HfcU« l^ued d»ny Sundaja and Holidajs. PROSVETA Urednlikl Un upravnlikl prostori; 1057 South Lavndale A v«. Offlo« .ot Publication: SMT South Lavvndale Av«, Trlephane, Rockwmll «004 1 Bubacription $0.00 Ymrly ŠTEV—NUMBER 221 Acceptanc« for mailing at »peci«! rate of poatage provlded for ti aection 110*, Act of Oct t, 1017, authortied oa June 4. Berlin priznal prodiranje Rusov proti Poljski in Rumuniji = Ruoke kolone formirale lok okrog nemške oborožene sile na zapadni strani Kijeva, zasedle nadaljnjih 80 naselbin in se približale Korostenu. Srdite bitke divjajo na ozemlju pri Krivoj rogu in Nikopolu.—Osma britska armada prodira proti novi nemški bojni črti v Italiji.—Zavezniki zagnali tanke in bojna letala v akcijoproti japonskim četam na zapadnem obrežju otoka Bougainvilla.—VVashington naznanil uspesne operacije proti nemškim podmornicam London, 10. nov.—Radio Berlin je danes priznal, da sovjet jkc čete hitro prodirajo proti Poljski in Rumuniji zapadno in »verno od Kijeva. "Nemške čete so zavojevane v ljutih bitkah s sovražnikom na široki fronti," pravi Berlin. Naciji so naznanili reokupacijo nekaterih krajev, zamolčali pa so imena. Rusi so omajali nemške linije na severozapadnl strani Smolen-ska v prodiranju proti Latviji, se glasi vest iz Moskve. Srdite bitke na perekopski ožini, ki spaja polotok s Črnim morjem in rusko celino na severu, se nadaljujejo. London. 10. nov.-—Kolone ru-ike armade so formirale lok okrog nemške sila na zapadni strani Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, .zasedle nadaljnjih 80 vui in naselbin in se približale Korostenu, železniškemu centru, k glasi poročilo ii Moskve. Ta totegični center dominira pro-fe, ki vodijo iz Rusije do polj-4rmeje. • -* ..^-v —-,r - . Cilj sovjetskih operacij je popolna obkrožitev nemških legij na ozemlju ob krivini Dnjepra. Rusi so zasedli Sitnjaki, važno mesto, 40 milj zapadno od Kijeva. (Londonska radiopostaja poroti, da je eno ruska kolona prodrla do točke, ki leži 90 milj se-»erozapadno od Kijeva in pet milj od železnice Korosten-Žito-mir-Berdičev.) Sovjetski buletin omenja prodiranje ruskih čet na zapadni in everozapadni strani Nevela, na fronti nad Vitebskom. Slednje m«tJ? odbiti in sovražnik vržen fczaj 7. velikimi izgubami. Z*vatniiki stan v Alširu. 10. n,,v' —-Osma britska armada se g približala novi nemški bojni Miji na 25 milj dolgi črti frorit' peta ameriška armada pa hribe nad to črto, se J**1 riil^nanilo. To je že tretja bojna črta, formirana ^ pritiskom zavezniške sile. ,nc| so zagnali dve novi di-"Ji v ' ,>eracije, da uaUvijo pranje zaveznikov proti Ri-" S vi, s«, da Je v akciji proti smoL ir ;imeriAki «rmadi enajst , ^ilj, okrog 165,000 An,» •HI«. , ftiili j iar, < ke in britske čete so za-k'"K 50 trgov in vasi na ''b Jadranskem morju v *'eh dneh. Oddelki brit-"le so včeraj prodrli pet >n okupirali Presco-' astelguidooo, Torre-^Rlieto in Villefonsio. 2"*»»lškl st«. na Pacifiku. Ze vezni® so zagnali tanke in bojna letala v akcijo proti japonskim četam, ki so se izkrcale na zapadnem obrežju otoka Bougainvilla, pravi komunike iz glavnega stana admirala Williama F. Halseyja, vrhovnega poveljnika ameriške bojne mornarice. Japonci so se izkrcali na severni strani zaliva Em-press Augusta zadnjo soboto. Glavni stan generala Douglasa MacArthurja poroča, da so Japonci formirali bojno Črto ob reki Larumi, pet milj nad rtom Torokinom, severno od zaliva Empress Augusta, ^kjer so se ameriški pomorščaki izkrcali zadnji teden. Poročilo omenja ostre bitke na ozemlji v bližini ustja omenjene reke. Zavezniški letalci so metali bombe na japonske pozicije pri rtu Torokinu in japonske ladje na morju v bližini obrežja, ki so potopile pet ladij, osem pa poškodovale. Waahington, D. C» 10. nov.— Skupna ameriško-angleška deklaracija, katero jp objavil urad za^ vojne informacije, - omenja uspešne operacije proti nemškim podmornicam v avgustu, septembru in oktobru. V teh mesecih so Američani in Angleži potopili 60 nemških podmornic. Predsednik Roosevelt je na konferenci s časnikarji dejal, da so nove metode operacij proti nemškim podmornicam učinkovite v severnem in južnem delu Atlantika in na Sredozemskem morju. Neuradni pregled, ki ga je sestavila časniška agentura United Press, kaže, da so zavezniške izgube v preteklem in tem letu znašale 818 potopljenih parnikov na vseh morjih. Nemške podmornice so potopile 768 parnikov na Atlantiku. Sedem parnikov je bilo potopljenih v septembru, v oktobru pa samo eden. Sforza zahteva kolonije v Afriki Italija mora obdržati Libijo, Eritrejo in Somalijo Neapel. Italija. 10. nov.