tem jim seveda lahko priskočijo na pomoč prav denarni zavodi. ODO KALAN SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI SDGZ za razvoj gospodarstva in v pomoč prebivalstvu KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA -5^5%. IN POSOJILNICA V SOVODNJAH Wm KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA B&l IN POSOJILNICA V NABREŽINI 1-lltAMILNICA IN PQS03ILHICA W \ ^ OPČINE-TRST KMEČKO OBRTNA HRANILNICA tsHs tjjSi DOBERDOB Kmečka banka )) Gorica j D/*ll/D tržaška kreditna dLIIvd banka gospodarski dopis h Slovenije S cestami v težave Železnice so stare, sodobnih cest je premalo, vodne poti niso izkoriščene. Skozi Jugoslavijo se je vse teže prebiti, zato se kratkih prometnih povezav tuji prevozniki čedalje bolj izogibajo, saj po daljšni-cah prej pridejo do cilja. Spoznanje, da je prometna izolacija začetek počasnega gospodarskega odmiranja, je nekoliko zbudilo zakrnel gospodarski občutek pri načrtovalcih državnega razvoja in odločeno je bilo, da je treba vsaj glavno prometno žilo od Jesenic do grške meje čimprej posodobiti. Pravzaprav se je »prometni občutek« predramil zaradi tujega denarja. Tujci so namreč ponudili posojila za zgraditev nove avtoceste, ker hočejo hitrejšo povezavo med Zahodno Evropo in Grčijo. Devize pa so Jugoslaviji še kako potrebne. Precejšen del glavne jugoslovanske avtoceste je sicer že zgrajen, vseeno pa je treba zgraditi še 638 kilometrov te ceste. Velik del prav v Sloveniji (med Ljubljano in Zagrebom, pa Kranjem in Jesenicami). Poleg tega je treba zgraditi v Sloveniji še osimske avtoceste, ki izhajajo iz meddržavnega sporazuma z Italijo. Vse bi šlo lahko brez zapletov, če bi tujina dala ves potreben denar za gradnjo. Toda ne: Jugoslavija mora sama zbrati vsaj polovico potrebnega denarja (oziroma 60%, če odštejemo možnost za skupne naložbe s tujimi partnerji). Tak je tudi pogoj in zaradi njega je zvezna vlada pripravila poseben zakon, s katerim naj bi zagotovila potreben denar za gradnjo avtoceste od avstrijske do grške meje, dodala pa je še osimske ceste. Toda vsak je pristavil k temu zakonu še svojo željo in zakon se je raztegnil v neuporaben razvleček. Prav zaradi takšnega zakona ni možno začeti z gradnjo avtocest, čeprav je tuj denar zanje odobren in čeprav so republike že zbrale nekaj denarja. Vsem željam namreč ni možno ustreči. Zgraditi bi morali kar 2857 kilometrov avtocest, da bi lahko zadostili vsem. Poleg prej omenjenih bi morali zgraditi še celotno jadransko magistralo in povezavo med to magistralo in glavno avtocesto, pa še nekaj drugih cestnih povezav. Česa takega Jugoslavija zaradi velike finančne suše ni zmožna narediti. Toda republike vztrajajo pri svojih zahtevah zaradi stare koris- tne navade: iz zvezne vreče je treba vedno vzeti čimveč, čeprav ima drugi večje stiske in potrebe. Zakon se je zato v skupščini zataknil, vlada ne najde pametne rešitve in zdaj skušajo boljše predloge posredovati kar sami delegati. Prav z zadnjo podražitvijo motornih goriv je vlada sicer skušala najti izhod, vendar se je še bolj zapletla. Vsi, ki se na cestno gospodarstvo kaj spoznajo, že dolgo predlagajo, da bi morali za gradnjo novih cest in za vzdrževanje že obstoječih prav od prodanega bencina dobiti največ denarja. Zahtevajo, da je treba najrazličnejše prometne davke, ki v glavnem napajajo zvezni proračun, preusmeriti za cestno gospodarstvo. Pa niso dosegli veliko: vlada je za ceste odrezala 11-odstotni delež od prodajne cene bencina (v tujini je velik od 30% do 60%), določila pa je, da denar od povečanega deleža lahko uporabijo le za gradnjo novih cest, torej tistih, ki jih še nismo začeli graditi. Naj torej dela v karavanškem predoru prekinemo? Naj nehamo graditi južno ljubljansko obvoznico in avtocesto do Višnje Gore? Ali pa naj sami začnemo zbirati dodatni denar, se sprašujejo v Sloveniji. Cestnine in cestne takse smo že močno povečali zato, da bi zbrali vsaj nekaj denarja za vzdrževanje, dodatnega denarja pa od prebivalcev ne moremo zahtevati, pravi republiška vlada, ki je npr. odklonila predlog, da bi v Sloveniji prodajali bencin dražje kot drugje v državi in tako zbrali dodaten denar. Slabo organizirano cestno gospodarstvo v Sloveniji (drugje v državi ni nič drugače) čaka na denar, daje od sebe pa kaj malo. ZIS si ne upa prerazdeliti davkov v korist cestnega gospodarstva, trmoglavi z zakonom, s katerim ni nihče zadovoljen, in ne ve, kaj storiti. Pa saj to ne preseneča, ko pa ministrstvo za promet že več kot pol leta nima ministra, prejšnji pa je sam priznal, da se na promet ne zastopi prav veliko. Kdo bo lahko torej do leta 1991 zgradil 638 kilometrov jugoslovanske avtocestne hrbtenice, kot je bilo predvideno? Zaradi tega si v državnih vrhovih očitno preveč ne belijo glave. Je potem čudno, da so gospodarske težave tolikšne!? JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 23.5..88 3.6.88 23.5.88 3.6.88 Nemška marka . . . . 742,15 743,80 742,15 743,80 Nizozemski gulden . 662,85 662165 662,85 662,16 Belgijski frank . . . . 35,59 35,558 35,59 35,558 Danska krona 194,73 195,42 194,73 195,42 Norveška krona . . . 204,20 203,38 204,20 203,38 Švedska krona . . . . 213,70 213,— 213,70 213,— Ameriški dolar .... 1264,45 1283,30 1264,45 1283,30 Kanadski dolar .... 1015,75 1041,80 1015,75 1041,80 Španska pezeta . . . 11,233 11,259 11,233 11,259 Portugalski eskudo . 9,076 9,066 9,076 9,066 Grška drahma 9,268 9,306 9,10 9,80 Avstrijski šiling . . . . 105,5925 105,73 105,525 105,73 ^fancoski frank .... 219,63 219,80 219,63 219,80 Švicarski frank 889,83 892,45 889,83 892,45 japonski jen 10,127 10,202 10,127 10,202 Pont šterling 2359,60 2359,40 2359,60 2305,40 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 23.5.88 3.6.88 23.5.88 3.6.88 P-šterling-zlat 140.000 142.000 Zlato (gram) 18.600 19.000 Napoleon 111.000 112.000 Srebro (gram) 285,6 309,4 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe 27.5. 3.6. F —% Družbe 27.5. 3.6. + _% Alleanza 44.000 45.250 + 2,8 Italmobiliare 91.500 95.500 +4,6 Assitalia 14.610 15.320 + 4,9 Mediobanca 16.310 16.850 +3,3 Bca Comm. It 1.912 2.002 + 4,7 Montedison or. 1.485 1.529 +3,0 Bco Roma 4.939 4.960 + 0,4 Montedison ris. 728 743 +2,1 Bastogi 215 235 +9,3 Olivetti ord. 9.200 9.630 +4,7 Benetton 8.740 9.150 +4,7 Olivetti priv. 5.250 5.350 +1,9 Nuovo Bco A. 2.195 2.199 + 0,2 Pirelli S.p.A. 2.393 2.499 +4,‘l Cigahotels 3,360 3.600 + 7,1 RAS 39.000 40.650 +4,2 Čred. It. 1.006 1.035 + 2,9 Rinascente 3.345 3.450 +3,1 CIR 5.066 5.230 + 3,2 SAI 13.850 14,900 +7,6 Eridania 3.202 3.450 + 7,7 SIP 2.000 2.085 +4,2 Fiat ord. 8.560 8.830 + 3,1 SME 1.701 1.885 +10,8 Fiat risp. 5.375 5.618 + 4,5 SNIA Viscosa 1.810 2.010 +11,0 Generali 82.300 84.600 + 2,8 Standa 16.320 16.780 +2,8 IFI risp. 14.450 14.925 +3,3 ŠTET 2.760 2.900 +5,1 Iniz. Meta 9.150 9.590 +4,8 Toro ord. 15.500 15.980 +3,1 italcable 9.300 9.600 +3,2 Toro priv. 11.130 11.590 +4,1 Italia Assic. 9.550 10.200 +6,8 Unipol 15.700 16.450 +4,8 Teden je potekel v znamenju nestabilnosti, začetnemu drsenju sta sledila dva krepka poviška teca/ev: / sredo +2,6%, v četrtek + 1,7%. Stanje je sedaj izenačeno kot na zacetKu leta. V letnem poročilu je guverner osrednjega bančnega zavoda CIA M Pl potrdil, da je italijanska ekonomija v preteklem letu uspešno napredovala. Izrazil pa je tudi zaskrbljenost nad kobsegom državnega primanjkljaja, ki potencialno ogroža bodoči razvoj. Omeni! je. kakšna naj bo politika obrestnih mer. ni se pa dotakni! argumentov, ki zanimajo finančno tržišče. Zaradi tega »namernega« za- molčanja je bil deležen ostrih kritik. (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) Ala .. 23.5. 11.421 3.6. 11.439 Fondimpiego 23.5. 11 092 3.6. 11.069 Phenixfund 23.5. 9 264 3.6. 9 349 America Arca BB Arca rr Arca 27 Aureo 10.900 10.924 Fondinvest 1 11.837 11.835 Primecapital 20.986 21.401 17.847 18.097 Fondinvest 2 13.160 13.327 Primecash .. 11.901 11.937 11.700 11.720 Fondo Centrale 13.055 13.250 Primeclub Azion . . . . 8.698 8.849 8.626 8.810 Fondo Profess 24.935 25.395 Primeclub Obbl 10.372 10.408 14.508 14.712 Genercomit 15.217 15.433 Primerend 16 473 16.732 10.008 14.557 R^-rro 15.030 15.233 Genercomit Rend . . . . 10.397 10.405 9 983 ^'Muitifondo “N-Rendifondo paPitalcredit paPitalfit oSfeSf",F-;; 10.339 10.442 Gepporeinvest " 9.374 9.505 Redditosette 14.533 10.717 10.738 Gepporend 10.204 10.236 Rendicredit . . 10.585 10.600 9.274 9.409 Gestielle B 9.191 9.316 Rendifit 11.154 11.179 11.522 11.672 Gestielle M 10.664 10.689 Risp. Italia Bil 15.222 15.404 13.226 13.411 Gestiras 17.228 17.303 Risp. Italia Redd. . . . 13.512 13.561 10.123 10.145 Imi2000 11.339 11.349 Rologest 10.503 10.540 11.925 12.040 Imicapital 22.029 22.162 Rolomix 9.484 9.577 9.843 10.034 Imindustria 8.855 8.955 9 038 9 180 Corrlm'e Reddit0 10.733 10.571 Imirend 13.654 13.703 'Sforzesco 11.105 11.140 Co^fp'0 Turismo ■ ■ ' 8.779 8.919 Interbancaria Azion. . . . 15.330 15.643 Venture-Time 10.236 10.418 EDtaKaFerrea 9.972 10.126 Interbancaria Obbl. . . . 13.727 13.766 10 988 11 014 PPtabond 11.218 11.277 Interbancaria Rend. . . 14.304 14.316 Visconteo 14.017 14.221 pij acapital . Eurn Andr°meda pS»RMd'.: 9.536 14.513 12.575 9.697 14.719 12.630 Investire Azion Investire Bil Lagest Azion 9.714 9.900 10.200 9.821 9.920 10.331 TUJI (v dolarjih) Capital Italia 28,73 28,13 9.575 9.683 Lagest Obb 10.208 10.249 Fonditalia 66,67 66,41 10.367 10.381 Libra 14.967 15.155 Interfund 34,19 34,03 10.863 20 609 10.894 20 983 10.089 10 044 24 79 24,62 37,69 20,48 31,10 29,40 35.442 tlormo . . 15.423 15.676 38 64 c:_naattivo 10 881 10 936 13.369 13.502 22 13 undersel . ' 1 ' ' 23 032 23 318 12.083 12.130 31 ?4 k^icrj 1 10 856 10 921 9.209 9 332 29 80 "aicri 2 9.756 9.874 Nordfondo 11.600 11.622 Fondo Tre R. Lit 35.586 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker wirebars........................... 115,625-118.— Baker elektrolitičen....................... 111,45-112,95 Bakrovi odpadki št. 2.............................. 84,75 Cink high grade ......................... 52.------- 63.— Cink elektrolitičen...................... 52,50 - 63,75 Paladij 99,9 ............................ 99.9 - 130— Platina (v dolarjih za unčo troy)........ 606.— Železni odpadki (v dolarjih za tono) .... 107.— - 108.— Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 733.— London Svinec bel dry fob UK.................... 756.— Aluminij 99,5% ........................................ — Nikelj high purity..................................... — Jeklo v palicah .... .................... 191.— Cinkova pločevina........................ 126.— Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov..... 295.— - 310.— SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki junij, julij .......... 560.— Soja iz Nizozemske guilders stot fob julij . . 91.— Palmovo olje Sumatra julij, september .... 447,50 Sončnica junij .......................... 455.— Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) junij, julij ............................ 555.— Laneno olje junij, september............. 410.— Ricinovo olje )ex tank) junij, julij..... 1060.— ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž julij........................................... 179,80 Rž oktober............................... 183.— Rž december....................................... 184,50 Oves julij........................................ 103,40 Oves oktober...................................... 101,50 Oves november..................................... 109,80 Ječmen julij............................. 105.— Ječmen oktober .......................... 110.— Ječmen november ......................... 111.— Pšenica julij............................ 126.— Pšenica oktoberl ................................. 129,50 Pšenica nivember......................... 130.— BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Julij ................................... 66,15 - 66,38 Oktober.................................. 62,-— 62,65 December ................................ 60,95- 61,44 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra.................................. 225,72 Giza 45 g......................................... 216,79 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava .................................. 13.960 Junij.............................................. 13.968 Julij ............................................. 14.050 Avgust............................................. 14.341 September.......................................... 14.700 Danes zjutraj v Nabrežini slovesno razvitje občinskega prapora Danes zjutraj ob 10.30 bo v sejni dvorani devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta, ob priložnosti dneva italijanske republike, uradno razvitje novega občinskega prapora. Na javni manifestaciji bodo predstavniki občinske uprave tudi podelili priznanja občinskim upraviteljem, ki so dvajset let ali več delovali v občinskem svetu. Devinsko-nabrežinska občina je dobila grb in prapor potem, ko je minilo že več kot dvajset let, odkar je občinski svet z lastnim sklepom prvič izrazil željo, da izdela občinski grb. Prvi osnutki so bili takrat zavrnjeni z utemeljitvijo, da so vsebovali preveč elementov. Procedura je bila ponovno vpeljana v prvih mesecih leta 1985. Naloga za izdelavo novega osnutka grba je bila poverjena arhitektu Danilu Antoniju. Po nekaterih tehničnih popravkih je predsednik republike z odlokom z dne 19. julija 1986 dodelil občini Devin-Nabrežina grb in prapor. Novi prapor nosi uradno ime občine v italijanskem in slovenskem jeziku ter grb, ki ga sestavljata dva najznačilnejša elementa devinsko-nabrežinske občine srebrne barve: viadukt, ki predstavlja Nabrežino, in devinski grad v obliki stolpa. Gre za enotni simbol,- ki prikazuje homogenost občine. Današnje slovesnosti v dvorani devinsko-nabrežinskega občinskega sveta se bo udeležil tudi minister za prevoze Gior-gio Santuz. Prireditve Skupine 85 ob 130-letnici rojstva Julius Kugy - simbol sožitja in človek številnih lastnosti Julius Kugy očitno ni spadal v tisto kategorijo »ljudi brez lastnosti«, kot jih je v svojem romanu mojstrsko opisal veliki avstrijski pisatelj Robert Musil. Čeprav se je rodil leta 1858 in je doživel vsa obdobja razpada avstro-ogrske monarhije (pod majavim in neodločnim žezlom Franca Jožefa), je Julius Kugy skoraj simbol sončnih plati tega cesarstva, ki je razpadlo, kot pravi Musil, ker mu po združitvi z Ogrsko niso mogli najti enotnega imena. Planinec, pisatelj, glasbenik in botanik Julius Kugy je res združeval v sebi več lastnosti in verjetno mu ni uspelo popolno izraziti nobene od teh, je pa prav zaradi tega postal legenda, simbol »sožitja«, kulturne in znanstvene, a predvsem nacionalne odprtosti: legenda, ki si jo lastijo ali bratsko delijo trije narodi Slovenci, Italijani in Avstrijci - in ki je za vse tri enako zgledna in pomembna. Lik tega znamenitega človeka so v teh dneh, ob 130-letnici njegovega rojstva, obudili člani Skupine 85, ki so pod pokroviteljstvom Občine Trst in v sodelovanju z Mestno knjižnico, z Državno ljudsko knjižnico, Mestnim prirodoslovnim muzejem, Mestnim gledališkim muzejem, sekcijama CAI iz Gorice in tržaške Alpina delle Giulie, Avstrijsko planinsko zvezo, Planinsko Zvezo Slovenije in Gualtierom Lon-zarjem priredili razvejan ciklus prireditev, kjer so prikazali vsa področja Kugyjevega delovanja. V četrtek so v Ljudski knjižnici v Ul. Teatro Romano odprli dokumentarno razstavo fotografij, knjig, avtografskih spisov in drugih pričevanj, v petek so v dvorani Baroncini priredili okroglo mizo, katere so se udeležili poznavalci Kugyje-vega dela iz treh dežel, včeraj pa so se odpravili na izlet v dolino Trente, kjer so obiskali botanični vrt Juliana in etnografski muzej. Pomen, ki ga Kugy še vedno ima za tri sosedne narode, je prišel najbolj do izraza na petkovi okrogli mizi, katere so se udeležili tržaški profesor Rinaldo Derossi, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Strojin, predsednik sekcije Avstrijske planinske zveze v Beljaku Klaus Kummerer in predstavnik tržaške Alpine delle Giulie Duilio Tagliaferro, ki so podali splošno sliko človeka in pisatelja ter orisali njegov pomen predvsem za planince, katerim je Kugy pustil bogato izročilo, saj je sam odprl nekaj naj lepših planinskih poti v Julijskih Alpah. Vsi štirje govorniki so namreč poudarili, da se je Kugy prišteval prej prostoru, ki mu danes pravimo Alpe-Jadran, kot nacionalnosti (razen Tagliaferra, ki ga je skušal proglasiti za Tržačana) in da je vsa njegova zanimanja preveval humanistični in estetski pristop, kjer ni bilo prostora za tekmovalnost ali izziv. Kugy je namreč v vsakem svojem dejanju izpričal predvsem ljubezen, do narave, ljudi in umetnosti, ljubezen pa predpostavlja spoštovanje in ponižnost. In prav s takim pristopom se je Kugy podajal v gore, pobiral rastline, igral Bacha in pisal knjige. O vsakem posameznem področju Kugyjevega delovanja so v petek spregovorili še profesor botanike na Tržaški univerzi Livio Poldini, odgovorni Mestnega gledališkega muzeja Adriano Dugulin in časnikar Piero Spirito, ki v Kugyju vidijo predvsem svobodnega duha, ki je skušal podirati pregrade med različnimi znanostmi. Kugy je namreč pomembnejši zaradi svojega odprtega pristopa kot pa zaradi resnične vrednosti njegovega dela, ki je bilo včasih bolj ljubiteljsko, (bg) Brzojavka župana Švaba obrambnemu ministru 0 miru in enakopravnosti na občinski seji v Dolini Vprašanja miru, enakopravnosti in sožitja so bila v središču petkove seje dolinskega občinskega sveta. Prav v tej zvezi je župan Edvin Švab poslal obrambnemu ministru Zanoneju brzojavko, v kateri je izrazil zaskrbljenost občinskega sveta denuklearizirane občine Dolina zaradi nameravane premestitve letal F16 iz Španije na italijansko ozemlje, češ da je taka hipoteza "v nasprotju z veliko utrditvijo miru, ki sta ga pred kratkim potrdili velesili na svojem srečanju". Dolinski občinski svet je tudi odobril obširen dokument o uresničevanju vrednot miru, sodelovanja in enakopravnosti na domačem in bližnjem ozemlju v luči problemov, ki jih lahko povzroča upravljanje narodnostno mešanega ozemlja. »Ozemlje občine Dolina - je rečeno v dokumentu - je preko tisoč let naseljeno tudi s Slovenci, ki živijo vzdolž prijateljeske italijansko-jugoslovanske meje. Ta občinski svet se je že velikokrat soglasno zavzel za tako zakonsko zaščito Slovencev, s kakršno bo soglašala tudi manjšina. To stališče nima namena ponovno pritiskati na italijanski parlament in vlado, ker nista bila doslej v stanju uresničiti spodobne zaščite. O tej zamudi bo sodila zgodovina.