—Grof Carlo Sforza, bivši italijanski zunanji minister, ki se je pred nekaj tedni vrnil domov iz Amerike, je pojasnil svoje stališče glede kolonijalne politike. Dejal je, da mora Italija obdržati Libijo, Eritrejo in Somalijo, svoje bivše kolonije v Afriki, prizna pa naj neodvisnost Abe-sinije in Albanije. Grof je dejal, da izguba teh kolonij lahko provocira v Italiji nacionalistično razpoloženje v povojni dobi in ustvari pogoje prerojenju fašizma. Dalja je rekel, da je treba upoštevati razliko med kolonijalnim imperijem demokratične Italije in fašističnim osvojanjem in da so imele Libija, Eritreja in Somalija najbolje administracije pred dvigom fašizma. "Mussolinljev nspad na Abe-sinijo je demonstriral, da je bil diktator večji bedak kot zločinec," je rekel Sforza. "Mirna ekonomska dominacija Abesini-je po Italiji bl deželi prlnesls večje koristi nego vojsška okupacija. Napad na Albanijo ja bil še večja bedastoče." .1 Kompanija toii unijo za odškodnino Chicago, 10. nov. — Montgo-mery Ward «e Co. je vložila pri sodišču tožbo proti uniji United Retail, Wholesale & Department Store Employees, of America, v kateri zahteva odškodnino milijon dolarjev. Kompanija trdi, da jo unija blati v letakih, katere raz pečava med delavci. Sandra Slotkln, reprezentant u-nije, je Ukoj udaril po kompa niji in jo obdolžil, da jo hoče s tožbo očrniti pred pogajanjem glede sklenitve nove pogodbe, ki naj bl nadomestila sedanjo, katere veljavnost poteče 8. decembra Kompanija je že izjavila, da ne bo sklenila nove pogodbe z unijo. Španija zanika priznanje lutkovške vlade VVashington, D C., 10. nov.-Vlade španskegs diktatorja Franca je zagotovila Ameriko, da ni v poaleni poslsnici lutkov-ski japonski vladi na Filipinih priznala te vlade Poslanica je bila le gesta uljudnoatl in odgovor na ono. katero Je Španija dobila od Joeejs P Leurela, predsednika lutkovške vlade Državni podUjnik Edw«rd R Stettinius še ni irjavil, sli je pojasnilo španske vlsde zadovolji- vo ali ne. Gonja proti Židom v Argentini i Publikacija napada, ameriške imperialiste Montevldeo. Urugvaj, 10. nov. Da se pripravlja gonja proti Židom v Argentini, je razvidno iz člankov v magazinij Clarinada, ki izhaja v Buenos Airesu. Kopije tega magazina so pravkar dospele v Urugvaj. Ta je znan kot nacijem naklonjena publikacija. Članki zahtevajo izgon 40,000 Židov iz Argentine, ali pa izolacijo teh v židovskih četrtih. Dalje zahteva zatrtje vseh židovskih listov. V Uda predsednika Ram i reza je pred nekaj tedni suspendirala te liste, potem ps jim je dovolils ponovno ponovno izhajanje. Magazin poveličuje Ramirezovo politiko in uživa posebne pravice Mnogo latinskih republik je dalo msgazin na črno listo in ne sme prihajati v te republike. Magazin hvali dr. Martineza Zu viriaja, novega notranjega mini stra, ker piše protižidovske član ke pod psevdonimom Hugo West. V teh udrihs tudi po židovskih, aiperišklh in angleških imperislistih. Nedsvno je pri nesel kartun predsednika Rooaevelt« kl ga kaže. ko ščuje tol po psov proti Ram i rezu. - Resolucija v prilog Udom pred kongresom VVashington, D. C., 10 nov. Kongreanik Rogers. demokrat is Calif ornije, Je predložil resolucijo glede imenovanja posebne komisije, ki naj bl posUvib U-borišča za židovske begunce v nevtralnih državsh. KomisMa naj bi pod vzela tudi korake sa rešitev evropskih Židov pred uničenjem Resolucije naglaša. turška vlada revidira svojo politiko Sporazum m zavezniki na vidiku ■ #|> ZVEZA S SOVJET. SKO RUSIJO Ankara. Turčije. 10. nov.— Znamenja so se pokazala, da se bo Turčija odpotedala politiki stroge nevtralnosti v vojni in se pridružila zaveznikom. V revizijo politike jo sili moskovski sporazum med Rusijo, Veliko BriUnijo, Ameriko in Kitsjsko. Javnost nspeto pričakuje re-zultaU diskusij med turškim zunsnjim mlnistrpm Menemen-cioglijem in brtUkim zunanjim ministrom Edenom v Kairu, Egipt, kjer se je felednji ustavil na poti iz Moževo v Anglijo. Dosega popolnega Sporazuma na moskovski konfstenci med Rusijo, Ameriko tn Veliko Britanijo, ki določa povojno kooperacijo, je ustvarila podlago sodelovanju med TuriHjo in zavezniki. Izgleda, da Tuftija noče biti osamljena iz več Razlogov. Možnost je, da se bo Turčija pridružila savesnlkom in napovedala vojno Noihčiji, ali jim pa odstopila beze ns svojem ozemlju, s katerih bodo zavezniki Uhko uprizarjali napade na nemške pokrajine. Nedavno sklenjeni pakt med Anglijo ln Portugalsko lahko služi kot pre-cadent. Portugalske je s tem paktom odstopila Angliji bsze na Asorskih otokih. I efa * Turčije se bo morda pogajala z Rusijo glede sklenitve vojaške zveze. Turške baze bi bile le omejene vradnostl za zaveznike zaradi pomanjkanja cestnih in železniških zvez. Turčija ja od začetka vojne s pomočjo angleških Uhnikov zgradila več voja-ških leUlišč. Nekateri turški krogi vodijo opozicijo proti reviziji politike ln naglaša jo, da moskovski sporazum ne nudi za dostnih gsrancij glede zaščite malih državic pred agresijo. Roosevelt zagovarja mezdno formulo Vodja železničarjev zapretil z oklicem stavke VVaahington. D. C.. 10. nov.— Predsednik' Rooaevelt je na se Stanku s časnikarji nsmignil, da bo skušal ueUviti kampanjo delavskih organizacij za preklic mezdne formule "malega Jekla" za toliko čaaa, la posebni odbor, kl ga je on imenoval in mu poveril študijo naraščanja živ ljensklh stroškv, poda svoje poročilo, Člani tega oril>ora ima [o ugo loviti, ali so edanje metod« federalnega biroja ze delavsko sUtistlko v zbn an ju podatkov o življensklh stnških učinkov! te in kažejo pr«vo sliko sli ne VodiUlji unij Kongresa Industrijskih organ iz* 4 J In Ameriške delavske feder««i|e Ur železni ških bratovščin 'rdijo, da niso George M H Tiso«, predsed nik bratovščini železniških k ter kov in bivši odja delavskih Zavezniki ustanovili pomožno komisi jo Reprezentantje Združenih narodov podpisali dogovor Waahlngton. D. C.. 10. nov.— Protioaiščna vojna zveza zavezniških držav je zdaj postala organizacija za povojno ekonomsko kooperacijo, mednarodno Ulo, ki ga tvorijo reprezenUntJe 33 Združenih narodov in enajat pridruženih driev. V območje U spada pomoč prebivalcem osvobojenih dežel. Nova organizacije je dobila ime United Nation Relief and RehsbiliUtion Administration, ko so represententje Združenih narodov podpirali dogovor v Beli hiši. S tem so se obvazali za skupno financiranje pomoft-nega programa. V imenu Amerike Je tiogovor podpisal predaednlk Roosevelt. On Je v svojem govoru poudarjal, ds je usUnovitev nove organizacije ponovna demonstracija solidarnosti J&druženlh narodov v prlzsdevanjlh, katerih cilj je olajšanje bede. UsUno-vitev je snsčllns, ker je sledlls deklarscljl štirih velesil, objavljeni po zaključenju moskovske konference, s katero ao se Amerika, Velika Britanija, sovjeUke Rusija in KiUjsks obvezale, da bodo kooperlrale v vojni Ip povojni dobi. Posebni svet pomožne komisije, ki ga tvorijo reprezentanti Združenih narodov, je nssnanil, da se bodo člani Uga sveU danes sesuli ns svoji prvi seji v Atlantic Cityju, N. J. Ns UJ bodo razpravljali o Izvajanju pomol nega programa. Nemška ofenziva proti četnikom Bitke med bolgarskimi vojaki in gerilci 10. nov,—Glavni *Un generala Mihajloviča poroča, da ao Nemci začeli veliko ofenzivo proti četnikom v zapadni Srbiji, da jih odrežejo od drugih četni-ških grup v Črni gori, Bosni in Hercegovini. Nemci prodirajo v dolini ob reki Drini Poročilo dosUvlja, da ae morajo četniki boriti tudi proti hrvaškim ustašem in bolgarskim vojaškim enoUm In da Ja prodiranja Rusov proti Rumuniji povečalo napetost na Balkanu. Vest iz lsUnbula trdi, da je 4000 bolgarskih gerilcev zavoje-vanih v bitkah z rednimi četami v bolgarskih hribih v bližini Stare Zagore. Gerilci so obvestili Sofijo, da se bodo borili, do-kler ne bo formirana nova vlada, kl se izreče za prelom s Nemčijo. Kakor jugoslovanski pertizsnl, tako tudi bolgarski gerilci dobi vajo pomoč i/ KusiJe. Iz Sofiji prihajajo poročila, da s« ruski padalci spuščajo na tU na bol garakem obrežju in da se tam izkrcavajo ruake ČeU. Glavni aUn jugoalovanake osvobodilne armade, kaUre poveljnik je general Tito, poroča o bitkah mod partizani in nemški mi čeUmi v bližini Sarajeva Nemška aila Umkaj je bila oje čana In je izgnala partizane is Visokega Zavezniški letalci gerllrem Zadnjo nedeljo ao me Uli bombe na Orač, albansko luko, ki ao porušile več skladišč Domače vesti Nov grob v Pennl Ambridge, Pa —Pred kratkim je tukaj umrl Jos. Pele, star 67 let ln doma ls Srebrnlčev pri Novem mestu. Bil je sUr naseljenec ln tudi uatanoviUlj društva 33 SNPJ. Zapušča šeno, sina in štiri hčere. Nov grob v Detroltu Detroit, Mich.—Dne 20, oktobra je tukaj umrl Thomas Kvar-tič, star 66 let ln doma lz Barbare (?). Bil jo član društva 51» SNPJ in s4pulča ženo in aina. Članka v bolnišnici Benld, 111.—Dne 4. novembra je bila Ann BUicich, članica društva 351 SNPJ, odpeljana v bolnišnico v Litchfieldu, kjer je bila 8. t. m. operirana. Njeno atanje je kritično. Članstvo ji teli okrevanja. Churchill vidi zmago v prihodnjem letu Anglija in Amerika morata biti pripravljeni na irtve London. 10. nov.