« »Za učinkovito in demokratično uveljavnanje narodnostno mešanega prostora in podružabljanje pravic manjšine - se nadaljuje dokument dolinskega občinskega sveta - morata večina in družba sprejeti pozitivne motivacije, ki bodo vzpodbujale tako pripadnike večine, da bodo lahko razumeli in pristali na uvedbo demokratičnih rekvizitov enakopravnosti, in pripadnike manjšine, da se jih poslužujejo brez negativnih posledic. Pri tem je na primer na prvem mestu uporaba jezika.« Mimo dejstva, da Italija še ni sprejela zaščitnega zakona za Slovence, dolinski občinski svet ugotavlja, da se lahko nekatera naravna in logična vprašanja rešujejo tudi brez zakona, ker gre predvsem za vprašanja kulture in demokracije. Pri tem dokument navaja nekatere kričeče primere, s katerimi namerava seznaniti javnost ter italijanski in evropski parlament. Eden takih primerov je že samo ime občine, ki jo je fašistični režim preimenoval po svetniku, ki ga ni. Poskusi občine, da bi vrnili izvirno ime Dolina, so bili doslej brezuspešni. Podobno velja tudi za kraj Pesek, ki ga je fašistični režim sicer spregledal, tako da je ostal Pesek, nekatere javne ustanove pa ga danes imenujejo "Pese" in nočejo spoštovati pravega imena. Občinski svet je že soglasno sporočil deželni upravi, da ne bo obravnaval aktov, ki bodo hote spreminjali imena naših krajev. Dokument dolinske skupščine navaja nato načrt za dograditev avtoceste, ki bo šla tudi skozi dolinsko občino. V tej zvezi občinska uprava zahteva, naj bodo na smerokazih napisi tudi v slovenščini. In končno, poštna uprava ima na občinskem ozemlju dva urada in nima skoro nobenega posluha za upoštevanje prisotnosti Slovencev in njihovega jezika na tem območju. »Občinski svet - se zaključuje dokument - pričakuje od Dežele in države posluh in pomoč za izvedbo kulturne in demokratične motivacije pri uveljavljanju aktivne enakopravnosti in sožitja; obenem pričakuje, da bomo na vseh ravneh znali osamiti in kulturno demotivirati vse sile, ki se upirajo sporazumevanju in enakopravnemu sodelovanju med ljudmi.« Lepa raven mladih pianistov GM na uvodni zaključni akademiji psihiatrija deset let po reformi Senčne strani Basaglievega nauka Pred dnevi se je v Luteranski cerkvici na Trgu Paniili začel ciklus sedmih zaključnih akademij šole Glasbene matice iz Trsta, ki se bo nadaljeval do 17. t. m. Ob lepi udeležbi občinstva je pred začetkom izvajanj mladih pianistov (prva akademija je bila namenjena namreč samo pianistom) prisotne pozdravil ravnatelj glasbene šole GM prof. Sveto Grgič. Na tej prvi akademiji se je predstavilo osem gojencev od pripravnice do 9. letnika iz razredov profesorjev Mojce Šiš-kovič, Savice Malalan, Kenije Brass, Ve-renke Terčelj, Ravla Kodriča, Rosande Kralj in Aleksandra Rojca. Takšen razpon nastopajočih je mudil priložnost za vpogled v razne pedagoške stopnje pouka in s tem seveda tudi na doseženo kakovostno raven klavirske igre. Za nadvse spodbuden in prisrčen začetek je poskrbel komaj 5-letni Stefana Artesi iz pripravnice, ki je kljub razumljivi tremi pogumno in dopadljivo zaigral Mozartovo skladbico Komm, lieber mai in Scherzo št. I v B-duru, Katja Granier (4. r.) pa Chopinov Valček op. 69 št. 2, sproščeno in zanesljivo. Pri poslušanju Tatjane Jer-cog (5. r.) pa smo lahko že zaznali ob zanesljivem notnem branju tudi prehajanje v muziciranje, zlasti še v Mozartovi Sonati K 331 v A-duru ter v obeh Chopinovih delih Etudi op. 25 št. 2 in Nocturno op. Postuma v cis-molu. Iz zbirke Children s Corner je zaigrala še Debussyjevo skladbo Doctor Gradus ad parnassum. Sledil je Aljoša Saksida (4. r.) s prikupno izvedbo Schubertove skladbe Inpromptu op. 90 št. 2 v Es-duru, pri zadnjih treh nastopih pa so se zvrstili trije gojenci iz višjih razredov, kar je raven te prve akademije privedlo že do pravega koncertnega izvajanja. Marko Ozbič iz 8. r. je zaigral L. van Beethovna Sonato op. 26 št. 12 v As-duru in potrdil vse svoje odlike klavirske igre: zanesljivo tehniko in interpretativno poglabljanje. Claudia Sedmach, tudi iz 8. r., se je predstavila z Mendelssohnov o skladbo Rondo capriccioso op. 14 in jo podala kar suvereno, večer pa je sklenila Vesna Zuppin (9. r.) z Bachovo Toccata in fuga v d-molu in Debussyjevo Pour le piano ter nas popeljala v ozračje pravega koncertnega vzdušja z dognanim obvladanjem elementov klavirske igre. (j. k.) NOVI TRŽAŠKI TEATER - IL NUOVO TEATRO Dl TRIESTE Boris Kobal in Sergej Verč v satiričnem kabaretu OPROSTI, NE JURIŠ? f Sodelujejo: osvoboditelj Trsta Matija Koritinik-Andaluzija, ko-minformist Gigi, partijec Anton Rebolj, šolnica gdč. Pizziga, amST.^iSž: praktikant na Primorskem dnevniku Marietto, čast. gospod Marjan Hlebce, prof. Joža Pirhovec, Samo Pahor In drugi. Ponovitvi v Kulturnem domu v Trstu: danes, 5. junija, ob 18. uri Vstopnice so v predprodaji pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave. Otroški kviz kaj veš - kaj znaš Športna šola TRST prireja v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI-postaja TRST A, s Slovenskim stalnim gledališčem in s Pontecom - TV Koper Sodelujejo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, ansambel Happy day in čarodej Vikj - Scenarij: Marko Sosič in Marjuča Oifizia -Režija: Boris Kobal Prireditev bo v sredo, 8. t. m., ob 18. uri Kulturnem domu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja danes, 5. junija, na igrišču Sokola v Nabrežini praznik godbe Danes, 5. junija, ob 17. uri odprtje praznika, ob 18. uri koncert Godbe San Michele iz Tržiča, ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo praznik tudi jutri, 6. junija. Nadaljujemo pogovor s psihiatrom in psihoanalitikom dr. Pavlom Fondo, vodjo psihiatrične službe pri KZE. V članku, ki smo ga objavili včeraj, je orisal svoje prve stike z Basaglievo reformo in s tržaško psihiatrično stvarnostjo po zaprtju umobolnice. »V čem si se ti bistveno razhajal s kolegi, ki so jim bile Basaglieve teorije glavno vodilo?« »Rekel bi, da v osnovnem dojemanju človeka. Mislim, da je ideologija Basaglieve skupine v bistvu zelo sorodna splošnemu marksističnemu pojmovanju človeka. Zelo naivno, shematično, belo-črno. V tem pojmovanju je človek nosilec le dobrih lastnosti; v njem so silnice k socializaciji, produkciji, delu, poštenosti, marljivosti, zdravju itd.; kar ta pozitivna nagnjenja pokvari, je okolje oziroma družba, še posebno kapitalistična. Cilj je torej odpraviti pogojevanje: za marksiste je to kapitalizem, za psihiatre pa umobolnica, oziroma sedaj vse družbene krivice in diskriminacije. Sicer se strinjam, da mimo nekaterih političnih analiz ne moremo in da znanost ni nevtralna, toda moje prepričanje je, da je treba gledati na človeka bolj kompleksno. V njem so pozitivne in negativne lastnosti, ljubezen in agresivnost, človek je lahko tudi hudoben, sebičen ali len. Tudi član delavskega razreda lahko postane izkoriščevalec, to je pokazala zgodovina. Zanikanje možnosti, da se psihiatrija ne more ukvarjati s človekovo psiho, je zame nesprejemljivo.« »Basaglieve tržaške dediče rad primerjaš z dinozavri. Zakaj?« »Ker gre za neko togo miselnost, ki so jo drugje v Italiji demokratični psihiatri spremenili, sprejeli kompromise. Mislim, da je Trst, če ne edini, eden izmed redkih krajev, kjer se je ta ideologija oziroma to gledanje iz prejšnjega desetletja ohranilo v tako čisti obliki, brez kompromisov. Da ne bo dvomov: moja splošna ocena prejšnjega in sedanjega dela te skupine je pozitivna; v psihiatrični panorami, tudi v mednarodnem merilu, je malo kje bolje, kot v Trstu. Toda človek bi rekel, da je škoda, da ni mogoče odpraviti nekaterih senčnih plati.« »Katere senčne plati ne uidejo tvoji kritiki?« »Predvsem nepoglabljanje človekove psihe. Njihove terapije slo- ENTE PER LA ZONA INDUSTRIALE Dl TRIESTE USTANOVA ZA TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO CONO SPREJEM PODROBNEGA NAČRTA ZA PODROČJE MALE INDUSTRIJE IN OBRTNIŠTVA V OBČINI DOLINA OBVESTILO O OBJAVI IN DEPOZITU PREDSEDNIK USTANOVE E.Z.I.T GLEDE NA odlok št. 19/1988 z dne 28. 4. 88 upravnega sveta, ki ga je odobrila Deželna direkcija za industrijo dne 19. 5. 88, prot. št. 2816, s katerim je bil sprejet podrobni načrt za področje male industrije in obrtništva v občini Dolina; GLEDE NA urbanistični zakon št. 1150 z dne 7. 8. 1942 in njegove kasnejše spremembe in dopolnitve; GLEDE NA Deželni zakon št. 23 z dne 9. 4. 1968 in njegove kasnejše spremembe in dopolnitve; GLEDE NA 14. člen Deželnega zakona št. 47 z dne 3.J5. 1978; OBVEŠČA da bodo vsi elaborati, ki se nanašajo na podrobni načrt za področje male industrije in obrtništva v Občini Dolina skupno z omenjenim odobritvenim odlokom, deponirani od naslednjega dne po objavi tega obvestila na Listu uradnih objav tržaške pokrajine za dvajset (20) dni zaporedoma, vključno prazniki in na prost vpogled občinstvu v uradih ustanove E.Z.I.T.- Servizio Tenico, Ul. G. in S. Caboto 14 - Trst, urnik: od 8.30 - 13.30, samo ob delavnikih ter v uradih Občine Dolina - Tajništvo - od 8.30 - 13.30 ob delavnikih ter od 9. do 12. ure ob praznikih. V obdobju depozita si lahko vsakdo ogleda podroben načrt in predloži ali pošlje svoje morebitne pripombe na ustreznem kolkovanem papirju predsedniku E.Z.I.T.A. v roku dvajset (20) dni po zapadlosti depozita, upoštevajoč, da je termin neodložljiv in zato pripombe, ki bodo dospele po tem datumu ne bodo upoštevane. Tudi morebitne grafike, ki naj bi bile priložene pripombam morajo biti kolkovane glede na dimenzijo. To obvestilo je izobešeno na oglasni deski Občine Dolina in objavljeno na Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in v časopisih II Piccolo, Primorski dnevnik in Messaggero Venelo. Trst, 30. maja 1988 PREDSEDNIK (dr. inž. Deo Rossi) nijo predvsem v "skrbnem skrbstvu": stanovanje, obleke, podpore, izleti itd. Na drugi strani pa je vprašanje zdravil. Predpisovanje psihofarmakov je sicer vedno bilo sporno, vendar brez njih ni šlo. Vemo, da zdravila zelo globoko segajo v psihični svet; protislovno pa se mi zdi, da je edino sredstvo, s katerim segamo v človekovo duševnost, kemičnega izvora. Tudi to je potrebno, toda učinek zdravila bi morali relativizirati tudi z drugimi terapevtskimi pristopi. So pa tudi druge senčne plati: tak skrbstveni pristop je večinoma namenjen hudo bolnim pacientom ali ljudem, ki so socialno emar-ginirani. Pacient, ki ni hudo bolan, ne najde v centru ustrezne pomoči. P° drugi strani pa to tudi ni tako hudo, kajti hudi psihični bolniki in emargi-niranci sodijo v kategorijo, s katero se javna psihiatrična služba mora v prvi vrsti soočati.« »Ali je v javnih psihiatričnih službah sploh možno, da bi delal psihoanalitik?« »Mislim da je danes kot danes nemogoče, da bi opravljali psihoanalizo v taki službi. Veliko bolj koristno bi bilo, ko bi psihiatri in bolničar)1 lahko uporabljali znanje o delovanju človeške duševnosti, ki so si ga psiho" analitiki nabrali v teku desetletij. Psl' hoanaliza lahko nudi še eno možnos1 več in lahko pomaga razumeti tista pacientova obnašanja ali sporočila, Id drugače ostanejo nerazumljiva. Psihoanaliza bi lahko tudi prispevala, da so odnosi, ki nastanejo med pacientom 111 psihiatrom ali bolničarjem, bolj zaveS' tni, istočasno pa tudi bolj učinkoviti-* »Tvoja kritika je, če se lahko tak0 izrazim, bolj z leve, oziroma gre za d°' ločena razhajanja znotraj ene sain® prakse, ki jo še vedno ceniš. Kaj misliš o tistih kritikah, ki prihajajo t" desničarskih krogov in krivijo reform za vse, kar ne funkcionira?« »Map8 psihiatrične oskrbe je v Italiji zelo ta._ lična. Ponekod so službo teritoriali2* rali in ustanovili centre ter dru9 službe, drugje so ohranili nekaj Ps ,e atričnih oddelkov, spet drugje pa . zaprli psihiatrične bolnišnice in paC r ente prepustili družinam ali cesti. KJ ni ustreznih struktur, je logično . tudi prav, da je prišlo do nasprotovu ^ V Trstu je Basaglieva reforma Pa£uac0 trenutku velikega razkola med leV1£]. in desnico in vse, kar je bilo z Bas3)^ lio v zvezi, je bilo rdeče obarvano gledano s političnega zornega k° Jasno, da nekatere sile to izkorišča. V vsedržavnem merilu pa nezadov'_.j_ stvo nima te izrazito politične zn30^ nosti in se je v precejšnji meri t ublažilo, ker se pač službe izboljša j. jo. Sicer pa je reformo res treba doP^g niti in nekatere kriterije, kot s°.v0r primer število ležišč na prebivam ^ ustrezno prirediti. V Trstu je Post® J \e psihiatrične bolnike okrog 100; o^g. precej, če pomislimo, da jih je v n terih drugih mestih le deset z3 število prebivalcev.« «. NADJA FILIPCIC Vrstijo se volilne manifestacije strank Zagari (PSI) o perspektivi Evrope ob gospodarski integraciji 1992 Iz smeri, ki jo je dvanajsterica zahodnoevropskih držav ubrala za graditev združene Evrope, ni poti nazaj. Gospodarska integracija, ki se bo zaključila v letu 1992, bo sama po sebi vsilila članicam, da preidejo k nadaljnjim skupnim korakom proti cilju vzpostavitve popolne, tudi politične in družbene enotnosti, ki je edini porok za to, da prevzame Evropa vlogo, ki ji po njeni gospodarski in politični pomembnosti pripada v mednarodnem dogajanju. Nadaljnje korake k evropski integraciji pa bo mogoče storiti — je poudaril socialistični evropski poslanec Mario Zagari na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj priredila tržaška federacija PSI v okviru volilne kampanje le ob vztrajni zavzetosti družbene stvarnosti v vseh državah ES, pri kateri morajo stati v prvi vrsti prav socialistične sile. Mednarodne razmere so za to pot ugodne, je ocenil Zagari (ki ga je predstavil eden od nosilcev liste PSI za občinske volitve Agnelli, prisoten pa je bil tudi slovenski socialistični kandidat za Občino Vojko Kocman), saj doživljamo razcvet novih odnosov Popuščanja napetosti med SZ in ZDA. To pa ne sme omrtviti zavzetosti Evropejcev, ampak jih mora nasprotno spodbuditi k pospešenim naporom za uveljavljanje nove vloge Evrope, ki jo Pogojuje ravno zaključek procesa poenotenja tudi na politični ravni. Ohrabrujoče je v teh naporih oceniti čedalje bolj prepričano obravnavanje vprašanj uvedbe skupnega denarja in skupne obrambe v okviru evropskega parlamenta in v političnih vrhovih članic ES, je poudaril Zagari. Na naše posebno vprašanje je socia-hstični evropski poslanec odgovoril, da je zavest o nevarnosti rasnih razločevanj in nasprotij eden izmed zdru- ževalnih momentov evropeistične misli, zaradi česar je tudi vprašanje pravic manjšinskih narodnostnih skupnosti eden izmed stebrov mostu k politični enotnosti Evrope. Prav tako je treba podpirati, je naglasil Zagari, vse napore evropeistično navdahnjenih družbenih sil v Jugoslaviji in v Avstriji za tesnejše sodelovanje in večje usklajevanje v stvarnosti znotraj Evropske skupnosti. V okviru volilne kampanje je pokrajinski tajnik KPI in kandidat za tržaško Občino Nico Costa imel srečanje z volilci na javnem shodu v Podlonjerju. Na njem je dejal, da mora neuspeh na majskih delnih upravnih volitvah spodbuditi komuniste k odločnejšemu naporu za notranjo prenovitev. Volilci so nezadovoljni s strankami glede na-način upravljanja, je dejal Costa, ki je navedel primere slabega upravljanja v Trstu (zaradi česar je na primer prepovedano kopanje v Barkovljah), kot posledica nesposobnosti občinskega odbora, v katerem Lista za Trst pogojuje KD in PSI. Zato Trst potrebuje novo vodstvo za krajevne uprave, ki naj zares rešuje pereče gospodarske in družbene probleme. Kot smo že napovedali, bosta dva izmed treh glavnih kandidatov KPI za deželni svet, Miloš Budin in Perla Luša, imela danes ob 19. uri volilni shod v okviru festivala komunističnega tiska pri Valmauri, jutri pa bo ob 18. uri v hotelu Excelsior na nabrežju zanimivo soočenje med nosilcema liste KPI in PSI za deželni svet Polijem in Carbonejem. Komunisti bodo hkrati (ob 17.30) priredili na sedežu v Ulici Madonnina javno srečanje o temah prostovoljne socialno-zdravstvene službe. V volilni kroniki je tudi zabeležiti, da je Odbor za volilno premirje (ki ga sestavljajo vse stranke in gibanja, ki so se predstavili na volitvah) soglasno ponovil zahtevo, naj tržaška Občina da na razpolago nekaj dvoran (skupščinsko, malo dvorano Verdija in zborno dvorano liceja Dante) za volilne shode. Jutri tek po mestnih ulicah Tekmovanje za prometno vzgojo Nekaj sto dijakov nižjih srednjih šol tržaške pokrajine bo jutri dopoldne razgibalo ponedeljsko