—P r e m 1 e r Winston Churchill je dajal, da bo vojna v Evropi zidtljučena s smago zaveznikov v prihodnjem letu, "če ne bomo storili reanih napak v strategiji." On je tudi izrekel svarilo, ds zadnja faza v operacijah bo najbolj krvava sa zaveznike in zahUvala ogromne žrtve v življenjih ln maUrlalu. "Bitke v večjem obsegu od onih pri WaUrlooju in Oettya-burgu so ns vidiku," je dejal. "Žalost ss bo naselila v mnogih hišah adrulenega kraljestva in Amedke. Prihodnja leto bo ta-htevalo' največje irtve v vrstah briUkih ln amefiških armad." Churchill Je govoril pri ceremonijah, ko ja bil ustoličen Frank E. Newson-Smith kot novi londonski župsn. Vršile so ae v mestni hiši v navsočnosti čes tristo prominentnih ljudi. Več tisoč ljudi je bilo sbrenlh pred mestno hišo. Premier je dejsl, ds ao zavezniki v Um Utu izvojevali uspehe na vaeh bojišlčh. Zmage tvorijo nepretrgano verigo. Bombardiranje nemških meat in in-duatrijsklh središč, ki je para-lizirajo produkcijo, poleg drugih udarcev, zadanih nacijski oboroženi sili, Je lahko uvod v odločilne dogodke ua evropskih bojiščih. Churchill je poveličeval ruake armade, ki zadajajo atrahoviU udarca Hitlerjevim legijam. Ti udarci lahko postanejo amrtnl. Argentinska vlada poostrila cenzuro Buenos Alrea, Argentina, 10 nov.—^Vlada je naznanile u«U-novitev posebnega biroja za kontrolo vaeh virov informacij, To l>omeni poostritev cenzure tlaka ln radljakih poročil Člani biroja ao direktno odgovorni predsedniku Pedru Kamirezu. oddor za 0sv0-boditev francije reorganiziran General Giraud odstavljen kot sopredsednik NOVI KOMISARJI IMENOVANI Aliir. AlieeUa. 10. nov.—General Henri Giraud je bil odaUv-Ijen kot aopredaednik in član odbora sa osvoboditev Francije v drestičnem pre mešan ju ln general Charlea de Gaulle ter njegovi pristaši so a tem posuli dominantna grupa v francoaki poli-tiki. Giraud, kl je že večkrat Izjavil, da je vojak, ne politik, je obdržal pozicijo vrhovnega poveljnika francoake oborožene aila. Odstrenltev Girsuds in štirih drugih člsnov je resulUt konference, kl ae je pričela pred tremi dnevi in ns ksUrl je bile rssprava o dolgem sporu mad generaloma. Sprejet je bil u-ključek glede formalnega razpusta odbora ln De Gaulle ja na podlagi tega zaključka dobil oblast praosnove odbora. Sklop so odobrili in podpisali Giraud in drugi člsni odbora. Sedem novih komiaarjev je bilo imenovanih in med temi so štirje voditelji podUlnega uporniškega gibsnjs v Frsnciji. Ko-munlstlčns stranka nI hoUla prevzeti pozicij v premetenem odboru. Andre Mercler, beoed-nlk U stranke, Je isjovu, ds Je njegove grupe se odprlo diskusijo o problemih, saeno ps Je okrcal metode reprezentantov drugih političnih grup pri formiranju novega ridbora. Tn Je sledilo prihodu 40 voditeljev lz Francije, članov posvetovslnege sveta. Poleg Glrauds so bili odsUv* Ijeni genersl Paul le Gentll-homme, obrambni komisar; genersl Alphonse Georgoa, minister brez portfelje; Msurlca Cou-ve de MurvUlo, finančni minister, in dr. Julas A bedi«, justični miniater. Ministrske pozicije ao dobili Andre le Trocquer, Kmanuel de la Vigerie, Pierre Mmidea-Frsn-ce, Pierre Frensy, Louis Jaequi-not, Kene CapiUnt ln Henri Qu*uille. V reorganlsirsnam odboru Je 18 člsnov, dvs več kot v prejšnjem, Japonski general Sakurada se ubil grup, naklonjet ih Rooseveltovi bdminiatraelji. je pri zaellšenju - .-. . pred ČUni sena nega podod«eka £'aV€Z^,m' mg° za meddržavno t govlno dejal, da napadli Vatikana Wa«hington, I). C, 10 nov.— Radljako porodilo japonske čaa-nikarake agenture Domej, kl ga je zabeležil ut*\ i* vojn« In for-Domasajo macije, pravi, d« ae je general T«k«šl Hekurad« ubil v letalakl nesreči, ki se Je pripetil«, ko ae je vračal domov s fronU na jui-nem Pacifiku je suvka na žel -cnicah neizbežna. če železni/«'JI ne dobe zvišanja mezde Harrtson Je priporočal sprejetje reeofecije aene- W««hlngton, D C , 10, nov.— Pomožni državni Ujnik Edw«rd R. Stettiniua je naznanil, da Je dobil od generala Dsrighta D ed-pisano premirje v Camplegnu, Francija, med Nemčijo in zavezniki Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija so se podale nekaj dni prej. Dne 11. novembra ob enajstih predpoldne je bil oddan zadnji strel in strašne vojne, ki je trajala štiri leta in pet mesecev, je bilo konec. Takrat smo dobili v Ameriki in ostalih zavezniških deželah nov praznik: dan premirja ali enajsti november. Ta praznik sicer ni zapovedan, niti ni tako slovesen, kakor je na primer četrti julij, vendar je nekakšen spominski dan, ki ga navadno obhajajo orga nizacije bivših vojakov z obhodi in drugimi prireditvami. S sentimentalne strani bi dan premirja imel biti praznik velike zmage —na realni strani je bil ta dan na splošno velika puščoba, le onim, ki so izgubili svojce na bojišču, je leto za