zaspano mesto. Ob 11.30 bo namreč s Trga Unita startalo tekmovanje v teku po mestnih ulicah, ki ga Pokrajina Trst prireja v sodelovanju s Konzorcijskim podjetjem za prevoze ACT in s Šolskim skrbništvom in je namenjeno nižješolski mladini. Tekmovanje prirejajo v okviru prometno-vzgojne kampanje »Ustavimo se ... da bomo šli naprej«. Na ta način so namreč naslovili pobudo odborništva za prevoze in promet, njen namen pa je spodbuditi boljšo in učinkovitejšo prometno vzgojo, ki bi otroke vzgojila v zavestne in previdne voznike in pešce. Otroci bodo startali s Trga Unita in bodo nato tekli po nabrežju, po ulicah Machiavelli in Roma in čez Borzni trg, končni cilj pa bo Trg Unita. Vsi udeleženci bodo prejeli v dar bombažno majico, zmagovalce bodo nagradili s kolajnami, najboljše uvrščene šole pa s pokali. V sredo v Kulturnem domu Kviz za najmlajše _ ob desetletnici Športne šole Trst Vse kaže, da zanimanje za razne kvize, ugankarske prireditve in podobno v svetu ne pojenja. Dovolj je, če v večernih urah nekajkrat pritisnemo na televizijski gumb pa bomo prej ali slej zanesljivo naleteli na oddajo, kjer je treba kaj ugibati, povedati, razrešiti. Zato ni čudno, če so se tudi odborniki Športne šole Trst odločili, da bodo letošnjo desetletnico svojega delovanja proslavili s prireditvijo, ki bo potekala v obliki kviza. Pobuda je že od samega začetka naletela na veliko zanimanje učencev, njihovih staršev in učiteljstva, saj predstavlja za naše razmere veliko popestritev tovrstne ponudbe za otroke. Zanke, katere bodo morali reševati mladi ugankarji bodo zelo pestre, zastavljene na razne načine, v največji možni meri pa bodo izhajale iz sveta, v katerem otroci žive. Vprašanja je sestavila posebna komisija, izbrana iz vrst samih šolnikov, ki dobro poznajo stopnjo in obseg znanja naših otrok ter njihove sposobnosti za tak nastop. Našim najmlajšim se torej obeta privlačna priložnost, da na kvizu »Kaj veš — kaj znaš« pokažejo svoje znanje in se z njim tudi bore za ugled svoje šole. Prireditev, ki jo organizira Športna šola Trst s sodelovanjem Deželnega sedeža RAI -postaja Trst A, Slovenskega stalnega gledališča in Ponteca -TV Koper, bo v sredo, 8. t. m., v tržaškem Kulturnem domu. Začetek ob 18. uri. (boj) Po sedmih mesecih odstotnosti Po podatkih za mesec maj Fausto Biloslavo od sinoči doma Tržaški fotoreporter Fausto Biloslavo se je sinoči vrnil v Trst. Vse je kazalo, ha bo fotoreporter prispel okrog 19. ure, saj bi se bil moral nekaj pred 20. uro Pojaviti pred fimsko kamero. Ena od tržaških zasebnih televizijskih postaj je unela že napovedan intervju z njim. V zadnjem trenutku pa se je moral napovedovalec opravičiti poslušalcem s pojasnilom, da bo Biloslavo prišel kasneje, ker Je na potovanju iz Rima do Trsta prišlo do nepričakovanih težav, za katerih naravo pa ni bilo mogoče natančno izvedeti. Vsekakor je Biloslavo ob 23. uri stopil pred kamere televizijske postaje in v umirjenem tonu še enkrat opisal svojo pustolovščino. Pri tem se je seveda zahvalil vsem - in še zlasti predstavnikom sredstev javnega obveščanja — ki so pripomogli k njegovi osvoboditvi. Medtem ko sta si ogledovala izložbo Starša »izgubila« 10-letno hčerkico Okrog 10 let staro dekletce je včeraj dopoldne nekaj minut negotovo stalo da robu pločnika na Korzu Italia in se pripravljalo, da prečka cesto. Na srečo jo p *z bližnje trgovine z dekorativnim blagom Andromeda opazila 68-letna Ardea ascolutti in pohitela ven ter jo prijela za roko. . Deklica je bila zelo prestrašena in sprva sploh ni spregovorila, potem pa je t® Povedala, da je izgubila starše. Pascoluttijeva jo je odpeljala v trgovino in akoj telefonirala policiji. Agenti so prišli ponju s policijskim avtomobilom in ju dpeljali na kvesturo. Tam sta malo Daro v skrbeh čakala mlada starša, deklica Pa se v prvem trenutku ni hotela ločiti od Pascoluttijeve. S težavo so jo prepriča-l' da se je končno vrnila k mami in očetu. j Starša sta policistom povedala, da sta gledala vabljivo izložbo trgovine z ?račami Orvisi. Prepričana sta bila, da je mala Dara z njima, ko pa sta se rnila, deklice ni bilo nikjer. Nov porast števila prehodov preka meje Tudi zadnji podatki obmejne policije potrjujejo, da doživlja osebni promet skozi mejne prehode v tržaški pokrajini nov zagon. V prvih petih mesecih letošnjega leta so namreč zabeležili kar 12 milijonov in 599.398 prehodov, medtem ko so jih v istem obdobju lanskega leta našteli 11 milijonov in 230.457. Če upoštevamo samo podatke za mesec maj, se je število prehodov v primerjavi z lanskim letom povečalo za 11,57 odstotka: maja lani so namreč zabeležili 2.663.612 prehodov, maja letos pa 2.971.795. Kot ponavadi je imel levji delež mednarodni promet (namreč s potnimi listi), ki je narasel za 12,39 odstotka (od lanskih 1.537.937 na letošnjih 1.728.455 prehodov). Toda tudi maloobmejni promet je bil maja letos kar živahen, z 1.243.340 prehodi. Največ je bilo seveda prehodov italijanskih državljanov (maja letos 884.816, maja lani 809.435, porast znaša 9,31 odstotka). Vendar pa glavno novost predstavlja pozitiven premik v prehodih jugoslovanskih državljanov, še posebno v primerjavi z delnim zastojem zadnjih mesecev, ki ga je povzročil občuten padec kupne moči dinarja. V preteklem mesecu so namreč zabeležili 358.524 prehodov, kar znaša kar 13,37 odstotka več kot maja lani, ko so jih našteli 316.240. Izredna seja občinskega sveta Devin - Nabrežina Jutri ob 20. uri se bo devinsko-na-brežinski občinski svet sestal na izredni seji. Na dnevnem redu bodo med drugim vprašanja o ropotu in vonju po kemičnih snoveh v Ribiškem naselju, o varnejši ureditvi križišča v Sesljanu, o metanizaciji občinskega ozemlja, o občinskem kanalizacijskem omrežju in sklepi o odobritvi proračuna za leto 1988 in obračuna za leto 1987 ter obnovitveni načrt v Nabrežini center. Jutri pogreb topljenega Modercica so v kapelico na lo '^““scu pri Sv. Ani pripeljalitrup-jet nesrečnega Enrica Modercica, 29-vai Tržačana, ki je aprila izginil v °b in klizu Benetk. Jutri dopoldne gre, uri bo iz kapelice krenil po-Be 'J.1 sPrevod. Pomorski poveljstvi iz b1 Chioggie sta mladeniča is- Zarna 0r° ^va te«na' a ves tru“■» šare,„ tando, 11.15 T miglia, 12.00 B 13.3o fcZOtserv l4tn l;ad : Sentien 15 on p.^1Z: Fantasia °-uo Film; La signc 1944^° ~ (-ral 19.40 SV^Ueff' Kviz: Tra mog 2n nto °-30 TV fiim: Le frappata (r. G • A. Baldwin, 0.2s nan^0Show °-35 Cablli, 1.35 ! p^(_®Peciale ® RETEOUi 30 u ^izanka: L. vallata 9.15 Film: II capitano Nero (pust., It. 1950, r. A. Pozzetti in G. Arnoldi, i. M. Berti, S. Barclay) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vidni 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro & Dingbat 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 1.9.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Il ragazzo sul delfine (kom., ZDA 1957, r. Je. Negulesco, i. S. Loren, A. Ladd) 22.40 Dokumentarec: Vojne brez meja 23.25 Aktualno: Novi svet 0.20 Nanizanke: Vegas, 1.15 Missione impossibile ITALIA 1________ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Ghostbus-ters, Clementine 18.00 Nanizanke: Hazzard, 19.00 Chips, 20.00 Una per tutte, tutte per una 20.30 Nan.: Magnum P.L, 21.30 Dovntown 22.30 Variete: L'Araba Penice 23.45 Film: Doppio sogno dei sigg. X (dram., It. 1978, r. A. Maria Tato, i. S. Milo) 1.15 Nan.: La strana coppia rgMgM TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Brillante 20.30 Film: I giorni delllra (vestern, It. 1967, r. T.Valeri, i. G. Gemma, L. V. Cleef) 22.30 Kviz: Colpo grosso 0.30 Film: Giaguaro (pust., 1956, i. S. Chiguita) 1 ^ TELEFRIULI 12.15 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 13.00 Dokumentarec 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Rubrika: A carte sco-perte 18.15 Nad.: Felicita 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 19.40 Nanizanka: Il dito nel- Locchio 20.00 Športna rubrika 21.00 Nanizanki: Derby thrilling, 22.00 Si e gio-vani solo due volte 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo 00 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.00 Za vsakogar nekaj; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Mladinska književnost; 12.00 Zapisi bivanja v Rusiji; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo; 15.00 Roman: Vojna in mir (69. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Povejmo glasbo: Top lestvica! LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti;12.40 Pihalne godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute z Alpskim kvintetom; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev; RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Marika in Drejče; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled športnih dogodkov in komentar; 18.05 Nedelja na športnih igriščih in izidi tekem; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Napoved sporedov; 8.40 Športne vesti; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Minishow; 14.30 Glasba; JL5.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00 Športno popoldne; 17.00 Plesna glasba; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored LJ. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni spored. pP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: Danska-Belgija (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box 16.00 TVD Novice 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Posvet o it.-jug. gospodarskem sodelovanju NABREŽINA — Nov občinski prapor TRST — SSG in PDG s kopico priznanj Sterijinega pozorja LJESA — Letos že 15. senjam beneške piesmi 19.30 TVD Stičišče 20.00 Politični tednik 20.30 Nogomet: za superpokal Amerike Argentinos Juniors-Cruzeiro 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Športne vesti: Sportime 23.00 Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji 23.30 Nogomet: Švica-Španija (pon.) jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Kp; 14.40 Zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishhvv; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored. Na Espomegu predstavitev kandidatov Podpredsednik De Michelis danes na shodu PSI Na Plešivem je bil sestanek SSk Podpredsednik vlade Gianni De Michelis bo danes zjutraj v Gorici otvoril volivno kampanjo socialistične stranke. PSI bo namreč v dvorani na Espomegu ob 10. uri predstavila kandidate te stranke za deželni in pokrajinski svet ter tiste v občinah Tržič, Ronke, Romans in Vileš. Pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig si veliko obeta od prihodnjih volitev ter meni, da bo PSI ne le ohranila lani dosežen izjemni rezultat, marveč, da ga bo še povečala, upoštevajoč rezultate nedeljskih upravnih volitev v številnih krajih Italije. Podpredsednik vlade De Michelis (sinoči je imel podobni shod v Pordenonu, danes, po Gorici gre v Videm) pa bo očitno govoril o vsedržavnih vprašanjih, upoštevajoč zadnje odločitve vlade in položaj po nedavnih upravnih volitvah, na katerih se je socialistična stranka močno utrdila. Podpredsednika vlade bodo sprejeli tudi na županstvu. V Gorici bo to prvi shod. Podobne manifestacije napovedujejo tudi druge stranke. Napovedan je prihod vsedr- žavnih prvakov strank v našo deželo, kar pomeni, da bodo tukajšnje volitve dobile širši pomen. Slovenska skupnost bo svoje kandidate in program predstavila v torek, 7. junija, ob 21. uri v Palače hotelu v Gorici. Somišljeniki SSk so se v petek zvečer sestali na Plešivem. Uvodoma se je Edi Keber spomnil preminulega Gra-dimira Gradnika, ki je bil pobudnik SSk v svojem rojstnem kraju. Govoril o je raznih vprašanjih s katerimi se soočajo Slovenci na Krminskem. Vanda Gradnik pa je poročala o splošnem političnem položaju ter o sedanjih deželnih ter pokrajinskih volitvah. V imenu pokrajinskega vodstva so ^govorili še Andrej Bratuž, Branislav Černič in Marjan Terpin. Čeprav je, kar se volitev tiče, še precej zatišja so se nekateri oglasili z letaki. Prvi so zeleni skupine »Allean-za verde«, ki so se spravili nad ones-nažnenjem Korna in zaradi tega grobo napadajo sosedno občinsko upravo v Novi Gorici. V tem tednu kar pet sej rajonskih svetov Kar pet rajonskih svetov se bo sestalo ta teden. V Pevmi se bodo sestali v sredo, 8. junija, ob 20.30. Govorili bodo o uporabi župnišča za potrebe rajonskega sveta kot tudi o odnašanju smeti. V Ločniku bodo v torek govorili o cesti v Gradiškuto in na Jazbine ter tudi o predlogih mestne komisije za toponomastiko za imenovanje nekate- KD Oton Župančič 2. in 3. julija organizira AVTORALLV ARGOŠ 1988 rih vaških ulic. O toponomastiki bo govor tudi v rajonskem svetu za Sve-togorsko četrt-Placuto, ki se sestane v četrtek, 9. junija. Tu bodo tudi sprejeli odstop profesorice Lojzke Bratuž. O toponomastiki in cestnih problemih bo govor v sredo v Stražicah. O vprašanjih distribucije metana, vode in elektrike pa bodo govorili v torek na Rojcah. ■ Precej škode je v stanovanju Ros-selle Zotti v Ulici 24. maja 5, kjer je iz neznanih vzrokov včeraj popoldne zgorel televizijski sprejemnik. Nikogar ni bilo doma. Gasilci so morali vdreti v stanovanje, da so lahko pogasili ogenj. V Stražicah prenovljena gostilna Podveršič Pred petintridesetimi leti, točneje 19. maja 1953, se je Franc Podveršič, doma pri Petrovih v Števerjanu, odločil, da se loti gostilniškega posla. Na očetovem posestvu v Števerjanu (oče Hermenegild, trden kmet, je nekaj let bil tudi števerjanski župan) so takrat, kot v vseh Brdih, imeli veliko skrbi za prodajo vina. Briško vino takrat ni bilo v svetu tako cenjeno kot danes. Prodati vino ni bila lahka zadeva. Franc Podveršič je v Gorici poiskal kraj, kjer bi lahko domače vino prodajal neposredno. V Stražicah, v spodnjem delu Ulice Brigata Pavia, je našel primeren prostor. Bila je to stara Špacapanova gostilnica, ki so jo imeli v najemu še drugi slovenski gostilničarji. Kupil je gostilno in hišo. Začetek je seveda bil trd, a je vendarle šlo. Kasneje si je Franc Podveršič kupil še zemljišče v Gradiškuti, takozvani ronk Bienic. Tako namreč stoji napisano na starih mapah iz avstrijskih časov. Gričem Brici pravijo ronk. Tam je zasadil veliko trt. Istočasno je opravljal in še opravlja dve deli: gostilniško in kmečko. Števerjanc se pač ne more ločiti od zemlje. Sčasoma so Podveršičevi povečali hišo, zgradili tudi veliko podzemno klet. V gostilni jim uspe prodati vino pridelano v domačih vinogradih. Z njim seveda dela žena Adela Ferletič, v zadnjih letih pa kar na veliko sin Damijan, ki se je vrnil od vojakov in odločil, da bo tudi kmetoval. Hči Myrta nadaljuje študij, v hiši pa imajo še komaj dveletnega Bogdana. V njihovi gostilni seveda ponujajo predvsem vino, domače. Mogoče pa je dobiti tudi druge pijače in dober prigrizek. Med gosti so predsvem domači ljudje iz Stražit, k njim veliko prihajajo Podgorci, obiščejo jih tudi drugi Brici. Po 35 letih so Podveršičevi docela prenovili gostilniški prostor. Na hiši je lep napis »Ronko Bienic-Podveršič« z grozdom. V petek zvečer se je v gostilni zbralo kar precej prijateljev in gostov. Gospodar Franc Podveršič je lepo pozdravil vse goste. Njim na čast je pel zbor Mirko Filej. Predsednik goriške-ga dela Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Anton Nanut je gospodarju daroval plaketo. Govoril je tudi goriški župan Antonio Scara-no. Med drugimi so bili prisotni tudi pokrajinski odbornik Špacapan, deželni odbornik Brancati, ravnatelj Kmečke banke Leban, predsednik do-berdobske posojilnice Gergolet. Pa še veliko prijateljev. Najlepšo gesto pa so naredili gospodarjevi sinovi, ki so očetu ob tej slovesnosti podarili Kositevo sliko briške pokrajine in se mu zahvalili za vse kar sta z materjo naredila in še delata zanje. (mw) Kljub doseženemu sporazumu v Rimu Na slovenskih šolah se protestna akcija nadaljuje SSŠ poziva k nadaljnjemu bojkotu Protestna akcija šolnikov na slovenskih šolah se nadaljuje kljub sporazumu doseženem prejšnji dan v Rimu. Tajništvo Sindikata slovenske šole v Gorici nam je sporočilo, da, z ozirom na predhodno podpisano delovno pogodbo šolnikov, ki so jo v Rimu podpisali zastopniki šolskih sindikatov, z izjemo sindikata CGIL, izraža svoje nezadovoljstvo za tako nesprejemljivo ponudbo vlade. Zaradi tega SSŠ poziva slovenske šolnike na nadaljni bojkot ocenjevalnih sej in neizdajanje spričeval na osnovnih šolah. Od jutri dalje cepljenje psov V prejšnjih dneh so na Goriškem pričeli z vsakoletnim obveznim cepljenjem psov proti steklini. Cepljenje je brezplačno v dnevih in na zbirnih mestih, ki jih je določila živinozdrav-niška služba pri KZE. V prihodnjih PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja PRAZNIK ŠPARGLJEV v Štandrežu Danes, v nedeljo, 5. junija, ob 19. uri nagrajevanje ex tempore, nastop štandreškega mladinskega zbora, zbora Mirko Filej in veseloigra »Kaj...?« v izvedbi članov štandreške dramske skupine. Sledi plesna zabava. dneh bodo pse cepili v nekaterih slovenskih krajih, po sledečem razporedu: GORICA: cepljenje bo na športnem igrišču v Rojcah (med telovadnico CONI in teniškimi igrišči) od jutri, 6. junija, do 2. julija. Živinozdravnik bo tam prisoten vsak dan (razen ob nedeljah) od 8.30 do 10.30. DOBERDOB: jutri, 6. 6., od 15. do 18. ure v Doberdobu (športni park); v torek, 7. 6., od 15.00 do 15.30 na Poljanah, od 15.45 do 16.15 na Palkišču, od 16.30 do 18. ure v Jamljah. SOVODNJE: v torek, 7. 