letom obnavljal otožne občutke. Takoj prva obletnica premirja (1919) je pokazala, da je bila zmaga Amerike in njenih zaveznikov v prvi svetovni vojni zelo jalova. Svetli idealizem, ki Je ob koncu vojne dvignil do viška j>oteptane male narode v Evropi in je tako prešinil milijone miroljubnih ljs-di v Ameriki, da so 11. novembra 1918 dobesedno noreli na ulicah —je izpuhtel, kakor kafra, ko je bil podpisan Versajaki mir. Idealizem, ki ga je užgal predsednik Wilson s svojimi štirinajstimi mirovnimi točkami, je bil globoko pokopan na mirovni konferenci v Parizu—borne ostanke tega idealizma (osnutek Lige narodov), ki jih VVilson prinesel iz Pariza domov, je pa nekaj mesecev kasneje pokopal reakcionarni ameriški senat. Od ameriške in zavezniške zmage leta 1918 so ostali kupi mrli« čev, ogromna kopica dolgov in velik glavobol, vse drugo je Šlo po vodi. Kdo Je zapravil mir? V glavnem zmagovalci sami, ki sploh niao onarali poštenega miru za prizadeta ljudstva, dokler je tre jala prva svetovna vojna—je bfla vojna za demokracijo, za svobodo malih narodov, za odpravo vojne sploh, zadnja vojna! De jansko se ni ta vojna nikdar končala. Ko je prišel uradni mir, se Je vojna nadaljevala v presledkih tukaj ln tam—in zavezniki so v več primerih sami posredno ln neposredno povspeševall to na-* daljevanje vojne. Z demokracijo ln svobodo malih narodov je bilo še slabše. V Nemčiji je bil storjen poskus za demokratizacijo, ampak priložnosti za razvoj demokracije v srednji Evropi ni bllo. Reakcija s strani Francije in Anglije ln silna agitacija s strani komunistične Rusije sta povzročili, da Je bila Nemčija celih petnajst let v stanju civilne vojne. Demokracija potrebuje miru za svoj razvoj in raz-cvet—miru pa ni bilo. Miroljubni In konstruktivni radikalni in liberalni elementi, ki so pričakovali večjih ekonomskih in socialnih preobratov, so bili kruto ogoljufani. Bujne delavske organizacije vseh dežel so prišle med dva mlinska kamna: kapitalistično reakcijo in komunistično destrukcijo. . . V teh razmerah je moralo priti, kar je prišlo: čez pet let fašizem, Čez petnajst let nacizem—oba monstruma skupaj sta pa porodila drugo svetovno vojno, katera je izbruhnila dobrih dvajset let po prvi. Ko danes gledamo četrt stoletja nazaj, na 11. november 1918, na konec "zadnje vojne na svetu," na konec vojne, "ki je odpravila vojno"—je druga svetovna vojna stara že štiri leta ln nekaj čez dva mesecs. Nobenega dvoma ne sme biti, da bo ta vojne daljša, najbrž precej daljša kot je bila zadnja; v besnostl, grozo-vitostl in obsežnosti je že davno posekala zadnjo. V mnogih ozi-rlh Je bila zadnja vojna napram sedanji—piknik. . . Sedanja vojna ima tudi lepa gesla: za demokracijo, za štiri svo-bode, za navadnega človeka, revolucionarna vojna!—Vae to Je all ilght, vsaka vojna mora Imeti gesla. Ni pa to pot nobenega gesla, da je to zadnja vojna—kakršna je bila ona, ki se je zaključila pred pet in dvajsetimi leti. To pomeni, du so se odgovorni ljudje vsaj nekoliko spametovali. Danes le upamo, da morda pride trajni mir |to tej vojni. ... Morda. . . Mir za daljšo dobo morda dobimo, vemo pa ne—garancij nl! Demokracija se morda poglobi v demokratičnih deželah in morda »e razširi tudi na one dežele, ki so zrele zanjo, vemo pa ne—garancij nl! Prav tako Je s štirimi svobodami! Prav tako je z vekom navadnega, malega človeka! Prav tako je z revolucijo!__Ga- lanclj za vse to nl notjflfth. Od zadnje vojne Je preteklo »>et ln dvajset let tn v tem čarti so .ne povprečni ljudje nekoliko spametovali. Morali so se! Kajti šli so četrt stoletja skozi celo vrsto malih vojn, civilnih vojn, krvavih revolt in končno so padli v novo svetovno vojno, veliko hujšo in barbarsko kot je bila zadnja. Če ta bridka In krvava šola ne bo spametoval« normalnih ljudi, tedaj nl več upanja, da Jih bo še kaj na svetu. , Poglejte ameriški senat! Pred štiri in dvajsetimi leti je ta senat z največjo naslado zadavil Ligo narodov, kolikor se Je tikala Združenih držav, in prepustil je Evropo In ostal! svet političnemu in j socialnemu kaosu danes pa isti senat glasuje 85 proti 5 za sodelo-' vanje Amerik«* v mednarodni organizaciji suvereno enakopravnih! držav, malih in velikih, za očuvanje miru! Ali ae Je naš senat spametoval? All je v tem koraku senatne zbornice kaj upanja, da bo po tej vojni Amerika krenila na drugo, pravo pot? Precej Je upanja, daj bo bodoči mir radikalno drugačen In boljši, ampak garancij nl' nobenih. Edina garancija za trajni »n ImiIjšI mir v bodočnosti Je demokratična /avest ve< me ljudstev, ki morajo biti trajno na straži v ta namen Oblak pri bratih West Frankfort, IIL-Večkrat vidim, ko dopisniki poročajo, da so bili v tej in tej naselbini. Bila sem v Chicagu približno štiri mesece pri hčeri in zetu Johnu Bergantu. Dne 14. septembra pride zet z dela domov in pravi, da imata z ženo teden dni počitnic in da gremo še tisti večer v Oakdale, Pa. Rekla »efti, da nisem zdrava in ne vem, kako bo. Zet pravi, da je že dva tedna, odkar sta kupila vozne listke in prostor gotovo dobimo. Vse izgovarjanje je bilo zaman. Zet pravi, da bom šla, pa mageri me nesete na bus. "Zakaj ne bi šla pogledat ovojih dveh bratov, ko pravil, da jih nisi videla že 24 let?'r In tako se je zgodil^. Dne 15. septembra ob eni uri zjutraj zasedamo bus v Chicagu, popoldne ob šestih pa pridemo v Pittsburgh. Treba je bllo iti še nsprej. Gremo na kolodvor, kjer izvemo, da vlak ne gre več tisti dan do našega cilja. Potem najamemo taksi, ki nas je za $4.35 peljal v Oakdale. Dne 14. februarja leta 1913 sva se s pokojnim možem preselila it Moon Runa, Pa., v Black-ton, Oklahoma. Od tedaj je torej že več kot 30 let. In po 30 letih sem se zdaj drugič peljala skozi Moon«Run, toda tam se nismo, ustavili, kajti naše misli so bile pri mojih bolnih bratih, pri Johnu Čuku v Oakdalu in pri Jakobu, ki ae nahaja v državnem sanatoriju v Woodvillu. Človeku je hudo, ko pomisli, da je tam že 24 let, ali j>omoči ni bilo zanj. Brat John je prej vse poskušal predno ga je dal v Kan a torij, toda, ves njegov trud je bil zaman. In tako je brat Jakob pustil skoraj Vsa svoja mlada leta na tistem prijaznem hribčku v Wood-vlllu, Pa. Obiskali bi bili tudi Moon Run, toda prvič sem bila preslabega zdravja, drugič pa nismo mogli da se prepriča, kako so priljubljene starejše ženske v onih tovarnah, ki oglašajo v listih in drugod, da potrebujejo ženske pri produkciji vojnih naprav. Obiskala je sedem takih tovarn, ki oglašajo, da jx>trebuj*jo» ženske za nočno delo, jjosebno pa vabijo one pstriotične žene, ki ne morejo delati podnevi, pripravljene pa ao doprinesti svoj delež k zmagi pri nočnem delu. Naša senatorica pa *sedaj ob-dolžuje to oglašanje kot slepilo kker ae oni, ki oglašajo, ne drže tega, kar navajajo javnosti v svojih oglasih, to je, da potrebu jejo delavke pri produkciji voj nih i>otrsMčin, Vsaj tako smo čitali v enem izmed naših lokalnih listov., Miss Mshoney pravi, da so jo v dveh tovarnah spoznali, kdo je in so bili še precej uljudni z njo, vendar so jo zavrnili, češ, da ae jim zdi, da nimajo takega dela, ki bi jo zanimalo. Najprej je šle v upoštevalni urad pri Bronze Aluminum Foundry Co. Tam je videla, da so mlada dekleta dobila vpralalne pole, da jih izpolnijo, dočim starejše ženske teh niso bile deležne. Ampak naj sama pove, kako je bilo: "Ko sem tudi jaz vprašala za vprašalno polo," pravi senatorica, "me je uradnik nekam jezno pogledal in pokazal, kje se dobi. Ko sem prošnjo izpolnila, čakam na sedežu nad eno uro, a nihče se ni brigal zame, niti ne za druge starejše ženske. Ob 12:30 se uradnik dvigne, da gre h kosilu in nam pove, da ne bo nobenega izpraševanja do popoldansldh ur. Tudi jaz sem šla na kosilce in se vrneoi čez eno uro. I Ko se prične "interview", sc bila mlada dekleta v starosti 20-21 let prva. Nihče se pa ni pobrigal za one moje starosti (ons je menda otara okrog 40 let) ir so kar napj-ej čakale. Ko sem čakala tri ure in " pol, vstanem mu dajem mojo neizpolnjene All ree primanjkuje delavkr Cleveland.—Mi v državi Ohio nimamo samo moških senatorjev, ampak tudi žensko, kot jih imamo člani SNPJ tudi v glavnem odboru. Ime naši državni aenatorlcl je miss Margaret Ma-honey in je menda bolj postarno dekle. Če je do sedaj predlagala ali podpirala kak dober zakonski načrt, nam ril znano, znano pa nam je, da se zanima za "ženski problem", vsaj pa za žene svoje starosti. In tako je šla na bojno fronto, fieir res dobiti avta, da bi se vozili okrog '3 7™ kot bl hoteli. In tako smo ostali 'pr°Šnj° in P°Vem' da V resnlcl doma pri bratd Johnu, ki je samski in smo se torej vsi skupaj bečljali. Moj zet je najbolj pogrešal svojo karo. Prenočevali smo pri Opekovih, katerim lepa hvala za postrežbo. Vreme je bllo dokaj prijazno. Čas je hitro minil in treba se je bilo odpraviti nazaj. Dne 21. septembra se poslovimo od brata Johna v nadi, da se zopet vadimo prihodnje leto. Ob 7:35 zjutraj dobimo vlak ln se peljamo v Pittsburgh, tam pa zasedemo bus ob 10. url. V Chicago smo se pripeljali ob 12:30 po polnoči. Vožnja je bila dokaj dobra in prostora dovolj. Zdaj pa lepa hvala mojemu zetu in hčeri. Gertrude Mediaer. 