6., od 8.30 do 10. ure pri nogometnem igrišču v Sovodnjah, od 10. do 10.30 na Peči (v Ronku), od 10.30 do 11. ure pri šoli v Rupi; naslednji dan, v sredo, 8. junija, od 8.30 do 10. ure pred gostilno pri Lovcu na Vrhu in od 10. do 11. ure na trgu v Gabrjah. '-STEVERJAN: v petek, 10. junija, od 8.30 do 11. ure pri stari šoli v Števerjanu; v soboto, 11. junija, od 9. do 11. ure pred gostilno Mrak na Jazbinah. SKPD Frančišek Borgia Sedej -Števerjan in Župnija sv. Florijana in Marije Pomočnice priredita danes ob 20.30 v števerjanski cerkvi KONCERT MARIJINIH PESMI Nastopajo Dekliški zbor Števerjan, Pevska skupina Števerjan in Mešani pevski zbor F.B. Sedej. Večno zvestobo sta si obljubila MARJAN BEVČAR in LAURA FERI Čestitajo jima in želijo vso srečo prijatelji in odbojkarji društev Naš prapor in Dom prispevki Namesto cvetja na grob Radu Jelenu darujejo njegovi letniki 160 tisoč lir tr-žiškemu centru za boj proti raku. Sekcija KPI Anton Reja-Sever iz Šte-verjana namesto cvetja na grob pokojnemu članu Zorku Maražu daruje 50 tisoč lir za KD Briški grič. V spomin na_ dragega prijatelja Viljema Žezlina iz Štandreža darujejo Vasja, Meri in Neda 80 tisoč lir za ŠD Juventi-na. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je darovalo 100 tisoč lir za KŠD Danica na Vrhu. Sekcija orodne telovadbe in ritmike pri ŠZ Dom je darovala izkupiček telovadne akademije (210 tisoč lir) Skladu Mitja Čuk. Družina^ Sfiligoj daruje 5 tisoč lir Skladu Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Leopolda Jur-na daruje druž. Černič (Vrh 22) 25 tisoč lir za vzdrževanje športno-kulturnega središča Danica. V isti namen daruje družina Devetak (Vrh 26) 70 tisoč lir za vzdrževanje središča Danica. V spomin na Leopolda Devetaka in Leopolda Jurna daruje druž. Križman-Desednjak 30 tisoč lir za opremo središča Danica. V spomin na dragega prijatelja Viljem Žezlina iz Štandreža darujejo Vasja, Meri in Neda 80 tisoč lir za ŠD Juventina. Namesto cvetja na grob Nele Devetak daruje nečakinja Iva 50.000 lir Glasbeni matici v Sovodnjah. Berite »Novi Matajur« I včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 30. maja do 4. junija 1988. RODILI SO SE: Marco Bressan, Pietro Liuzzo Scorpo, Alessandro Tami, Adriana Morotti, Chiara Csaszar, Chiara Zappala. UMRLI SO: 80-letna gospodinja Marina Chiara Marega, 77-letna upokojenka Anna Antonelli, 37-letni električar Um-berto Tartaglione, 66-letna upokojenka Maria Secolin, 41-letni električar Viljem Zežlin, 66-letni podoficir policije Alberi-co Testa, 100-letna gospodinja Angela Gon, 80-letna gospodinja Maria Negri vd. Morelli, 95-letna upokojenka Fran-cesca Manzin vd. Cusma, 78-letna upokojenka Elizabeta Mužič vd. Klinec, 76-letni upokojenec Vittorio Tivan. POROČILI SO SE: uradnik Marian Be-uciar in delavka Laura Feri, uradnik Carlo Fontanin in uradnica Bruna Tac-chino, električar Marino Franco in uradnica Rosangela Felati. OKLICI: tiskar Ignazio Romero in tis-karka Maria Tami, lekarnar Paolo Schin-cariol in profesorica Erika Mosetti, disc jockey Paolo Fantin in uradnica Eleono-ra Antonich. _______________kino_________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »Cenerentola«. Risanka Walt Disney. VERDI 16.00-22.00 »Barfly«. VITTORIA 15.15-22.00 »Ciao, ma«. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »Saigon«. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA 16.30-20.30 »Vojak«. DESKLE 19.30 »Kungfu dekle«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ulica don Bosco 175, te' 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ulica E. Toti 52, tel. 727° ' POGREBI Jutri v Gorici: ob 12.30 Luciano M® tellani iz splošne bolnišnice v cer^,§. Srca Jezusovega in na glavno pokop31 I če. V veljavi od junija do konca avgusta Urniki mejnih prehodov v poletnih mesecih V mesecu juniju je prišlo še do zadnjih popravkov v urnikih mejnih prehodov, ki navadno v poletnih mesecih delujejo precej dlje kot v zimskih. To velja tako za mejne prehode druge kategorije, ki so namenjeni prometu s prepustnicami, kot še posebej za dvolastniške prehode, kjer je prehajanje meje vezano predvsem na kmečka opravila in se pač urnik odprtja meje daljša vzporedno z daljšanjem dneva v primerjavi z nočjo. Kar zadeva prehode smo že torej v polnem poletju: to pomeni, da se sedanji urniki predvidoma ne bodo spremenili niti v naslednjih dveh mesecih, julija in avgusta. Mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniški prehodi, so na Goriškem v poletnem času odprti po sledečem razporedu. Prehodi za promet s prepustnicami: MIRNIK-GOLOBRDO: od 7. (ob nedeljah od 8.) do 19. ure. JENKOVO-NEBLO: od 7. do 20. ure. PLEŠIVO: od 7. do 21. ure. ČAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. (ob nedeljah od 8.) do 20. ure. ŠTEVERJAN-HUM: od 7. (ob nedeljah od 8.) do 20. ure. SOLKAN 1: od 7. do 20. ure. UL. SV. GABRIJELA-NOVA-GORICA 1: od 7. do 20. ure. RAFUT-PRISTAVA: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠEMPETER: od 7. do 20. ure. MIREN: od 7. do 20. ure. DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 20. ure (ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri). JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 7. do 20. ure. Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu: ŠKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt. CEGLO-MEDANA: od 7. do 21. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI-VALERIŠČE: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PODSABOTIN: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠTMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej. SOLKAN 2-POLJE (dvolastniški): od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PALKIŠCE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej. Srečanje učencev v Ronkah Prihodnjo nedeljo, 12. junija, bo ob 10. uri v jiarku Excelsior v Ronkah že tradicionalno 9. srečanje učencev v Laškem. Kulturni program bodo sooblikovali učenci slovenske osnovne šole v Romjanu, malčki tamkajšnjega otroškega vrtca, učenci šole Prežihov Voranc iz Doberdoba, folklorna skupina ŠD Mladina iz Križa in osnovnošolska folklorna skupina ravnateljstva Devin-Nabrežina. terpin ■ S.p.A. VAM NUDI A: SPLOŠNI UVOZ - IZVOZ Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3 B: KMETIJSKE STROJE IN NADOMESTNE DELE Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3 C: SEMENA - VRTNARSTVO - KLETARSTVO Gorica - Ul. Carducci 47 Č: ELEKTROMATERIAL IN GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE Gorica - Ul. Mameli 3 terpin IMPORT-EKPORT ■ S.p.A. TRGOVINI: GORICA - tel. 0481/32321 Tlx. 460682 TERPIN TRST - Tel. 040/827757 Tlx. 460682 TERPIN Danes v Kulturnem in Dijaškem domu Nastop sklepu letošnje bogate sezone Vrtiljak mladosti otroška zabavna revija Uspehi gojencev Glasbene matice potrjujejo kakovostno raven šole Velika dvorana Kulturnega doma bo danes prizorišče otroške prireditve Vrtiljak mladosti, ki sta ga Zveza slovenskih kulturnih društev in Dijaški dom Simon Gregorčič pripravila ob sodelovanju Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ. Nad sto otrok iz mesta in okolice se bo ob 17. uri predstavilo z animacijo v živo in prikazalo, kaj so se med letom naučili. Novost tokratne pobude pa zadeva sam koncept popoldneva, ki bo nekoliko drugačen od običajnih zaključnih nastopov. Na odru se bodo otroci pogovarjali, peli in se igrali z animatorjem in samim občinstvom. Za to priložnost bodo predstavili tudi novo pesem, ki bo postala himna naših najmlajših tudi ob drugih tovrstnih priložnostih. Prvi del sporeda, ki bo potekal v Kulturnem domu, bodo pripravili člani pevske skupine O. Župančič iz Štandreža, godbe na pihala Kras iz Doberdoba (mlajša skupina), Skupine mladih Gorica, Dijaškega doma (mlajši in starejši), gledališke skupine Briški grič iz Števerjana (mlajši in starejši) ter gledališke skupine Danica z Vrha. Z nastopom v Kulturnem domu vrtiljak se ne bo ustavil. Drugi del sporeda se bo namreč nadaljeval v Dijaškem domu, kjer bodo pripravili družabnost s tekmovanjem v poligonu ter nastopom čarodeja in mladih gimnastičar SZ Dom. Da bo vzdušje »na višku«, bo poskrbel ansabel Misel. V preddverju Kulturnega doma bosta na ogled razstavi mladinskega tiska pri ZTT in igrač iz blaga, ki jih pripravlja Laura Kanjo. AVTORALLV SOVODNJE - ŠKOFJA LOKA - VRH 19. junija ob 10-letnici pobratenja občin Sovodnje in Škofja Loka TOMAUTO. Ul. Nizza 15 - Tel. 0481/83923 - GORICA AUSTIN ROVER ZASTOPSTVO I ZA GORICO IN POKRAJINO V navadi je, da se ozremo na prehojeno pot in takšen mejnik je v šolstvu zaključek leta. Ko na Glasbeni matici v Gorici pregledujejo svojo pot, s ponosom ugotavljajo, da je bilo njihovo delo uspešno, še posebej, ker uživa šola ugled in priznanje široke javnosti. Uspeh šole je bil in ostane največje jamstvo za njen nadaljni razvoj. Rezultati seveda ne morejo biti drugačni, kot so, saj so posledica pridnosti in nadarjenosti otrok ter prizadevnega in strokovno kakovostnega dela učiteljev te šole. Prav nastopi učencev sodijo med najpomembnejše elemente prikazovanja rezultatov dela učencev in učiteljev. Takšen nastop je bil v ponedeljek, 30. maja, v Kulturnem domu. V uvodnem govoru je ravnatelj šole Glasbene matice, prof. Silvan Križ-mančič, predstavil dejavnost šole na številnih prireditvah: v februarju ob odprtju društvenega središča na Bukovju, marca sodelovanje harmonika-šev na takmovanju učencev in študentov glasbe SR Slovenije v Novem mestu ter v Izoli, nastop učencev na reviji glasbenih šol Primorske, aprila meddeželni natečaj mladih violinistov v Fari in Gradišču, zaključna revi- ja glasbenih šol Primorske na Zemonu, otroška prireditev v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu in sodelovanje na 3. medšolskem klavirskem tekmovanju v Novi Gorici, kjer je Damijana Čevdek iz razreda prof. Klavdija Jamšek prejela prvo nagrado v svoji skupini ter meseca maja srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel v Trstu. Tako pestremu delovanju GM se je pridružil še ponedeljekov nastop gojencev, zlasti višjih letnikov, saj se bodo učenci nižjih letnikov predstavili na svojem nastopu 10. junija. S Co-rellijevo Sonato 10 (z dvema stavkoma) so Rita Muscau in Aleš Klede -violini, Francesco Muscau - violončelo in Damijana Čevdek - klavir otvori-li ponedeljkov večerni nastop. Člane kvarteta so pripravili prof. Križman-čič, prof. Kosovel in prof. Jamškova. Pianistke Romina Florenin, Tanja Pelicon (prof. Ketti Tabaj), Tanja Kovic, Rebecca Rinelli, Damijana Čevdek (prof. Klavdija Jamšek), kitaristki Katja Sfiligoj in Vesna Cescutti (prof. Silvan Križmančič), flavtistka Majda Bratina iz razreda prof. Božice Ambrožič, violinista Aleš Klede in Emanuela Koren (prof. Križmančič), izvrstni har-monikaš VJalter Ferfolja in harmoni-kašici Magda Tomšič in Erika Pelicon (prof. Dorina Kante) ter trio Rita Muscau - violina, Francesco Muscau - violončelo, prof. Erika Zavadlav - klavir (prof. Križmančič) so prikazali tehnično izdelano in stilno oblikovano igro in bi prav gotovo za svoj nastop zaslužili veliko dvorano Kulturnega doma, predvsem pa boljši klavir. Kljub temu je njihov nastop ponovno potrdil kakovostno delo učiteljev in gojencev Glasbene matice Gorica. MILENA VUGA GLASBENA MATICA GORICA PODRUŽNICA ŠTEVERJAN vabi na ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV v Kulturnem domu na Bukovju jutri, v ponedeljek, 6. junija, ob 20. uri. Podpora in navdušenje publike še kako potrebna društvu Pro Gorizia Športna dejavnost ne zanima samo tistih, ki se na tak ali drugačen način z njo ukvarjajo, naj gre za igralce, trenerje, funkcionarje, navijače. Še zlasti je to stvar širšega zanimanja, ko ena športna dejavnost postane sestavni del vsakodnevnega življenja nekega kraja. To velja tako v majhni vasi kot v majhnem ali velikem mestu. ■ Tudi za Gorico velja taka ugotovitev. Celo vrsto let je mlado in staro norelo za košarkarsko ekipo, ki je z označbo raznih sponzorjev igrala skoro na vrhu italijanskega prvenstva. Uspeh domače ekipe je bil uspeh za vse mesto, saj so navdušenje med druge občane prinašali tisoči, ki so °b nedeljah popoldne ali ob sredah zvečer trepetali za vsako točko prednosti. Obratno je seveda bilo, ko je ekipa oda poražena. V mestu je zavladala žalost. Isto velja za voyensko košarkarsko ekipo Jadran, za odbojarje Vala in Olimpije, za doberdobsko, sovodenjsko ali štandeško nogometno ekipo. Gledano z nogometnega stališča je bila mestna ekipa yo Gorizia med tistimi, ki so privabljale publiko. Dolga ‘J-ta jo je z uspehom vodil predsednik Tacchini, ki je seveda imel pri tem, s prodajo igralcev, tudi svoj menažerski zaslužek. Prišla so leta mrtvila. Zanimanje publike je padalo, ob koncu lanskega prvenstva si na igrišču na Rojcah ‘ahko naštel le nekaj desetin najbolj navdušenih Ijubite-Rev nogometa, takih, za katere nedelja ne bi bila nedelja ko ne bi videli žoge na nogometnem igrišču. Že se je zdelo, da ne bo več govora o tej nogometni ekipi, saj si ni nihče od tukajšnjih podjetnikov hotel pre- vzeti težkega finančnega bremena vzdrževanja nogometne ekipe in plačila starih dolgov. Pa se je v zadnjem trenutku pojavil videmski podjetnik Giancarlo Pozzo, vzel v svoje roke vajeti društva, mu povrnil staro ime Pro Gorizia, našel vrsto mladih igralcev, trenerja Gigija Del Nerija, vrsto mladih in starejših, ki jim je bil in je pri srcu nogomet. Noč in dan. Po nekaj začetnih uspehih je mlada ekipa vzbudila zanimanje ljubiteljev nogometa. Ljudje so spet pričeli prihajati na igrišče na Rojcah. Povprečno v dveh tisočih, marsikdaj tudi precej več. Zanimanje in navdušenje sta se stopnjevala (istočasno je padalo tudi zanimanje za košarko). Povsod polno društvenih zastav, na igrišču majoretke, ob koncu tedna bučna zvočna reklama po mestnih ulicah, vrsta drugih pobud, in seveda zmaga za zmago, tako da se je ekipa plasirala neposredno pod sam vrh lestvice. Vse to predvsem in tudi po zaslugi neumornega predsednika Pozza. Sedaj mož razmišlja kako naprej. Spremembe v prvenstvu terjajo svoje. Od nekdanje D lige v tako imenovano Interregionale. Ker pa se zdi, da bo marsikatera ekipa v C-2 ligi odpadla, potem je upanje, da bo že na jesen možen nastop v tej višji ligi. Priprave so že v teku. Večje finančne potrebe seveda terjajo podporo močnejšega društva, ki naj bo kot partner ali pokrovitelj. Skoro gotovi smo, da bo šlo, tudi ob podpori navdušencev raznih podpornih klubov navijačev. Že obstoječim se bodo pridružili še drugi. RANK XEROX Xerox 7010. Mali, veliki teiekopirni stroj. Xerox 7010 lahko spravite v kovček in vendar lahko z njim komunicirate s celim svetom v nekaj sekundah. In ne samo to, Xerox 7010 lahko sprejema tudi avtomatično, lahko ga uporabljate kot kopirni stroj in tiskate popolna poročila o vseh oddanih in sprejetih sporočilih. Poleg tega beleži datum in uro sprejetih sporočil in navede podatke o podjetju na oddanih kopijah. S Xeroxom 7010 imate končno na dosegu roke, poleg telefona, majhem teiekopirni stroj z izrednimi-zmogljivostmi. LOG.O.S. s.r.l. Gorica uradi ORZAN Drž. cesta 55 za Trst, nasproti letališča Tel. 0481/20666 - 21162 Poletni vozni red vlakov ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: PROTI TRSTU: 0.08 (L/b), 5.40 (L/a), 6.07 (L), 7.08 (D), 7.51 (D), 8.36 (L/a), 9.38 (D), 10.51 (L), 13.31 (D), 14.06 (L), 14.50 (D), 16.03 (D), 16.52 (L), 17,56 (L), 18.58 (D), 20.18 (L), 21.29 (D), 23.09 (L). PROTI VIDMU: 6.44 (D), 7.05 (L), 7.55 (D/a), 8.35 (D), 11,30 (L), 12.48 (D/c), 13.01 (D), 14.03 (L), 14.49 (D), 15.30 (L), 17.17 (D), 17.53 (L/b), 18.24 (D), 18.52 (L), 20.27 (D), 21.53 (D). V NOVO GORICO: 8.20, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO: IZ VIDMA: 0.06 (L/b), 6.05 (L), 7.07 (D/b), 7.50 (L), 8.35 (L/a), 9.37 (D), 10.49 (L), 13.30 (D), 14.05 (L), 14.49 (D), 16.02 (D), 16.51 (L), 17.55 (L), 18.57 (D), 20.17 (L), 21.28 (D), 23.08 (L). IZ TRSTA: 0.07 (L/a), 6.43 (L), 7.54 (D/a), 8.34 (D), 11.29 (L), 13.00 (D), 14.02 (L), 14.48 (D), 15.29 (L), 17.16 (D), 17.52 (L), 18.23 (D), 18.50 (L) 20.26 (D), 21.52 (D). IZ NOVE GORICE: 9.57, 19.07. Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, b) vozi samo ob praznikih, c) vozi samo ob petkih. ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE: PROTI TRSTU: 00.20 (D), 0.34 (L), 1.24 (D), 6.04 (L/a), 6.12 (L), 6.33 (L), 6.53 (D), 7.18 (D/a), 7.28 (D/a), 7.44 (E), 8.16 (D), 8.24 (E), 8.56 (D), 9.01 (L/a), 9.47 (E), 9.58 (D/b), 10.47 (D), 11.22 (L), 12.35 (L/a), 13.03 (E), 13.52 (D/a), 13.58 (D), 14.31 (L), 15.01 (D), 15.09 (D), 15.55 (D), 16.24 (L), 17.17 (L), 17.24 (D), 18.22 (L), 18.43 (D), 19.18 (D), 19.27 (L), 19.48 (D), 20.40 (I), 20.45 (L), 21.14 (I), 21.49 (D), 22.51 (L), 23.23 (E), 23.34 (L). PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.38 (L), 6.15 (D), 6.41 (I), 6.52 (L/a), 7.16 (E), 8.34 (D), 9.14 (E), 10.19 (L), 10.53 (I), 12.49 (D), 14.11 (L), 14.40 (D), 16.35 (E), 17.36 (D), 17.55 (L), 18.36 (E), 19.22 (L), 19.56 (L), 20.18 (E), 20.56 (D), 22.02 (D), 23.29 (E). PROTI VIDMU: 6.21 (D), 7.31 (D), 8.16 (L), 11.04 (L), 12.43 (D), 13.38 (L), 14.28 (D), 15.05 (L), 16.54 (D), 17.27 (L), 18.03 (D), 18.25 (L) 20.01 (D), 21.28 (D), 23.41 (L/a). PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO: IZ TRSTA: 4.47 (D), 5.37 (L), 6.14 (D), 6.20 (D), 6.40 (I), 6.51 (L/a), 7.14 (E), 7.31 (D) , 8.15 (D), 8.33 (D), 9.13 (E), 10.18 (L), 10.52 (I), 11.03 (L), 12.42 (D), 12.48 (D), 13.37 (L), 14.10 (L), 14.27 (D), 14.38 (D), 15.03 (L), 16.34 (E), 16.53 (D/a), 17.26 (L), 17.34 (D), 17.54 (L), 18.02 (D), 18.24 (L), 18.34 (E), 19.20 (L), 19.55 (L), 20.00 (D), 20.17 (E), 20.55 (D), 21.27 (D), 22.00 (D), 23.27 (E), 23.40 (L). IZ BENETK: 00.10 (D), 1.23 (D), 6.11 (L), 6.51 (D), 7.17 (D), 7.42 (E), 8.22 (E), 8.55 (L), 9.44 (E), 10.45 (D), 12.33 (L/a), 13.01 (E), 13.56 (D), 15.00 (D), 15.54 (D), 17.22 (D), 18.41 (D), 19.26 (L), 19.47 (D), 20.39 (I), 21.13 (I), 22.50 (L), 23.21 (E). IZ VIDMA: 00.33 (L/c), 6.03 (L/a), 6.32 (L), 7.27 (D/a), 8.15 (D), 9.00 (L), 9.57 (D), 11.20 (L), 13.51 (D/a), 14.30 (L), 15.02 (L), 16.23 (L), 17.15 (L), 18.21 (L), 19.17 (D), 20.44 (L), 21.48 (D), 23.33 (L); Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, (E) - express, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, b) ustavi se v Ses-Ijanu; c) vozi samo ob praznikih. ŽELEZNIŠKA POSTAJA V NOVI GORICI ODHODI Z NOVOGORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE PROTI JESENICAM: 3.25, 5.460, 7.00, 11.20, 15.35, 19.40. PROTI SEŽANI: 4.21, 6.51r 12.47, 15.33, 18.45. PROTI AJDOVŠČINI: 5.020, 13.050. PROTI GORICI: 9.40, 18.27. PRIHODI VLAKOV NA NOVOGORIŠKO POSTAJO: Z JESENIC: 6.24, 8.18, 12.41, 16.15, 18.360, 20.18. IZ SEŽANE: 6.30, 9.11, 15.10, 18.25, 19.13, 23.15. IZ AJDOVŠČINE: 6.420, 14.54.0. IZ GORICE: 8.31, 17.26. Legenda: (') ne vozi ob nedeljah in praznikih. izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet z letalom v Sovjetsko zvezo (Moskva, Soči) in za plovbo po Volgi. Vpisujejo odborniki. Sedež društva v Ulici della Croce je odprt v četrtek zjutraj. Sindikalna zveza upokojencev ter sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba priredila 18. junija avtobusni izlet v Kamnik. Izlet stane 15 tisoč lir, prijave sprejemajo v trgovini pri Mili najkasneje do 10. junija, tam obenem nudijo tudi vsa potrebna pojansila. SPD vabi goriške planince v nedeljo, 12. junija, v Mačkolje na Tržaškem, kjer bo srečanje slovenskih planincev. L .Mt* -llJt' / . • ČE JE KARKOLI DA, ’ V Sl ŽELITE IMETI, PA NE (JUV^VESTE KAKO BI POSTOPALI * /OSEBNA POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAŠE POTREBE j) Banca Agricola J Kmečka banka Gorica Prva uprizoritev Novega tržaškega teatra Uradno so jo odprli v petek v Trstu Kobalov in Verčev satirični kabaret Baiguera predstavlja novo pronica v vse pore našega prostora Glasbeno zadrugo in šolo 55 Še dobro, da se lahko v našem prostoru vendarle udejanja satira, pa čeprav na zaseben in še kolikor toliko zadržan način. Še dobro, da kljub ne-institucionalnosti prihaja v javnost, prej s »kraškimi bratci«, sedaj s parom Kobal-Verč in tudi to je dobro, da daje vzgibe za tak sproščen in obenem piker odnos do našega življenja državna radijska postaja z nazivom Radio Trst A. Brez satiričnega obeleževanja ljudi, ustanov, napak, strahotnih cenzur in podobnega, bi si ta prostor nemara domišljal, da je v svoji samovšečnosti in togosti idealen... Satirični kabaret Oprosti, ne juriš? seveda razbija tako mišljenje in si privošči vse kar leze in gre po tej solzni dolini. Preden spregovorimo o kabaretu samem pa moramo vendarle ubesediti nekaj nesatiričnih podatkov. Predstava Borisa Kobala in Sergeja Verča, ki se je premierno konkretizirala v petek na odru Kulturnega doma, je prva uprizoritev pravkar ustanovljene gledališke zadruge z imenom Novi tržaški teater. Je pa tudi prenos na odrske deske znanega radijskega kabareta, ki je tri polne mesece zabaval in jezil poslušalce. Tak prenos je seveda tvegan in to se je videlo tudi v petek, ko je predstava tekla nekako vodoravno in radijsko, brez točno določenega dramaturškega loka, kar pomeni, da ni bilo stopnjevanja, napetosti. Skratka, črta brez štrlečih žebljev, sicer na zelo visoki povedni in uprizoritveni ravni, za katero je nemara velika dvorana Kulturnega doma neustrezna. S tem pa nikakor nočemo zmanjševati nivoja in kakovosti »predstave«, ki sta jo zrežirala in v njej seveda igrala Kobal in Verč (sodelovali so še Giuliana Ger-dol, Aleksander Pertot, Sergij Cibic, zvočno opremo pa je prispevala zadruga Reclame). V Oprosti, ne juriš? smo se torej spet srečali z znanimi protagonisti in osebami, ki so imeli občinstvu (res v velikem številu je napolnilo avditorij in se je očitno nadvse zabavalo) marsikaj povedati. In to je bistvo vsake satire ter v tem primeru tudi gledališke uprizoritve. Verč in Kobal ne govorita v prazno, v njunih skečih obravnavata (tudi skozi literarno iluzijo oziroma ambicijo) marsikateri resor našega življenja, ki je bil še pred kratkim »prepovedan« očem javnosti: iniormbiro, zamejska politika, šolstvo, duhovništvo, slovenske organizacije in posamezniki in še marsikaj drugega. Pihata torej v jadra resnice, odkrivata vsem znane skrivnosti in to na način, ki lahko zbada kot ježeve bodice, a nikoli ne žali. Pravzaprav pomeni njuna predstava tudi prizadevanje za moralno in etično gledanje na naše bivanje, še več, v tem smislu ga skušata preoblikovati. Težka pot, bomo rekli, a potrebna in učinkovita. Zato pozdravljamo kvalitetno in korajžno dejanje, ki razbija tradicionalne sheme in gledalcem vliva tak sok, da potešeni zapuščajo prireditveno dvorano. MARIJ ČUK Zakaj naj bi bili klasična in sodobna glasba nezdružljivi, zakaj ne bi mogli obe poučevati v isti šoli in prirediti hkrati tudi tečaje zgodovine italijanske avtorske glasbe in domačega obrtniškega snemanja izvirne glasbe? Predvsem pa zakaj bi morali vedno gledati na glasbo skozi ozka očala specializacije in ne zaobjeti v celoti vseh glasbenih pojavov? Ti vprašanji, nekoliko nametani, stojita na začetku neke zgodbe, ki je le na pol pravljična. Na pol je, ker se je vsaj začasno dobro iztekla, na pol ni, ker se je pripetila v Trstu. V tem našem morečem (pravi Joan Collins) in nostalgičnem (po zadnji anketi tednika Der Spiegel) mestu se namreč večkrat dogaja, da se upravni organi krčevito otepajo vsakršnih novih in inovacijskih pobud in da ne podprejo niti pobud drugih. Tako so si kantavtor Angelo Baiguera in njegovi sodelavci brez vsake pomoči ne podpore zavihali rokave in ustanovili Zadrugo 55 — to je zadrugo za glasbo in za poučevanje glasbe — ki bo prirejala koncerte in druge glasbene prireditve, njena najpomembnejša dejavnost pa bo nova Glasbena šola 55 s sedežem v Ul. Carli 10. V stari in deloma zapuščeni stavbi je 11 članov zadruge najelo dve stanovanji, kjer so uredili nekaj učilnic, majhno dvorano za nastope in studio za snemanje in kjer bodo tečaji startali že 15. junija (trajali bodo do 30. julija, po poletnem premoru pa bo šola začela delovati 15. septembra, tel. 307309). Glasbeno šolo so z velikim zadoščenjem uradno odprli v petek zvečer: na prijetnem glasbenem prazniku v Ul. Carli 10 so se v petek zbrali številni znani tržaški kulturniki. Še pred tem nam je Baiguera, ki je umetnostni vodja nove šole in bo tu poučeval kitaro, orisal, katerim smernicam bo sledilo delovanje šole. Tu bodo poučevali klasično glasbo in predmete, ki jih poučujejo na konservatorijih (oddelek s tečaji klasične glasbe, kot so harfa, klavir, godala, harmonija, zgodovina glasbe, bo vodil Roberto Rados), hkrati pa tudi lahko in jazz glasbo (na primer saksofon, tolkala, trobenta, električna kitara, ta oddelek bo vodil Gabriele Centis). Baiguera pa je poudaril, da so tečaji, tudi klasične glasbe, namenjeni vsem, brez starostnih razlik. Šola bo torej sprejemala študente, ki bi radi vstopili v konservatorij ali Glasbeno matico (in jim bo torej nudila trdno strokovno podlago), ali ki bi radi nastopili poklicno pot jazz in lahke glasbe. Hkrati bo sprejemala tudi ljubitelje glasbe, ki bi se radi naučili samo spremljanja pesmi na kitaro. Ce bo šola torej zadostila pomanjkanju strokovnih tečajev lahke glasbe, bo po drugi strani nudila tudi poučevanje predmetov, ki jih na konservatorijih zanemarjajo. Največja želja Baiguere in njegovih pa je zapolniti vrzeli, ki jih puščajo javne ustanove (nenaključno imajo zasebniki vedno pomembnejšo vlogo pri nudenju in prirejanju kakovostnih kulturnih prireditev in struktur), kar pomeni, da bi mladim glasbenikom radi nudili možnost za nastop, da bi tako tudi v našem mestu ustvarili podjetniški pristop do kulture. B. G. Zbor Obala odličen na tekmovanju v ZRN Konec maja je bilo v Pohlheimu v Zvezni republiki Nemčiji veliko mednarodno zborovsko tekmovanje. Udeležili so se ga zbori iz Bolgarije, ZRN, Danske, Italije, Jugoslavije (5), Norveške, Poljske, ČSSR, Madžarske in s Filipinov. Vsega skupaj se je tekmovanja udeležilo kar 48 zborov, in sicer 10 ženskih, 5 moških, 10 mladinskih in 23 mešanih. V tej hudi konkurenci je izjemen uspeh zabeležil mešani pevski zbor Obala, ki ga vodi dirigent Mirko Slosar. Zasedel je namreč drugo mesto in to samo z 0,7 točke za zmagovalcem, 95-članskim pevskim zborom iz Bolgarije. S klavirskim koncertom zaključek mednarodne revije sodobne glasbe S klavirskim koncertom se bo jutri končalo letošnje Mednarodno srečanje sodobne glasbe Trieste prima, ki ga prireja Združenje Chromas. V evangeličanski cerkvi bodo pianisti Antonella Costantini, Giorgio Morozzi, Piero Maranzana, Flavia Brunetto, in Aleksander Rojc izvedli klavirska dela tržaških skladateljev Claudia Bilucaglie, Alda Michelinija, Danieleja Zanettovic-ha, Guida Pipola, Marca Sofianopula in Maria Bugamellija. Začetek koncerta ob 20.30. V zbirki Kondor objavljene tri njegove drame Neznana Revolucija Stanka Majcna Da je knjižna zbirka Kondor (založba Mladinska knjiga) med najodmevnejšimi izdajami slovenskega založništva, o tem najbrž ni nobenega dvoma. V skoraj dvesto knjigah je pri Kondorju izšlo prav toliko vrednih literarnih del, opremljenih s strokovnimi študijami in spremnimi besedami, kar vse je bistveno prispevalo k vedenju o slovenski in svetovni književnosti. Seveda, to funkcijo ima Kondor tudi danes, celo več, opremlja jo še z drugimi pomeni in naboji, kot je odkrivanje neznanih avtorjev in smeri iz svetovne literature in objavljanje zavrženih oziroma nepoznanih dosežkov iz slovenske. Če je bilo še treba, smo se o tem prepričali na četrtkovi tiskovni konferenci v Ljubljani, kjer je urednik Aleš Berger predstavil štiri nove knjige. Pod številko 246 je izšlo Kratko sentimentalno potovanje. Gre za izbor kratke proze Hala Sveva, ki ga je opravil in prevedel Srečko Fišer, spremno besedo pa je prispevala Alenka Koron. Knjiga bo še dodatno prikazala slovenskemu bralcu tega tržaškega pisatelja, ki si je v svetu pridobil velik sloves. Številka 247 označuje izbor iz ameriške literature. V knjigo Ameriška metafikcija je Aleš Debeljak uvrstil štiri pisatelje, ki spadajo v okvire tako imenovanega postmodernizma in odkrivajo delček sodobne ameriške ustvarjalnosti, ki naj bi bila dobra primerjava tudi s postmodernimi tokovi na Slovenskem. V prevodu mlajših slovenskih peres so zastopani Barth, Barthelme, Coover in Pynchom. Julio Cortazar je najbrž manj znan argentinski pisatelj, ki pa se bo sedaj prav po zaslugi Kondorja nekako približal slovenskemu bralcu. Pod številko 248 zbirke je namreč izšel izbor kratke proze tega pisatelja z naslovom Zasledovalec. Izbor in prevod je delo Nine Kovič. Kot zadnjo, a za slovensko literarno zgodovino in književnost najpomembnejšo, so predstavili knjigo s številko 249. V njej so zbrana tri dramska dela Stanka Majcna, in sicer Kašlja, Prekop in Revolucija. Gre za pravi založniški podvig, ki ga je z izborom in temeljito študijo o pisatelju udejanil Goran Schmidt. Stanko Majcen je bil še do pred kratkim neupravičeno prezrt slovenski ustvarjalec. Prezrt ne toliko zaradi njegove umetnosti, ampak iz političnih razlogov, saj se ni nikoli opredelil za revolucijo NOB, stal je celo na nasprotnem bregu, kar pa z literaturo seveda nima nobene veze. Njegovih dramskih del po vojni na slovenskem ozemlju niso uprizarjali, led je pravzaprav razbilo Slovensko stalno gledališče z uprizoritvijo (1975) Apokalipse v režiji Maria Uršiča in lani, prvič v Sloveniji, EG Glej z inscenacijo istega dela. Prekop, ki je uvrščen v knjigo, ni bil nikoli uprizorjen, pravo novost pa predstavlja sploh prva objava Majcnove Revolucije s podnaslovom krvava komedija v petih delih. In prav slednje predstavlja vsestranski podvig-odkritje dela, ki ga slovenska književnost do četrtka ni poznala... (mč) Miroslav Košuta Ervin Fritz Milan Jesih Tone Partljič Nekega dne, neke noči se primes za glavo in glave niše čudiš, kako si živel dotlej, in veš, da tako ne moreš naprej. Nekega dne se dogodi: odkriješ v sebi, da nisi ti, da tebe v tebi ni nikdar bilo in te zato nikjer več ne bo. Težko je z glavo skozi svet-človek brez glave je sebi vzet. ŠLAGER SEZONE Nikar ne šizi, sister, jaz vendar nisem vsak. Nisem vajsbirfilister, ne bodi bildingsmister, ampak sem tvoj junak. Nikar ne grizi, sister, svoj sem in tvoj. In blag. Vem (toliko sem bister), da sodim v tvoj register oblečen ali nag. Kamen, velik ko bik, leži sam ob reki. Ne umakne se k brezam v pripeki, ponoči ne gre domov k ženi, nobene ni snubil, obljubil nobeni ne rož ne otrok. Samo takrat se komaj zgane, kadar ga oče Bog tiho pokliče iz Ljubljane Daj že, odkači, sister, ker naj me vzame vrag, če reši te kak prister ali učen magister, ko te prekucnem vznak. z godbo v visokih linah cerkvenih, da je kamen za hip kamen ko [bik na kolenih. PEPSI Krivica boli. Tudi tako bi lahko poimenovali začetek spisa o mladem gledališkem igralcu Rastku Miškiču, ki so mu vsi pravili kar Pepsi, ker je med študijem na igralski akademiji nastopal v televizijski reklami za pepsi kolo. Ja, krivica boli. To spoznanje je menda napisano na kožo prav vsakemu človeku, bodisi mlademu ali staremu, ženski ali moškemu, ženskarjem ali homoseksualcem... Že učiteljice v osnovni šoli vejo, da je občutek krivice nekaj osnovnega, lahko bi rekli s tujko primarnega v človeku, zato tudi dajejo pisati otrokom šolske in domače naloge s takim naslovom. Krivica boli. To pali tako v tretjem tako v osmem razredu, za domačo nalogo ali v šolskem glasilu. Krivica boli, res je. Krivica boli starčka, ki prvega prešteva pokojnino; ženo, ki ljubi moža in se Literarni večer v Dolini Štirje slovenski ustvarjalci bodo v sredo v Dolini gostovali na Večeru umetniške besede, ki ga v okviru Junijskih večerov prireja KD Valentin Vodnik. Po lanskem izredno uspelem srečanju s Cirilom Zlobcem, Janezom Menatrom in Tonetom Pavčkom se bodo letos domačim ljubiteljem slovenske besede v gostilni Pri studencu predstavili pesnik in dramatik Ervin Fritz, pesnik in dramatik Milan Jesih, pesnik in dramatik Miroslav Košuta in pisatelj in dramatik Tone Partljič. Štiri avtorje bo predstavil Marij Čuk, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Marko Feri-Ustvarjalci bodo sami prebrali nekaj svojih pesmi oziroma proznih del, v prostem pogovoru pa bodo tudi poklepetali s prisotnimi. žrtvuje zanj, on pa ima ljubice, ki J zatrjuje, kakšna krava je njegova ze ' krivica boli šoferje, kadar plh^^Jno, zen, športnike, kadar izgubijo teK zdomce, ko jim cariniki zaračunajo _ obdavčijo predmete, ki so si jih g. žili s trdim delom; krivica boli m ca, ki za umor dobi osem let zappr e se ogorčen pritoži... Kakšna krivične šele godi pisatelju, ki piše PoCl aIjje novele kot je ta, potem pa mu z ja. plačajo tako malo, da ne upa P03,oVo-ti v oči nobenemu mehaniku, v° jnjin darju, pleskarju in drugim ugm g0 ljudem te družbe. O krivici P ,.j0... mogoče napisati ep, študijo trag J ^ Saj ga menda ni človeka, ki y,riko življenja dela bilanco in Pod [• s tuj" ostanek ali saldo, kakor bi reki ‘ a ko, lahko vpiše le — krivica, sama krivica. Dan okupatorjev Vlado Plateis Že nekaj časa je za nami dan žena, ki je dobrodošel za vse moške. Nekateri so ostali brez denarja, nekateri brez glasu (kot njegova visokost avtor), nekateri pa brez -žena! Slednje se je pripetilo pred nekaj leti nekje v Slovenskih goricah, ko se je skupina poročenih žena odločila, da gredo dan žena praznovat same, brez mož. Ti pa so sprejeli sklep, da gredo za njimi ter jim tako pripravijo presenečenje. Presenečenje pa je bilo obojestransko, saj so jih možje našli v vseh mogočih pozah, povzetih iz figur Veneris, z izbranimi partnerji. Baje je sledil krvav pokol, ki ga pomnijo samo iz časov Krsta pri Savici, končna faza pa je bila množična sodnijska ločitev preživelih (jaz te sreče nisem imel, ker žena ni prišla za mano). Omenil sem, da je dan okupatorjev dobrodošel za vse moške, ker se lahko brez obtožb svojih šefov - žena - pošteno napijejo in poljubljajo (ali celo kaj več) vse svoje simpatije, ne da bi žene posumile, kaj se skriva za tem. Na ta dan, ki mu sledi dan žalovanja (ker večina totalno bankrotira), sem marsikaj doživel, kot, recimo, naslednji dogodek, ki se je odigral v skritem kotičku nekega lokala: Žena možu: »Že spet si se poljubljal z Darjo!« Mož ženi: »Kako "že spet"? Sicer sem ji samo voščil dan žena!« Ona (divje): »In to že osmič!« On (pohlevno): »Pa kaj morem, če že osmo leto zapored skupaj praznujemo!« Ona (še bolj divje): »Ne špilaj butla! DANES si ji že osemkrat voščil!« On (še bolj pohlevno): »Ženkica, ti si danes malce popila in ne znaš več šteti!« Ona (najbolj divje): »Pa tudi kontrolirati se ne znam več!« (začne s fizičnim obračunom, ki je bil zelo popularen v času matriarhata). On (najbolj pohlevno): »As, ljubim te, Klotilda, au, ne tak močno, Klotildica, asa, ne več...« (začne z izjavami, ki so zelo v modi danes). Še marsikaj hujšega se je dogajalo, vendar ne bi rad vrgel sence na moško stran, ki uradno velja za močnejšo, čeprav je znanstveno pa tudi praktično dokazano prav nasprotno. Kateri moški bi npr. rodil? To vprašanje sem postavil zadnjič prijatelju. »Ha, misliš, da si ne bi upal roditi, ko bi imel maternico?« mi je zaničljivo odvrnil. »Ali si že slišal, da včasih katera ženska zanosi zunaj maternice?« sem ga resno vprašal. »Seveda.« »Zakaj pa potem ti ne zanosiš zunaj?« Fridolin je samo na široko razprl oči ter me gledal, kot če bi dobil Marlesovo butaro iz Podarim - zgubim in očitno mu nekaj ni bilo jasno. Ker se je pravkar pripravljal, da izvede strategijski umik, sem mu še rekel, naj si priskrbi priročnik Zanositev skozi us- tno votlino avtorja Janeza Oralnega, on pa. // O ^ je samo nekaj zamrmral, nekaj kot »Zanosi' * / -'* ■ ti, jaz že itak imam 5 pamžev!« Večina žena živi dlje od mož, odnosno moški prej umro. Nekateri sicer trdijo, da možje prej umro zato, ker uvidijo, da nima smisla živeti takšno življenje (po načelu -pametnejši odstopi); vendar je po vsej verjetnosti to le sovražna propaganda. Spet drugi trde, da moške namerno spravijo na sosednji svet ženske. Verjetno je v vsem tem res nekaj resnice, vendar se to ne bi dogajalo, če bi se vsi možje držali starega bosanskega načela: životinje i žene treba tuči! Nekateri seveda tako tudi ravnajo in potem dolgo živijo, kot so npr. Goethe, Dostojevski, Kanibal oz. Hanibal (ki je pretepal tudi slone), Sandokan... in moj oče, ki / s-je s to metodo preživel vse do smrti. ^ C Morda bo katera pripadnica ženskega spola užaljena zaradi mojih teorij, ki so po- , vzete iz leksikona Ženitev ali ’ preložena 'čf ((j' smrt, avtorja Antona Mrtvouda iz 16. stol.,''' in bo želela fizično obračunati z mano. V tem primeru naj se obrne na naslov Mr. Pantakan, Mrliška 42, Britof city; uradne l( ure so od 20h do 4h; po možnosti naj pride čista in zaščitena. Predhodna najava ni nujna. HOVOSkOJ) od nedelje 5. junija do sobote 11. junija 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) - VI IN DELO: Pred vami je naporen, a uspešen teden. Zvezde so vam prijazne. Nikar ne zamudite enkratne priložnosti, ki vam jo bo teden ponudil. Ugoden položaj Venere in Merkurja bo prispeval k uspešnemu razpletu vaših načrtov. Prijetno presenečenje vas čaka v sredini tedna. VI IN DRUGI: Računate lahko na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Ugodna bosta sreda in četrtek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Napoved je kar ugodna. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju in razpoloženju. Znašli se boste sredi ugodnih okoliščin, ki bodo pripomogle k temu, da boste uspeli narediti veliko več, kot ste načrtovali. Ponudila se vam bo lepa priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše bližine. Ugodna bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Vstopate v prav prijetno ustvarjalen teden, ki vas bo tudi razvedril in vam popestril življenje. Prav gotovo se vam bodo nekatere želje izpolnile. Sredi tedna se vam bo ponudila priložnost, ki jo kar lepo izkoristite. Precej muhasta dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Ne obsojajte nikogar, ker tudi sami niste brez napak. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10) - VI IN DELO: Skoraj go-tovo je pred vami vesel in uspešen delovni teden, saj so vam zvezde kar precej naklonjene. Prijetna Venera in Merkur bosta ustregla marsikateri vaši želji. Dobra sreča vam bo stala prav povsod ob strani. Neugodna dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Povsod boste priljubljeni in zaželjeni v družbi. Ugodna dneva bosta petek in sobota. STRELEC (22.11,-21.12.) - VI IN DELO: Napoved za vas ni prav obetavna. Pričakujete lahko nenavaden teden, ki vas zna tudi neprijetno presenetiti. Zaradi neugodnega položaj Marsa, Merkurja in Venere se lahko zgodi, da boste naleteli na neugodne okoliščine in raznorazne težave. Bodite previdni in modri v odločitvah. VI IN DRUGI: Upoštevajte nasvet zaupne osebe. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. ... VODNAR (20.1,-Aff 18.2.) — VI IN DELO: Zvezde so varn prijazne, zato težav ne bo. Uspešni in spretni boste pri delu in v družabnem življenju. Poskusite bolje izkoristiti svoje velike ustvarjalne sposobnosti. Posebno naklonjena vam bo prva polovica tedna. Petek in sobota ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prosil za pomoč, ki je nikar ne odklonite. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. BIK (20.4-20.5.) X- -X VI IN DELO: Obe-ta se vam prijeten in razgiban delovni teden. Zvezde vam ponujajo možnost, da brez težav uspešno zaključite začeto delo in si ob tem celo malo oddahnete. V torek in sredo bo vaše razpoloženje kar precej spremenljivo. Posebno srečen in vesel bo konec tedna. VI IN DRUGI: Pogovor z ljubljeno osebo bi vam marsikaj razjasnil. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Obe-ta se vam izredno zanimiv in razgi-ban teden, ki bo pioln novosti. Izkoristite pozitivne zvezde za uresničitev načrtov. Teden vam prinaša možnost izrednega zaslužka. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta sreda in četrtek z neprijazno Luno v Ovnu. VI IN DRUGI: Ne ozirajte se na mnenja drugih, delajte po svoji glavi! Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN I | Jž DELO: Precejšnja I |X je možnost manjših * zapletov ali težav v prvih dneh tedna. Mars, Merkur in Venera vam niso preveč ' naklonjeni. Bodite pri delu kar precej previdni in povsod premišljeni, da ne bo prišlo do neprijetnih presenečenj. Neugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah lahko kaj zaškripa. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ŠKORPIJON bM (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Zvezde I I so vam naklonjene, ■ * zato bo teden pri- jetno sproščen in zanimiv. Delo vam bo vzelo manj časa kot običajno, da boste uspeli posvetiti več časa sami sebi. Uspešno boste uresničili nekaj, kar si že dolgo želite. Manj ugodna bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja in razumevanja z ljubljeno osebo. Ugodna bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: To je vaš teden. Nebo vam je izredno naklonjeno. Z lahkoto boste uspešno kos vsem nalogam, ki ste si jih zastavili. Marsikaj se vam bo obrnilo na bolje. Čakajo vas vesela presenečenja. Nasmehnila se vam bo sreča v denarnih zadevah. Sreda in četrtek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Potrudite se in pomagajte ljubljeni osebi. Ugodna bosta petek in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Zaradi neugodnega položaja Merkurja, Marsa in Venere bo teden po vsej verjetnosti precej utrudljiv in naporen. Precejšnja je možnost nepričakovanih težav in konfliktov z okolico. Bodite previdni in se v dejanjih nikar ne prenaglite. Konec tedna vam bo bolj naklonjen. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje zna vplivati na odnose z najbližjimi. Ugodna bosta petek in sobota. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK * % \ 'a ‘\ o* ('oovw • šJfra.- KAJ MI JE STORITI? ste za k°mphmente rubriki. Lepo je, da sto rhi, vendar ste kljub trudu prikrili vrlih huar' (Precivsem iz vaše preteklosti), ki bi biorri ° P°trehno osvetliti. O tem mi boste straha naPisah kdaj drugič. Vaš pretirani je Ze] Preci zobozdravnikom ni edini, oziroma ima ° Povezan s strahom pred avtoritetami in te v j 0i®. korenine v otroštvu. Neke avtorite-in ruzini ali bližnji okolici ste se zelo bali precj r.Sec*ai . kBimt6 te znake. Torej ni strah P°Prav]^raV^0m' amPak morda pred tistim, ki tovost i^a' Tuch strah pred bodočnostjo, nego-strahov'n ^>0<^0':,ni °Pčutki so zelo razvidni. Ti ^eih za* lrriai0 Prav tako korenine v pretek-kak0 k Pjhhodnje. Pravite naj kaj napišem, iti ne 7r.' JraPa bralka, tega grafolog ne more kih (jj„ .a- Chafologija je ena izmed psihološ-C1plin, ki služi diagnosticiranju karak- ternih lastnosti in nima nobene možnosti pokukati v karte prihodnosti. Iz vašega zdajšnjega obnašanja in stališča lahko samo sklepam o tem, kaj se je že dogajalo. Za boljšo analizo in predvsem nasvet pa vas prosim, da mi podrobneje opišete »razočaranja«, poklic in vse težave. Sploh vas ne sme biti sram, kajti sicer ne boste nikoli našli poti iz tega! Šifra: CVETKA NA POLJU Žal niste nič napisali o sebi, recimo, koliko ste stari in podobno. Pa poskusiva kljub temu. Večkrat potrebujete pri svojih odočitvah oporo ali človeka, da se nanj naslonite. To govori o malce pomanjkljivem samozaupanju, ki bi ga bilo potrebno izboljšati. Namenoma ali pa ■ nehote ste včasih za okolje nerazumljivi. Ali je to iz želje, da bi ljudje čim manj vedeli o vas ali pa zato, ker imate svoj stil, si boste morali pač sami odgovoriti. Dovzetni ste za miselne vplive in včasih izgubite rdečo nit. Izgubljate pa tudi dober stik z okoljem, ker se iz strahu ali drugih razlogov nekako ograjujete od drugih. Nič takega torej, kar se ne bi dalo v kratkem popraviti z voljo in vsaj z nekaj urami samoopazovanja na teden. Domov žal nikomur ne odgovarjamo! KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:...................... Primorski dnevnik, 5. junija 1988 KRIŽANKA VODORAVNO 1. ime našega pisatelja Pahorja, 5. pripomoček za kajenje, 9. konica, 10. najzapadnejši veliki azijski polotok, 13. Bari, 14. delavec, ki pobira smeti, 15. cilj, 16. Valjevo, 17. kdor je v donosni službi, 19. kapelica v sredi, 20. živilski delavec, 21. ime slovenskega telovadca Cerarja, 22. dolžinska mera, 23. (perzijski kralj, 24. italijanska ustanova za el. energi- jo, 25. planota v Izraelu, 26. možje v Londonu, 27. vodja športnega moštva, 29. Franz Kafka, 30. najmanjše krogle pri balinanju, 31. ovalna slikarska deščica, 32. Slovenski narod, 33. celica, 35. etiopski naziv za gospoda, 36. majhen hrib, 37. grški otok. NAVPIČNO 1. odličen bivši jug. nogometaš (Stjepan), 2. nadležna žuželka, 3. del polotoka, 4. mali... metulj, 5. duhovni oče, 6. desni pritok zapad-ne Morave v Srbiji, 7. gostija, svatovanje, 8. Avstrija, Japonska, 11. kdor dela rete, 12. pergamski kralj, 14. sposobnost za dojemanje bistva česa, 15. srbsko moško ime, 16. it. mesto z znamenito areno, 18. omemba, 19. gusarji, morski roparji, 21. žensko osebno ime, 22. najstarejše mesto v spodnjem Egiptu, 23. slovenski jezikoslovec (Jernej), 25. pripadnik starega francoskega naroda, 27. smučišče pri Postojni, 28. visoka kraška gorska planota, 30. vas pri Opčinah, 31. dvojica, 32. okroglo število, 34. Titograd, 35. Anton Dolinar. REŠITEV 'O V 'SE 'DL TE '°is 7E 'JBd - je 'lupg •()£ 'som?\i ‘?!IBM 'LZ PsiBD 'SE 'JP}ido>i '£Z 'sijurapM zz 'euajtp; 'iz 'REJ -id 'gj 'neuauio -gl ‘euoisa -gl 'usjajs 'SI ‘lasirns 'tg 'sojejv 'Zl ‘JEJ3-1 TI TV '8 ‘ud ■£ Tpqi •g 'j0)Ed 'g ‘jejouies {. 'jr -g 'eso ‘Z dfsgog T -'ON^IdAVN •sopog ■££ '3116 -gg 'OJE -gg ■ediubjs -gg 'NS -gg ‘ejejed -jg 'tuiieg 'OE ' M J '61 'UEj0de>( -gg 'uaui -gg 'ubioo 'SZ THN3 'tZ 'S0IIM '£Z ‘rajam -gg 'oiija; -jg 'JBS0UI -gg ‘]0d -gl 'jbjijojj 'ii ‘VA '91 Tajouis -gi 'lejams •{,[ ‘VS ‘El 'Etigurv '01 'jso -g 'Bdid 'S 'strog j lONAVHOdOA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 V prijateljskem nogometnem srečanju Poraz »azzurrov« Nogomet: v prijateljski tekmi z ZRN »Modri« zadovoljili Tenis: Roland Garros Steffi Graf nadigrala Zverevo PARIZ — Po samih 34 minutah igre je zdaj že nesporna kraljica svetovnega tenisa, 17-letna Steffi Graf z zgovornim 6:0, 6:0 v finalu mednarodnega prvenstva Francije na Roland Garrosu premagala dve leti mlajšo Sovjetinjo Natalijo Zverevo, ki je v četrtfinalu izločila veteranko Navratilovo in je zanjo torej že sama uvrstitev v finale predstavljala velik uspeh. V prvih treh igrah je Grafova prepustila svoji mlajši nasprotnici le štiri točke, v preostalih treh je bila še boljša in je izgubila le eno točko, skupno torej je bilo 25:4 in prvi set je vsega trajal 17 minut. Lanski zmagovalki na mladinskih turnirjih v Parizu, VVimbledonu in na prvenstvu ZDA ni nič zaleglo niti bodre-nje gledalcev in tudi drugi niz se je kmalu iztekel. Grafova je letos že zmagala tudi na odprtem prvenstvu Avstralije in ima torej možnost, da osvoji »veliki slam«, kar je zadnjič pred 18 leti uspelo Avstralki Margaret Courtovi. Danes bo na sporedu še moški finale med Wilanderjem in domačinom Le-contejem. V dosedanjih enajstih medsebojnih spopadih je Leconte premagala Šveda le dvakrat. Italija - Wales 0:1 (0:1) STRELEC: Rush v 37. min. ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini (od 56. min. De Agostini), Baresi, Ferri, Ancelotti, Donadoni (od 69. min. Rizzi-telli), De Napoli, Vialli (od 46. min. Al-tobelli), Giannini, Mancini. WALES: Norman, Hall, Blackmore, VVilliams ( od 75. min. Saunder), Aizie-wood, Slatter, Van De Hauwe, Horne (od 60. min. Hodges), Rush, Hughes, Davies. SODNIK: Tritschler (ZRN). GLEDALCEV: 21.000. BRESCIA — V svoji zadnji prijateljski tekmi pred uvodnim nastopom na evropskem prvenstvu proti ZRN so Italijani nepričakovano izgubili proti Walesu. Edini zadetek srečanja je v 37. min. dosegel Juventusov nogometaš lan Rush, ki je tako držal obljubo, da bo dal proti »azzurrom« vsaj en gol. »Az-zurri« so skozi vse srečanje imeli terensko premoč in so tudi sprožili več nevarnih akcij, toda tokrat Vicinijevi varovanci niso imeli sreče in kljub vsem napadom so ostali praznih rok. Včerajšnja tekma ni imela »prijateljskega značaja«, saj so bili igralci obeh reprezentanc občasno tudi grobi. Do-nadonija pa je moral Vicini celo zamenjati v drugem polčasu, ker ga je Hodges brcnil v glavo. Boks: Mauro Martelli ostal evropski prvak CAGLIARI — Italijan Mauro Martelli je ohranil naslov evropskega boksarskega prvaka, s tem da je v 12 krogih po točkah premagal izzivalca Efi-sia Galicija. Rokomet: poraz Cividina Včerajšnja prva finala: za 1. mesto: Gasser Speck Brixen - Ortigia Siraku-za 23:20; za 3. mesto: Acgua Fabia Ga-eta - Cividin Trst 22:17. Judo: Erika Baroncini državna prvakinja TRST — Včeraj je bilo v Trstu v organizaciji SGT državno prvenstvo v judu. Med ženskami je v kategoriji do 72 kg Tržačanka Erika Baroncini osvojila državni naslov. Danes bo na vrsti moški finale. ZRN - Jugoslavija 1:1 (0:1) STRELCA: Baljič v 15. min. in Matthaus v 65. min. ZAHODNA NEMČIJA: Immel, Brehme, Herget Borowka, Kobler, Matthaus, Rolff, Thon, Mili, Ber-thold (Dorfner), Klinsmann, Vdller. JUGOSLAVIJA: Radača, Vulič, Hadžibergič, Krivokapič, Balji:, Katanec, Brnovič, Baždarevič, Škoro, Mihajlovič (Boban), Djukič (Milja-novič). SODNIK: Sprin (SZ). GLEDALCEV: 13.000. BREMEN — Jugoslovanska reprezentanca je včeraj v prijateljskem srečanju v Bremnu pripravila prijetno presenečenje. »Modri« so namreč prisilili favorizirane Zahodne Nemce, ki startajo kot favoriti tudi na bližnjem EP, na neodločen izid. Domačini so silovito pričeli, toda povedli so prav gostje z Baljičem, ki je izvedel prosti strel in ugnal vratarja Immla. Beckenbauerjevi varovanci so nato morali čakati do 65. minute, da so izenačili. Zadetek je dosegel spretni Matthaus. Domači reprezentanti so nato še napadali, toda izid se ni spremenil. Že v petek čaka ZRN uvodna tekma z Italijo. Beckenbauerjeva reprezentanca gptovo na včerajšnji tekmi ni zadovoljila. Košarka: Jugoslavija in Grčija v finalu ATENE — Grčija in Jugoslavija bosta danes igrali v finalu za prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v Atenah. Grčija, ki je igrala brez Galisa, je namreč včeraj v drugem kolu tega turnirja zasluženo premagala Italijo z 80:73 (44:48). V vrstah Grčije je bil daleč najboljši Vannakis (28 točk), v italijanskih vrstah pa Riva (17). V drugi tekmi pa je Jugoslavija premagala ameriško univerzo Duke s 104:103. Odločilni točki je dosegel Paspalj prav v zadnji sekundi s prostima metoma. 13. etapa kolesarske dirke po Italiji Rominger si je opomogel CHIESA VAL MALENCO — Švicar Rominger, ki je zaradi težav z dihanjem na cilju 12. etape zabeležil velik zaostanek, si je včeraj takoj opomogel in je po 81 km samostojne vožnje z veliko prednostjo osvojil 13. etapo. Toda protagonist dirke je bila znova ekipa vodilnega Chiocciolija Del Tongo, ki je izvrstno zajezila vsak poskus napada na roza majico, še posebej pa se je znova izkazal Saronni, ki je nesebično pomagal svojemu tovarišu, da ohrani prednost na skupnem vrstnem redu pred Švicarjem Zimmermannom. Zimmermann je na prelazu San Marco (12 km vzpona na višino 2000 m), kjer se je v beg pognal Rominger (nihče ga ni oviral, saj je imel na skupni lestvici 17 minut zaostanka), poskusil presenetiti Chiocciolija, a zaman, po spustu v Dolino Valtellina (Rominger je navzdol vozil s hitrostjo 100 km na uro) in naslednjem vzponu proti cilju pa ni več prišlo do sprememb. Vrstni red 13. etape: 1. Rominger (Švi.) 3.26’56"r s povprečno hitrostjo 37,403 km na uro (20" odbitka); 2. Giu-liani (It.) po 4T3" (15" odbitka); 3. Van-delli (It.) po 4T6" (10" dobitka); 4. Her-nandez (Kol.) 4'22"; 5. Saronni (It.); 6. Van Brabant (Bel.); 7. Girotto (It.); 8. Delgado (Šp.); 9. Breukink (Niz.); 10. Bernard (Fr.). Skupna lestvica: 1. Chiccioli (It.) 64.31'45"; 2. Zimmermann (Švi.) po 33"; 3. Visentini (It.) 55"; 4. Giupponi (It.) 1T0"; 5. Hampsten (ZDA) 1T8"; 6. Bernard (Fr.) 126"; 7. Breukink (Niz.) 1'45"; 8. Breu (Švi.) 2'48"; 9. Giovannetti (It.) 3'07"; 10. Saronni (It.) 3'25". Amaterji: Sovjet prevzel vodstvo CHIESA VAL MALENCO - Sovjet Sergej Uslamin je na giru za amaterje osvojil četrto etapo in s 14" prednosti pred rojakom Ugrumovom prevzel vodstvo na skupni lestvici. Italijan Za-ina je 3. z 21" zaostanka. Prve vzpetine so pokazale premoč sovjetske ekipe in šibkost Italijanov. Danes (ob 16.30) na Grezarju proti Parmi Triestina mora zmagati V zadnjih 270' nogometnega prvenstva B liga si Triestina v boju za obstanek ne more privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja. Ji bo to uspelo, potem ko jih je v dosedanjih 31. kolih doživela nič koliko? Danes bodo varovanci trenerja Ferrarija, ki vztraja na svojem mestu, čeprav mu je večji del navijačev in tiska obrnilo hrbet, gostili Parmo, do konca pa bodo igrali še v Brescii in spet doma s Cremonesejem. Lahko rečemo, da je zanje spored dokaj ugoden, saj omenjeni nasprotniki nimajo več ne možnosti da napredujejo ne skrbi v zvezi z obstankom v ligi. Cremonese je sicer še pri vrhu, toda bo v zadnjem kolu, ko bo nastopil na Grezarju menda povsem brez možnosti. Triestina je zadnjič zapustila domače igrišče med žvižganjem in glasnimi protesti gledalcev, saj je s samomorilsko taktiko klonila pred Tarantom, solidna igra v Genovi, kjer je le malo manjkalo, da bi prišlo do presenečenja (Genoa je izenačila gol Biaginija le osem minut pred koncem), je nekoliko pomirila duhove. Vodstvo društva, ki je prav tako v središču kritik, je izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da so igralci še naprej prepričani, da se bodo izvlekli z dna vrstnega reda, treba pa je, da se tega zdaj zavejo tudi gledalci. Skratka, vodstvo poziva razjarjene navijače, naj znova pokopljejo bojno sekiro in naj do konca prvenstva, ko bo prišel čas čistke in radikla-nih sprememb, podprejo moštvo in trenerja. Po diskvalifikaciji bo danes spet nastopil tudi Causio. Osrednja tekma glede obstanka bo v Barletti med Barletto in Genoo. DANAŠNJI SPORED Arezzo (23) - Udinese (33); Atalanta (44) - Bologna (48); Barletta (27) - Genoa (28); Lazio (42) - Brescia 36); Lecce (44) - Catanzaro (42); Modena (28) - Ta-ranto (31); Padova (34) - Cremonese (40); Piacenza (31) - Messina (34); Sam-benedettese (30) - Bari (39); Triestina (26) - Parma (35). 