313. ne potrebujen\jflfla, .ampak le hotela dognati, koliko je t ničema tem, ds primanjkuje delavk." Par dni jiozneje se je senatorica miss Mahoney zopet odzva la na oglas, v katerem je Electric Controller Co. oglašala zt delavke. Pravi, da so bili zelc prijazni z njo, toda so se izgovarjali, češ, da so pozabili ustaviti oglas v listu. Drugi dan je zopet čitala v prvi izdaji našega meščanskega dnevnika, da ista kompanija— Electric Controller — potrebuje delavke le za začasno delo. Ker se ji ni ljubil?, da bi šla tja, jifi vpraša telefonično in odgovor je bil, da ne najemajo ženskih moči in da sploh vse, kar potrebujejo, dobe v njih okolici! Ona jim je odgovorila, da to ni mogoče, kajti prav kar je kupila prvo izdajo tega in tega časopisa, katerega ženske v okolici njih tovarne še ne bodo čitale par ur. Potem je šla v tovarno Apex Co. '(tam delajo tudi naši rojaki) in vprašala za delo. Zopet je dobila odgovor, da ne potrebujejo žensk. Ona jim je pokazala časopisni oglae dotiČnega dne, v katerem je družba oglašala, da potrebuje delavke. Odgovorili so ji, da bodo preklicali tisti oglss v enem all dveh dneh. "Pri National Screw Sc Mfg. Co 90 bili jako uljudni," nadaljuje senatorica. "Vprašali so me, jSko bi hotela puprni&ko delo. Ja^ sem J un od^ovorija, da bi rajf delala prj *roM, ker se pripravljam za odvetnika in pohajam v vedemo šqlo. Odgovor je kit, ds takega dfcl#—P_n strojih— nimajo." Pri WeatherheSd Co. so vzeli njeno prošnjo v pretres, ali popoldanskega ali nočnega dela ni bilo zanjo, le dnevno. Pri Parker Appliance Co. so jo spoznali in jo pozdravili kot državno se-natorico, toda so se izgovarjali, da nimajo takega dela, ki bi jo intereeiralo. Spoznali so jo tudi pri Cleveland Graphite Bronze Coy toda so ji odgovorili, da ne verjamejo, da bi bil« pripravljena stati pri stro/ih dolge delovne ure. četrtek. u. nov^j In tako je naša, senatorica zaključila, da tovarne vojnih naprav niso naklonjene žeiiak^mu spolu, posebno pa ne starejšim delavkam, čeprav so ženske pa-triotlčne in maraikatera bi rada delala že iz.tega razloga, "da bi pomagala sinu," ki je pri vojat kih, lahko tudi na frorpti. Ker je niso nikjer vprašali za staroot, je prišla do zaključka, da si tovarnarji bolj žele mladih delavk kot pa starejših žensk. Senatorica pravi, da ni lepo, ko oglašajo po časopisih, da je pomanjkanje delavk v Clevelandu. Da bo to resnica, potrjuje ta dopisnik. Evo vam nekaj teh oglasov na laši poulični: - » "Snažno vojno žensko delo pri ciickock Electric Instrument ^o."—"Ženske se radujejo de(a-i pri nas—The Printz Bieder-tnan Co."—"Potrebujemo može n žene za vojne naprave. Mi /am nudimo najboljše delovne pogoje—The Cleveland Graphite ironze Co."—"Prijetno delo za moške in ženske—The Hadde 2hain Co."—"Dobri delovni poboji moškim in ženskam se nu lijo pri nas—The S. K. Wellman Jo."—"Potrebujemo ženske za :mago v vojni. Lepa okolica. Iz-)orna transportacija" . . . Navedel sem le nekaj vzorcev, ;o pa še drugi. Neka delavka m je rekla, da se počuti, da bi oglas graphite Bronze Co. vrgla naj-aje na tla. Ali ste že kdaj imeli opravka >ri takih "intorvjuvih"7 Je že nnogo let, odkar sem zadnjič is-cal delo, all pred tem ge nisem skal samo enkrat. Bil $em zašli ;an po takih. "intervjuyaj:jih". n koliko neumnih vprašanj t' stavijo. To je dobro, da se je te ;a domislila naša državna sena .orica in preiskala to stvar. In kar je dognala, je vse nekaj drugega l^ot to, kar mnoga industrijska podjetja pravijo v oglasih, s katerimi bi najrajši izvabili vse ženske v industrije. Naša senatoricg pa je dognala, na kakšne težave naleti marsikje delavka starejših ali celo srednjih let Zakaj to blufanje in varanje javnosti s takimi oglasi? Prvič drulb ti oglasi nič ne stanejo, ker stroške zanje plača vlada pri cenah. Drugič imajo večjo izbero pri nastavljanju delovnih moči, če jih privabijo čim več v svoje uposlevalnice. Tretjič pa je lahko ozadje te velike reklame in jadikovanja o pomanjkanju delavcev tudi želja reakcionarnih interesov, političnih in industrijskih, da kongres sprejme zakonski načrt za splošno konskripcijo delavcev in delavk. Ne rečem, da v mnogih krajih res ne primanjkuje delavcev, ampak naša senatorica Margaret Mahoney je dognala, da je veli- Vodltelji unij CIO, ADF in železniških bratovščin, ki so n. u, ferencl v Arisonl osvojili program politične akcija. ko te reklame—umetne, ako ne naravnost zavajalne. Ženske opravljajo dandanes tudi dela, o katerih bi si mož, pred leti niti ne mislil, da jih bodo uporabljali za kaj takega. Ko sem stopil v kino, sem videl na platnu letalske tovarne, v katerih so delale skoraj same ženske. Videl sem ladjedelnice, v katerih dela danes tudi mnogo žensk. Najbolj sem se pa čudil, ko so nam pokazali tovarno zfi topove več sort kalibrov. In kdo je preizkušal šestpalčne topove, ki počijo, da si moraš zamašiti ušesa? Bile so ženske, seveda mlajših let. Vadili so jih tudi v drugem strelnem orožju, kakor tudi na drugih delih, ki so se nekoč smatrala le za moška dela. Čeprav se včasih šalim z nežnim spolom, se mu mora kljub temu dati kredit, da opravlja velikanska dela v tej vojni Frank Barbič. V$yominške veati Wyo.