4. regata Trst - Brioni Zmaga Ippodroma di Montebello Jadrnica Augellija (Vahting club Adriaco) Ippodromo di Montebello je osvojila četrto regato Trst - Brioni, ki jo pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe - Jadran prirejata TKP Sirena in puljski Mornar. Ista jadrnica je bila s časom 13.53' tudi najboljša v prvem razredu. Regate se je skupno udeležilo 29 jadrnic, z vremenom pa niso imeli dosti sreče. Bonača jih je namreč spremljala do Savudrije, sredi noči pa je nastopil najprej levant, nato pa še široko, prva jadrnica pa je prispela v marino Verudo v Pulju včeraj okoli 9. ure. V drugem razredu je zmagala jadrnica Anna Mep (Gherbezza, CN Aprilia, 14.21'f, v tretjem Galeb (Andrej Križnič, Cupa, 15.10’), v četrtem Smile (Scrazzolo, YC Milje, 15.27’), ki je prejel pokal Sirene zaradi zmage v najštevilnejšem razredu), v petem Ciguita (E. Morovic, Maestral Rovinj, 16.22') in v šestem Tiha (B. Prodan, Maestral 16.49'). Danes v tekmi z Rudarjem Slavje koprskih nogometašev KOPER — Danes bo na koprski bonifi-ki nogometni praznik. V predzadnjem kolu slovenske lige igra Koper, ki ima tri točke prednosti pred Mariborom, odločilno tekmo z Rudarjem iz Titovega Velenja. Za končni uspeh je Koprčanom potrebna le še točka in drugič v svoji zgodovini bodo osvojili naslov republiških prvakov. Srečanju, ki se bo pričelo ob 17.30, bodo seveda dali enkraten čar koprski navijači, ki so poseben fenomen slovenskega nogometa. Koprčani bodo ne glede na razplet današnje tekme zanesljivo napredovali v višji rang. Če bodo osvojili naslov prvaka, se bodo v kvalifikacijah potegovali za vstop v novoustanovljeno 1. B jugoslovansko ligo, sicer pa bodo tekmovali v prav tako novoustanovljeni medrepubliški ligi Zahod. Pretekli teden so se nogometni delavci Kopra in privrženci "rumeno-modrih" zbrali na razgovoru za okroglo mizo, kjer so se predvsem zavzeli, da mora Koper, širša regija pa tudi Slovenija storiti vse, da bo ta del Slovenije imel svojega predstavnika v zveznem tekmovanju. (J. Kreft) Na nogometnem turnirju v Zagraju Juventina v finalu Štandreška Juventina in Sagrado se bosta danes potegovala za končno zmago na nogometnem memorialu, ki ga je priredilo športno društvo iz Zag-raja. Štandrežci so po streljanju enajstmetrovk premagali tržiško Romano, domači Sagrado pa je, vedno iz 11-metrovk, ugnal doberdobsko Mladost, ki bo z Romano igrala v malem finalu. V prvem srečanju med Juventino in Romano sta si bili ekipi dokaj enakovredni. Štandrežci so to pot nastopili s tremi novimi igralci, ki bodo lahko v prihodnji sezoni igrali Za »belo-rdeče«. V drugem srečanju pa so Kraševci pokazali boljšo igro in zapravili tudi vrsto priložnosti za gol. Pri streljanju 11-metrovk pa so bili domačini boljši. JUVENTINA - ROMANA 5:4 (0:0) po streljanju 11-metrovk. JUVENTINA: Molinari, Travagi, Garbani, Sauri, Krpan, Trevisan, Teso-lin, Kaus, Tabai, Molinari, Cingerli, Zavadlau, Del Negro, Cussich, Te-ganc. SAGRADO - MLADOST 4:1 (0:0) po 11-metrovkah. MLADOST: Gergolet, Marušič, De Lorenzo, Frandolič, D. Gergoler, M. Argentin, Ferfolja, Peric, Kobal, Bres-san, Čampo, Bruni, Basson, D. Lakovič, D. Argentin. DANAŠNJI SPORED 16.30: finale za 3. mesto: Mladost -Romana 18.30: finale za 1. mesto: Juventina -Sagrado. ODBOJKA 2. DIVIZIJA »PLAY-OFF« SLOGA - BREG 3:1 (15:7; 7:15; 15:9; 15:9) Po tej zmagi Sloga napreduje v 1. divizijo. UNDER 14 »PLAY-OFF« ŽENSKE SLOGA - CUS 2:1 Na rednem občnem zboru Športnega društva Soča iz Sovodenj Številni uspehi najmlajših odbojkarjev V prostorih pevskega društva Rupa/Peč so se na rednem občnem zboru zbrali člani in prijatelji Športnega društva Soča. Po uvodnem nagovoru predsednika Jožefa Maraža je tajnik Benjamin Černič ocenil uspešno odbojkarsko sezono. Sovodenjsko društvo je največ uspeha beležilo na mladinskem področju, kjer so dosegli vrsto dobrih rezultatov. Najmlajši predstavniki Soče so se udeležili finalnih srečanj v miniodbojki (Trst) in superminiodbojki (Sondrio). Ob uspehih fantov gre beležiti tudi napredek ženskih postav. Najmlajše so nastopile na deželnem finalu v Ligna-nu in Spilimbergu. Na pokrajinski ravni pa so se zelo dobro odrezale v prvenstvih under 14 in 15. Največji uspeh pa je društvo doseglo z moško ekipo do 16. leta starosti. Sočani so se namreč uvrstili v meddeželni finale, potem ko so postali deželni prvaki. O letošnjem nastopu članske postave je spregovoril Marjan Černič, ki je Tajnik ŠS Soča Benjamin Černič podčrtal težave, s katerimi so se srečevali in ki so za posledico imele izpad iz D lige. V nadaljevanju skupščine je prišel do izraza pomemben doprinos raznih sponsorjev, ki so omogočili delovanje sovodenjskega športnega društva. V prvi vrsti gre omeniti sovodenjsko posojilnico, Kmečko banko ter podjetji Sobema in Čerimpex. Pred samim imenovanjem novega odbora so se predstavniki sorodnih društev pohvalno izrekli o delovanju društva, ki je med najmlajšimi na Goriškem. Spregovorili so Marjan Tomšič (ŠD Sovodnje), Ivan Plesničar (OK Val) in Igor Černič (ŠZ 01ympia). Novi odbor ŠD Soča je tako sestavljen: Benjamin Černič, Lučo Batistič, Edi Pellegrin, Marjo Černič, Pavel Černič, Jožko Maraž, Igor Černič in Andrej Fajt. V nadzorni odbor so izvolili Joška Perkona, Nerino Devetak in Iva Kovica; razsodišče sestavljajo Ladi Tomšič, Dragotin Pisk in Remo Devetak. Za tehničnega vodjo so potrdili Marjana Černiča. V dolinskem športnem centru Zanimiva pobuda Te dni poteka v dolinskem občinskem športnem centru nogometni turnir 5:5. Pobudo si je zamislila in tudi uresničila skupina mladih Bregovih nogometašev s Pavlom Ježem in Igorjem Tulom na čelu. Komaj so se končala amaterska prvenstva, so se s pomočjo ŠD Breg in občine Dolina, ki je poskrbela za razsvetljavo, lotili nelahkega organizacijskega posla. Vendar se je splačalo, saj hitra in privlačna igra na malem igrišču privabi vsak dan precejšnje število gledalcev, ki imajo na razpolago tudi kiosk s pijačo in jedačo. Na turnir se je vpisalo kar 16 ekip, ki so se v prvem delu, ki se je končal sinoči, pomerile med seboj v štirih skupinah. Prvi dve uvrščeni vsake skupine sta se uvrstili v drugi del turnirja, ki se bo začel jutri zvečer. Udeležba je vsekakor na dokajšnji kakovostni ravni, saj ekipa, ki tokrat nastopajo z imeni priložnostnih sponzorjev, igrajo člani postav, ki običajno nastopajo v L, 2. in 3. amaterski ligi (Costalunga, Zarja, Primorec, Gaja, Breg). Četrtfinalne tekme bodo jutri in v torek z začetkom ob 19.30, oz. ob 21.00, polfinale bo na sporedu v četrtek, v soboto pa bosta na vrsti finalni tekmi. V sklepni del turnirja so se uvrstile naslednje ekipe: Chiave di violino, Zarja, Supermercato Jež, Avtoličar Ota, Mesnica Pregare, Bar Guštin, Gostilna pri občini, Icart. Turnir začetnikov v Rudi Zmaga Primorja PRIMORJE - PRO ROMANS 4:1 (3:0) PRIMORJE: Peter Emili (Sandri), Rebula, Digovich, Guštin (Aleš Pacor), Gherbassi, Trampuž, Kristjan Pacor (Husu), Vodopivec, Mitja Emili (Kante), Sardoč (Nadlišek), Širca. Začetniki Primorja nastopajo na za; htevnem turnirju v Rudi. V prvi tekmi so z odlično igro premagali solidno ekipo Pro Romansa. Naši so začeli po-letavno. V 10. minuti so že vodili z 2:0-Drugi gol je dosegel Trampuž s strelom z vrha kazenskega prostora. Pred tem pa je nasprotnikov branilec zatresel lastno mrežo. Proti koncu prvega polčasa so naši potrdili premoč. Mitja Emili je po individualni akciji z lepim diagonalnim strelom tretjič premagal nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu s° naši, po dobri igri Gherbassija, dosegi* četrti zadetek z Vodopivcem. PODJETJE Alojz Daneu OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044 Prodaja GRADBENEGA MATER1ALA-LESA-IZ0LACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGEGA nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 768667 - 772002 Bil je častni gost na nedavnem nagrajevanju športnika leta Radia Opčine Primož Ulaga: Sprejem pri Slovencih na Tržaškem me je prijetno presenetil Slovenskega smučarskega skakalca Primoža Ulago ne rabi posebej predstavljati. Vajeni smo ga videvati na televizijskem zaslonu, kako lebdi v zraku, vsi pa smo zanj držali pesti in upali v visoko uvrstitev. In ni nas razočaral, saj je dovolj, da pomislimo na njegovo letošnjo sijajno dvojno zmago v Planici, kjer je v smučarskih poletih pregazil sicer odličnega Norvežana Opaasa ali pa na olimpijsko ekipno srebro v Calgaryju, kjer ni jugoslovanska reprezentanca v sestavi Ulaga, Tepeš, Debelak in Zupan za las priravila prvovrstnega presenečenja. Premočna Finska s svojim fenomenalnim Nikae-nenom jo je namreč premagala le za nekaj točk. Ulaga je torej eden od slovenskih "junakov", čeprav vem, da bi ga tak naziv zelo motil, saj je poleg tega, da je prisrčen, simpatičen, inteligenten in duhovit, pač tudi dovolj skromen in se zaveda, da je športna slava nekaj, kar mine, ostane pa le človek v svoji celovitosti. In prav zato je bila njegova prisotnost na odru med rednim vsakoletnim nagrajevanjem športnika leta Radia Opčine, kjer se je "kretal" kot profesionalec sprejemov in uradnih slovesnosti skupno z vodjo večera Igorjem Malalanom in gracioznima napovedovalkama Sabino Citter in Aldo Sosič, res lepo presenečenje, ki je dodalo še kanček slovensnosti že itak lepemu športnemu večeru. Ob zaključku večera Radia Opčine smo izkoristili priložnost in se z Ulago daljše pogovorili, na tem mestu pa objavljamo ta intervju, ki je bil bolj podoben prijateljskemu pogovoru, med katerim so mladi stalno spraševali Ulago za avtogram, katere je seveda rad podpisal, kot pa uradnemu časnikarskemu intervjuju. Primož, kakšno je življenje vrhunskega športnika in s kakšnimi žrtvami se mora spoprijeti? »Biti vrhunski športnik pomeni seveda imeti popolnoma profesionalno življenje in seveda težiti za vrhunskimi rezultati. Treniram torej skozi vse leto in seveda ne samo takrat, ko je v polnem teku sezona, ko potujemo in tekmujemo po vsem svetu. V »mrtvi sezoni« se ubadam s kondicijskim treningom, ki pa je vseeno zelo trd. Tudi danes sem npr. že dolgo treniral. O žrtvah pa ne bi govoril, saj z veseljem opravljam "delo" športnika.« Mi lahko le slutimo ali pa kvečjemu beremo, kako živite smučarji, smučarski skakalci in drugi aktivni profesionalni športniki. Kakšen je ta vaš svet in ali lahko obstaja resnično prijateljstvo med vrhunskimi tekmovalci? »Menim, da je naš, skakalski svet, še kar zdrav in se v njem dobro znajdem. Smučarski skakalci imamo to srečo, da smo iz praktičnih razlogov vsi bolj povezani, tako pa se porajajo prijateljstva, tudi med tekmovalci različnih držav. Organizatorji raznih tekmovanj nas v glavnem vse nemastijo v iste hotele, vsi kosimo v istih jedilnicah, tako da smo med samo še kar povezani in ni torej med nami recimo pretirane zavisti ali nezdrave tekmovalnosti, ki se seveda poraja iz oddaljenosti, nepoznavanja med sabo in pomanjkanja dialoga. Menim, da so recimo med alpskimi smučarji v tem oziru na slabšem, saj so vsi bolj po svojih, isto pa verjetno velja tudi za druge športe.« Kako se znajde Jugoslavija, oz. točneje Slovenija, v vlogi Davida proti Goljatu, torej majhnega naroda v primerjavi z velesilami, pa čeprav le v športnem smislu, kot so npr. Finska, ČSSR, Japonska in še drugi? »Jasno je, da imajo veliki narodi vsestransko boljše pogoje. Pri nas si moramo pač pomagati z dinamičnostjo in iznajdljivostjo. Tako nam akcija »podarim-dobim« zelo pomaga pri us-tvarjaju pogojev, ki jih profesionalni šport nujno potrebuje. Izgubljeno lahko torej nadoknadimo z našo tipično upornostjo, dobro voljo in mentalno agilnostjo.« Slovenci imamo danes prav lepo generacijo skakalcev, saj se Lotrič, Ulaga, Tepeš, Kopač, Debelak, Zupan, Dolar in še drugi ne rojevajo ravno vsak dan. Kaj meniš, da je to sad nekega naključja ali pa sistematičnega in kontinuiranega dela? »Ta množični uspeh smo programirali že pred leti, ta generacija pa bo dosegla mnogo zadoščenj še nekaj let. Vendar pa so načrti dobri zastavljeni, tako da sem kar se tiče bodočnosti skakalnega športa na Slovenskem, vsekakor optimist.« Sedaj, ko Jugoslavija postaja skakalna velesila, bo tudi manj sodniških, imenujmo jih kar direktno, krivic... »No, velesile v tem športu bodo še vedno imele sodniško naklonjenost, vendar pa bo ta razlika med nami in slednjimi z našimi vse večjimi uspehi, vse manjša, čeprav menim, da se ne bo nikdar popolnoma izničila.« Kako si se znašel tu na Opčinah in širše med Slovenci na Tržaškem? »Problematiko zamejskih Slovencev seveda poznam, saj že dalj časa sledim njihovim pravičnim zahtevam po vsestranski narodnostni uveljavitvi v Italiji. Na Opčinah me je prijetno presenetila prisrčnost, trdoživost in življenjskost tu živečih ljudi, pa tudi vsi fantje Radia Opčine so me lepo sprejeli in sploh prijetno presenetili. Tega radia sicer nisem poznal, saj nimam časa, da bi radia sploh poslušal, no sedaj sem zapolnil to vrzel.« No, za zaključek še običajno in skoraj rutinsko vprašanje: kakšne načrte imaš za bodoče? »No, upam, da bom ohranil zdravje in si ne bom zlomil noge, pred čimer me je svarila vedeževalka Ivana...« Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ Levo in desno izvijanje _________ A Ido Rupel ______ Telo je pod stalnim vplivom okolja, v katerem deluje. Na zunanje vplive odgovarja in se prilagaja s stalnim spreminjanjem lastne statike in dinamike. Kot vse kaže, so raziskave para-moriizmov zadevale do pred kratkim bolj posledice (lordozo, skoliozo itd.) kot vzroke, ki so jih povzročili. Gibanje je torej skušalo v svojih korektivnih oblikah vplivati na posledice in se ni spraševalo o vzrokih. Vprašanje je potrebno obravnavati z vidika preoblikovanja materije in zakonov, ki to preoblikovanje urejujejo. Noben organizem ni popolnoma nespremenljiv in človeško telo prav gotovo ni izjema. Drži tudi, da so v normalnih pogojih spremembe počasne in na krajša razdobja neopazne. So pa stalne. Kot se v rečnem toku spreminja položaj vodnih molekul glede na obliko in smer rečne struge, tako tudi posamezni deli našega telesa spreminjajo svoj položaj pod vplivom raznih silnic, ki te spremembe določajo; kajti značilnost žive materije je poleg zmožnosti asimiliranja hrane in razmnoževanja lastne vrste tudi prila-gojevanje. Za preživetje je to bistvenega pomena. S prilagojevanjem zunanjim silnicam se telo preoblikuje. Preoblikuje se tudi v škodljivo smer. Oblanje in opilki se ovijejo sami na sebi, ker se pri oblanju in struženju zruši njihovo notranje ravnotežje, ki je obstajalo, dokler so bili del večje celote; rastlina ovijalka se elikoidal-no dviguje kot kromozomi vzdolž svoje dvojne spirale; velika večina ljudi nima popolnoma ravne in simetrične medenice. Vsi ti primeri, skupaj s številnimi drugimi dokazujejo, da predvideva vzpostavljanje novega ravnotežja iskanje nekega zasukanega položaja. Zgradba človeškega telesa ni izjema. Pri tem prihaja do stalnega medsebojnega vplivanja različnih sil, ki bi na eni strani rade ohranile začeto ravnotežje, na drugi so prisiljene iskati novo, kajti vztrajanje pri starem bi pomenilo neprilagodljivost in možen "zlom" cele strukture. Poleg protislovnih sil je treba upoštevati še časovni faktor. Gre za hitrost prilagojevanja, ki je spet odvisna od večje ali manjše prožnosti posameznega organizma. Ta pa je spet odvisna od gibalnih in tudi od duševnih izkušenj, če že spet enkrat neupravičeno ločim ta dva dejavnika. Se vam zdi, da velja vse to tudi za duševno dinamiko, da se namreč na zunanje pritiske prilagajamo z "izvijanjem" lastnih struktur, kar še zdale-ka ne pomeni tudi "kapitulirati" pred drugimi? Frontalno odklanjanje sprememb bi nas v nekaterih primerih pripeljalo do večjega poraza. Organizem je pod stalnim priitis-kom Istne teže in stranskih sil, ki izvirajo iz premikanja raznih njegovih delov. Medvretenčni sklepi so zgrajeni tako, da odgovarjajo tem silam in mehanika je prenesla to rešitev v stroje z dvojicami krogličnih ležajev. Vendar stroji ne poznajo paramorfiz-mov, kot velja za človeško telo. To se dogaja, ker skuša človek specializirati svoje gibe, da bi delal z najmanj napora in z najmanjšo izrabo energije. Specializacija nekega dela telesa povzroči prilagojevanje vseh ostalih in videli smo, da poteka prilagojevanje vedno z "zavijanjem", kar vodi v asimetričnost drž. Višek je v tem, da asimetrično telo reagira asimetrično tudi če vadimo simetrično. Če je asimetrija naša usoda, če nam pomaga izboljšati učinkovitost, če je "izvijanje" način prilagajanja, medtem ko bi nam statično vztrajanje celo škodilo, v čem tiči problem napačnih drž, zakaj jih skušamo odpraviti? Podobno vprašanje se postavlja pri zdravilih. Očitno gre za količino, za mero. Omejeno spreminjanje koristi in niti ne kvari zunanjega videza, pretirano škodi celemu organizmu. Še en dejavnik je vreden naše pozornosti. "Izvijanje" lahko poteka v desno ali v levo. Na to je treba paziti pri kakršnihkoli gibalnih terapijah, ker se nam lahko zgodi, da bo trud zaman, če smeri "izvijanja" ne upoštevamo. P.S.: Kaj pa če prideta skupaj dva človeka, ki sta "izvita" eden levo drugi pa desno? Morda izvira njuna morebitna neprilagoditev iz nasprotne asimetrije. Kako lepo bi bilo, če bi pri tem pomagala korektivna telovadba. Gotovo pa je, da ne volijo vsi levo "izviti" levice,'niti vsi desno "izviti" desnice. Pravilnik ocenjevalne avtomobilske vožnje Sovodnje ■ Škofja Loka -Vrh KD Sovodnje in KŠD Danica prirejata pod pokroviteljstvom sovodenjske občinske uprave ocenjevalno avtomobilsko tekmo ob 10. obletnici pobratenja med Sovodnjami in Škofjo loko. Tekma se bo odvijala v nedeljo, 19. junija, s startom izpred sovodenjskega Kulturnega doma ob 8.30. Posadko lahko sestavljajo dva do štiri posamezniki; možno je tekmovati tudi ekipno in v tem primeru je treba vpisati tri posadke. Lestvici bosta sestavljeni za posamezne posadke' iri za ekipe. Starost udeležencev je neomejena, potrebna pa je veljavna listina za prehod meje. Prireditelji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne nezgode med tekmo. Vpisujejo in dodatne informacije dajejo; v uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 33029 v gostilni "Devetak" na Vrhu in v gostilni "Rubijski grad" v Rubijah. Prireditelji V nedeljo, 12. t. m., na igrišču Primorja za naraščajnike Mednarodni nogometni turnir Alpe-Jadran Spored medšolskega turnirja ZSŠDI V nedeljo, 12. t. m., se bo odvijal na proseš-kem igrišču FC Primorja v organizaciji ZSŠDI in krajevnega nogometnega kluba drugi mednarodni turnir Alpe-Jadran v mladinskem nogometu. Letošnjega turnirja, ki se bo kot običajno odvijal v jutranjih in popoldanskih urah, se bodo udeležile ekipe kategorije naraščajnikov. Na igrišče bodo stopile poleg domače združene ekipe, sestavljene iz igralcev z Goriškega in Tržaškega, karnijska selekcija, slovenski atletski klub iz Celovca SAK ter Koper. Prvi bosta stopili na igrišče ob 9.45 ekipi ZSŠDI in SAK Celovec, ob 11.00 pa bo tekma med karnijsko selekcijo in Koprom. V slovenskem dijaškem domu bo kosilo in počitek za vse udeležence turnirja. Ob 17. uri je predvidena prva finalna tekma za 3. mesto, medtem ko bo finale za 1. mesto ob 18. uri. Poleg nagraditve najboljšega igralca, vratarja, strelca, ekipe zmagovalke turnirja in društva organizatorja turnirja, bosta prejeli priznanje za uspešno sezono članska ekipa Juventine za doseženo napredovanje ter mladinska ekipa naraščajnikov Primorja za uspešno prvenstvo. Na isti slovesnosti, ki bo ob 20. uri, bo nogometna komisija pri ZSŠDI podelila posebno priznanje za trud in požrtvovalnost na področju za- mejskega nogometa Severinu Kozini, Darku Hu-suju, Borisu Primožiču in Andreju Racetu. Nagrajevanja in zaključne slovesnosti se bodo udeležili vidni predstavniki italijanske nogometne zveze. (Gombač) Nogomet za gor iške osnovnošolce Danes preostale tekme Novost športnega dneva goriških osnovnošolcev (poligon, med dvema ognjema in atletski troboj) je nogometni turnir za učence zadnjih treh razredov, ki sta ga goriško in doberdobsko ravnateljstvo pripravili ob sodelovanju ZSŠDI in treh društev, ki se ukvarjajo s to športno panogo (Juventina, Sovodnje in Mladost). Pred dnevi so se dijaki vseh naših šol (manjkali so le Števerjanci) zbrali v Sovodnjah, kjer so kljub spremeni)ivemvremenu začeli s prvimi tekmami. Veter in dež v drugem delu dopoldneva pa nista prizanesla našim mladim nogometašem, tako da so prireditelji finalne tekme preložili na danes. IZIDI KVALIFIKACIJ: O. Zupančič A - Sovo d-nje 3:1, O. Župančič B - Vrh/Rupa 2:0, Doberdob - Štandrež B 3:0, Štandrež A - Pevma/Gorica 5:0. Znova objavljamo jutrišnji spored polfinalnih tekem nogometnega turnirja ZSŠDi za osnovne šole. Cicibani: igrišče na Proseku: ob 17.30 Križ - Pesek/Bazovica/Donadoni; ob 18.15 Salež - Opčine/Sv. Ivan/Gro-pada. Začetniki: igrišče v Bazovici: ob 17.30 Šempolaj/Slivno - Prežihov Vo-ranc; ob 18.15 Gorica - Pesek/Bazovica/Opčine/Trebče. Košarka: trofeja Gorice Dom peti DOM - SOTECO 74:51 (42:21) DOM: Lisci 4, Silič 31, Pavšič 5, Bednarik 8, Skok 1, Bordon 19, Sfiligoj 2, Primožič, Zavadlav 4, Kovic. S to zmago so Domovi dečki na turnirju za trofejo mesta Gorica osvojili končno 5. mesto. Že po prvih potezah je bila razvidna premoč domačih, ki so z agresivno igro povsem zmedli nasprotnike. (Bednarik/Pavšič) o Radio opčine da se je Športna nedelja za-Valt a' vse poletje pa se bo nadalje-Sn’ledenski športni komentar, ki je na rji r.®^u vsak ponedeljek ob 18.30. Jut-Pon 9°st oddaje bo Jadranova ekipa, l^ovor bosta v studiu vodila Igor Ma-kg? *n novinar Primorskega dnevni-tjjdj , nko Lakovič. Na razpolago bo telefon za vprašanja poslušalcev. DANES NEDELJA, 5. JUNIJA 1988 9 nn ZAČ) Breq0RnavOPčinah, Selil. Sesti 10.00 na Je- Soncini A - Z; Bol1'00 ODBOJKA l.MOŠKA DIVIZIJA v Trstu, Ul. Zandonai: Rozzol - . J.O.OO v SKIFU n v LpJTAUjanS abrestila - 1 1 * Si ■'1 ŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor društva, ki bo v četrtek, 9. junija ob 20. uri v sovodenjskem Kulturnem domu. Dnevni red: imenovanje delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika in blagajnika, pozdravi, razprava ter izvolitev novega odbora. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje v soboto, 11. t. m., svoj redni občni zbor. Pričetek ob 17. uri. Vabljeni člani in prijatelji. ŠD PRIMORJE sklicuje dne 8. junija 1988 25. redni občni zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih Prosek št. 2 v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika občnega zbora, poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo predsednika nadzornega odbora, diskusija, volitve in razno. Vabljeni člani in simpatizerji. TPK SIRENA prireja tudi letos tečaje v razredih optimist, evropa, finn 420, windsurf z naslednjim sporedom: 1. OPTIMIST (za otroke od 8. do 14. leta starosti) od 20. junija do 1. julija in od 11. julija do 22. julija; 2. EVROPA, FINN 420 (za mladince in odrasle) od 4. do 9. julija; 3. VVINDSURF (za mladince in odrasle) od 25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali v nedeljah zjutraj. JK ČUPA organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 1. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7, od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanj-e sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. Darujte v sklad Mitje Čuka EDOARDO FURLANI s.p.a. TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 — kmetijski stroji vseh vrst — vsa orodja za obdelavo zemlje — stroji za obrezovanje grmičevja STIHL — motokopač ELHO Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST l’ iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 5. junija 1988 Z nepretrganim ropotanjem je skupinica pritegnila pozornost reševalnih ekip Šest rudarjev preživelo eksplozijo v Stolzenbachu Morda je kdo od 15 pogrešanih še pri življenju BROKEN —1 Tokrat so se reševalci zmotili. V veliko veselje vseh, ki so sledili razvoju tragedije v zahodno-nemškem rudniku lignita, je šest rudarjev preživelo eksplozijo treskavega plina (grisou). Skupinica rudarjev je še pri življenju, ker se je povsem naključno znašla v rovu, kjer je ostalo v zraku dovolj kisika, da so lahko tri dni dihali brez večjih težav. Vztrajno so se trudili, da bi povzročali čimveč ropota, zato so zbrali vse železne in pločevinaste predmete, kar so jih imeli pri sebi, ko je v rudniku odjeknila silovita eksplozija. Iz delno zasutega rova, v katerem so ostali zaprti, se je tako širil trušč in ropot, ki je pritegnil pozornost reševalcev. Strokovnjaki so že pred dvema dnevoma obupali, da bi lahko v rudniku Stolzenbach našli kakega preživelega, saj so bili trdno prepričani, da je ogljikov monoksid napolnil vse podzemne prostore. Po njihovem mnenju naj bi vseh 57 rudarjev podleglo nesreči. Iskazalo se je, da ni bilo tako, saj so iz premogovnika rešili pet Nemcev in enega Turka, na površje pa so zaenkrat potegnili 28 trupel, čeprav so že prešteli 36 žrtev. Prav včerajšnji "čudež" je prepričal reševalce, da ni izključeno, da je še kdo od pogrešanih rudarjev preživel tragedijo. Egon Dehn je eden izmed Srečnežev, ki bodo lahko pripovedovali o eksploziji v premogovniku. V zasutem rovu je ostal 65 ur, vse ta čas pa se je v svojimi kolegi spominjal na podobno nesrečo, do katere je prišlo leta 1963 v rudniku Mathilda. Takrat so reševalne ekipe zasledile in rešile 11 rudarjev, ki so ostali zaprti v rovih kar 14 dni. Dehn je tudi izjavil, da je bil v trenutku eksplozije skupaj z drugimi štirinajstimi kolegi, ko se je sesul prvi del rova, pa se je skupinica ločila. Šest rudarjev je zbežalo v eno smer, drugih devet pa se je razbežalo v nasprotno. Šesterica, med katerimi tudi Dahn, je tako ostala zaprta v "varnem" prostoru, kjer je bilo dovolj kisika, o ostalih rudarjih pa še ne vedo ničesar. Zdravniki so že pregledali preživele rudarje in izjavili, da so sicer nekoliko podhranjeni in šokirani, njihovo splošno zdravstveno stanje pa je povsem zadovoljivo. Na sliki (Telefoto AP): Egon Dehn, eden izmed preživelih rudarjev Proizvajali so hormone za goveda MILAN — Karabinjerji so prišli na sled dobro organizirani tolpi, ki je proizvajala hormone in jih nato vbrizgavala govedu, s čimer je kršila državne zakone in nedavne stroge predpise Evropske skupnosti. Karabinjerji so aretirali sedem ljudi, več desetin pa so jih prijavili sodnim oblastem, istočasno pa so tudi zaplenili približno dvanajst tisoč glav goveda. Tolpa je baje delovala v raznih deželah na Jugu in na Severu, posebno "aktivna" pa je bila v Lombardiji, v pokrajinah Mantova in Pavia, kjer je postavila tudi na noge pravi kemijski obrat za proizvajanje nedovoljenih hormonov. Skrivnostna avtostoparka buri duhove pri predoru pod Učko REKA Po Mediugoiju in najnovejših prikazovanjih v Sloveniji so, kot vse kaže, tudi na Hrvaškem odkrili čudežna prikazovanja Marije. Kot piše včerajšnji Vjesnik, se namreč že nakaj časa v bližini predora pod Učko pojavlja avtostoparka, ki je oblečena v črno. Enkrat je bila ženska mlada, drugič starejša in če ne bi bilo nič drugega, bi se vsa zgodba po vsej verjetnosti tu končala. Toda čudne stvari se začnejo dogajati, ko tej črni avtostoparki kdo ustavi. Povsem običajno je, da voznik skuša navezati pogovor s svojo sopotnico, toda glej čudo, o njej nenadoma ni več ne duha ne sluha. O tem skrivnostnem pojavu "črne dame" in potem o še bolj skrivnostni izginitvi je govorilo že precej voznikov. Nekateri od njih so tudi trdili, da so s skrivnostno sopotnico tudi govorili. Pri tem pa naj bi ta vedno govorila le o črni prihodnosti in za prihodnje leto napovedala konec sveta. Ti pogovori in skrivnostna izginitev "črne sopotnice" naj bi nekatere voznike tako pretresli, da so morali iskati pomoč psihiatrov, drugi, bolj pogumni, pa naj bi večkrat prevozili predor pod Učko v upanju, da bodo skrivnostno avtostoparka spet zagledali. Za celotno zadevo se je začela zanimati tudi hrvaška milica, ki pa pri rednih pregledih ni odkrila nobenih nepravilnosti. Tudi direktor podjetja, ki upravlja s predorom, ni zaskrbljen in upa, da bo pisanje o tej zadevi pripeljalo na to področje več turistov in s tem večji zaslužek od pristojbin, ki jih morajo vozniki plačati za vožnjo skozi predor. Velike možnosti za prodajo nabožnih predmetov v ZDA RIM — Eno glavnih vprašanj v sodobnem gospodarstvu je, kako izvoziti čim več izdelkov. Tudi Italija se pri tem ne razlikuje od drugih držav in predstavništva za zunanjo trgovino ICE v posameznih državah se trudijo, da bi čim bolj povečala prodajo izdelkov "Made in Italy". Predstavništvo ICE v Los Angelesu pa je pripravilo posebno študijo o možnosti prodaje najrazličnejših izdelkov z versko vsebino v ZDA. Prodaja teh izdelkov je v zadnjih dveh letih narasla.za 50 odstotkov in lani je bila vrednost prometa teh izdelkov le za malenkost nižja od 87 milijard lir. Vzrok za ta boom prodaje nabožnih predmetov vidi ICE predvsem v tem, ker je v ZDA kar 143 milijonov vernikov in 167 različnih verskih sekt. Toda Italija pri prodaji izdelkov z nabožno vsebino ni na prvem mestu. Z dobrimi šestimi odstotki celotnega prometa v ZDA Italija precej zaostaja za glavnimi dobavitelji rožnih vencev, verskih podobic, biblij na kasetah in medaljonov z nabožno vsebino Tajvanom, LR Kitajsko in Hongkongom, ki dobesedno preplavljajo ameriška skladišča s cenenimi izdelki. Te tri države tako pokrivajo že 79 odstotkov ameriškega trga. Znana ameriška "ljubezen" do kiča nudi izredne možnosti za občutno povečanje prodaje. Predstavništvo ICE poudarja, da je Italija doslej izvažala predvsem kvalitetne iz- delke s tega področja. Šlo je za skrbno izdelane obrtniške izdelke, ki so se odlikovali tudi po designu in originalnoti. Toda konkurenti z Vzhoda naj bi te izdelke preprosto prekopirali in z velikimi serijami in poceni delovno silo občutno znižali ceno. Toda kljub temu so italijanski izdelki obdržali svoje mesto na trgu, predvsem pa so uspeli tudi z dokaj visoko ceno. Največji uspeh na ameriškem trgu imajo ročno izdelani neapeljski angeli, ki so dosegli tudi 762 dolarjev za posamezni izdelek. Študija ICE govori o treh načinih, kako še povečati italijanski delež na ameriškem trgu. Tako naj bi po eni strani izdelke prilagodili vse večjemu številu rojstev in porok v ZDA, poleg tega pa naj bi bila ofenziva usmerjena tudi proti zbiralcem najrazličnejših predmetov. Računajo, da se bo samo s prodajo nabožnih izdelkov za otroke dalo že leta 1990 zaslužiti 25 milijard lir, več kot dvajset milijard lir pa naj bi prineslo tudi vse večje število porok, kjer so na poročnih seznamih daril v ZDA vse bolj zaželena darila, ki imajo strogo verski značaj. Končno naj bi zadnji segment potencialnih kupcev predstavljali zbiratelji, ki jih je v ZDA približno 8 milijonov, med predmeti pa so najbolj iskani najrazličnejši krožniki z versko vsebino. Kombi in motor Rdečih brigad? V Milanu je v teku preiskava Milanski preiskovalci iščejo lastnika kombija, na katerem je bil natovorj^ tudi motor honda 600, ki je po njihovem mnenju last rdečih brigadistov l Težave v sovjetski jedrski elektrarni? STOCHKOLM - Na območju Baltskega morja so v zadnjih tednih zabeležili višjo stopnjo radioaktivnega sevanja. To je včeraj izjavil švedski znanstvenik Lars Erik De Geer, ki je to povišanje radioaktivnosti povezal z nekaterimi tehničnimi težavami v sovjetski jedrski elektrarni v kraju Ignalina v Litvi na baltski obali. Nuklearka v Ignalini je med največjimi tovrstnimi obrati na svetu (njena moč presega 1500 megavatov) in je zaradi grafitnih blažilcev podobna jedrski elektrarni v Černobilu. Švedski strokovnjaki sicer izključujejo okvaro v elektrarni, podčrtujejo pa, da je obrat precej zastarel in zanemarjen ter istočasno obžalujejo, da sovjetske oblasti doslej sploh niso posvetile potrebne pažnje višjim stopnjam radioaktivnosti. Papež obiskal avtomobilsko hišo Ferrari MODENA — Papež Janez Pavel II. je včeraj pričel svoj pastoralni obisk v Emiliji-Romagni. Obiskal je Modeno in se nato v Maranellu srečal z voditelji in z delavci avtomobilske hiše Ferrari. Na srečanju z delavci je papež posvetil pozornost nedavni encikliki "Sollecitudine rei socialis", v kateri kot znano obravnava kočljiva vprašanja družbene pravičnosti in položaj delavcev v današnji družbeni stvarnosti. V obratu Ferrari se je nato Janez Pavel II. srečal z voditelji in s piloti te slovite avtomobilske hiše. Uglednega gosta je v odsotnosti priletnega Enza Ferrarija, ki je bolan, sprejel njegov sin Piero Lardi Ferrari. Pred odhodom pa si je papež, povsem izven programa in strogega protokola, zaželel kratko vožnjo z avtom Ferrari (na sliki), ki je imel za volanom sina ustanovitelja in lastnika avtomobilske hiše. Papež bo danes obiskal tudi Bologno, prihodnji teden pa bo šel na pastoralni obisk v Kalabrijo in na Sicilijo. ruzalemski sex-shop« ZALEM — Pred približ”°rno Feruzalem razpolagal s P ^ ki mu je bilo ime Eros. ajno ortodoksnih Zidov 1 d poskrbela, da je tr9 jp i". Uničili so njene prosto "nečiste" zidove. op- letih se je očitno kaj SP^ v te i v Jeruzalemu, saj so P^eri ovno odprli trgovino, v kje jn o najbolj razburljive ar tniid spolne" pripomočke. ^ gu-jovine trdijo, da so se Fzelo r je bilo povprašavani saj poskrbeli pa so za varno ^ zložbe opremili z nep j.ražijo , oboroženi pazniki p 'svetišče spolnosti . ^p. livost vseh zanimivosti y tr. v trde'