—Zdaj, ko smo prAnogarji na stavki, je šla večina majnarjev v hribe nad srne in jelene. Skoraj vsi se vračajo z rogači domov. Jaz pa, ko mi ni za lov po hribih, pa po naselbinah lovim nove člane za našo dobro mater SNPJ ob 30-let-nici mladinskega oddelka. Tako, vidite, nič ne stavkamo, kajti opravljamo druga dela, za katera bi drugače ne bilo časa. In malo {»očitka nam premogar jem tudi nič ne škoduje pa tudi čistega zraka naša pljuča potrebujejo. Sedem mesecev delati brez pogodbe je tudi dovolj. Vsaka stvar do svoje meje in pre-mogarska tudi. Anton Tratnik. V Clevelandu poslujejo št podružnice SANSa. Največji v st. clairskem okrožju, v kat< je včlanjenih okoli 40 društ in 300 posameznikov. Ta pod^ niča sklicuje v nedeljo, 14 n vembra ob 2:30 popoldne v S venskem narodnem domu na Clair Ave. velik javni shod. } tem shodu bodo nastopili odli< govorniki in voditelji SANS častni predsednik Louis Adam predsednik Etbin Kristan in b gajnik Joseph Zaiar. Hrvate zastopal slavni umetnik na go Zlatko Balokovič, Srbe pa r< Emil Gločor. Povabljen je | tudi naš župan Frank Lausd Poleg govornikov se bodo pr izvajale tudi glasbene točke recitacija "Nerojeno dete". Dragi rojaki! Pohitimo vsi i ta velevazni shod najsibo le ali slabo vreme. Pridite vsi bi razlike mišljenja in prepričaj ker ta shod bo slovenskega r roda, ne pa kakšne politič stranke ali verske organizari Kdor bojkotira ta shod, ta it da naš narod ostane v sužei stvu in da bo še nadalje pre met izkoriščevanja korumpii nih mogotcev. Pridite, da sli mo najnovejše vesti iz naše ti ne domovine, kot tudi cilje iu i mene naše edine obrambne ganizacije. Naj bo ta shod sv li žarek upanja križane Slov« je in njenih hrabrih borcev Za publicijski odbor, Frank Kliajskt vojaki vM»|« top po atoal v v.hodnl BurmL V nedeljo vai na SANSov shodi Clevelanda—Svetovni dogodki se razvijajo pred nami z bliskovito naglico. Usoda narodov se kuje ne samo na bojišču, temveč tudi na diplomatskih konferencah odločujočih velesil. Mali na rodi igrajo v tej krvavi drami le podrejene vloge, toda vzlic temu so važne, če so dobro izvajane. Vojne prinašajo presenečenja in razočaranja. Na mirovnih konferencah se snujejo nove države in podirajo stare. Vojne vršijo več ali manj uspešne poli tične revolucije in upore zatiranih narodov. Zgodovina nam pripoveduje, da so se v vojnih časih završlle največje politične spremembe. Zato je slino važno, da imamo v teh kritičnih časih oprezne in zmožne voditelje. Mi smo v ogromni večini ameriški državljani, toda vzlic temu iiojimo v našem srcu še skrit kotiček za nesrečno Slovenijo, kjer nam je tekla zibelka in kjer danes naši bratje bijejo obupno borbo proti krutenfu sovražniku. Ameriški Slovenci smo danes edina skupina, ki lahko dvigne svoj glaa proti krivicam, ki se gode našemu narodu, obenem smo po srečnem naključju v stanju, da jim lihko pomagamo tudi gmotno. / Za izvršitev te naloge imamo ameriški Slovenci dve organizaciji: JPO, ki nabira gmotna sredstva in SANS, kojega namen je vplivati na merodajne kroge, da dobi Slovenija in ostali Jugoslovani pošteno svobodno in demokratično vlado' po vojni. SANSova naloga je vpričo dqj-«tva, da smo majhni in nepozna ni-silno težka, toda srečni smo. da imamo med eeboj človeka, ki ima dostop v washingtonske vladne kroge in potom svojih knjig tudi v ameriško javnost. To je priznani ameriški pisatelj »lovenakega rodu Louis Adamič. Izkušnje starega naseljenca Piše rojak a sevoroiapadi "P r o s v e t a—what does th mean? A long, long time my dear mother used to spe a language similar to that woi Yes, my God, it is a Slove newspaper!" S temi besedami, govorec tiho sam sebi, sem pobral Pi sveto, ležečo zraven mene klopi v parku. Pogledal sera vo stran lista, najprej povrfo Štiri stvari so me tukaj zanim le: Odkod je bil časopis posli ime moža, ki mu je bil posla kolona, katero časnikar imenu "Domače vesti", glavno pa jc lo to, da sem razumel skoraj v« kar sem bral. Sem pa tam je' la beseda, katere se ne spon njam, da bi se je učil domi šoli, ali slišal koga, da bi jofc govoril. Vendar sem pa ved« kaj beseda pomeni po drugih h sedah pred njo in za njo. "Oj, kako Učen je dan« mladi slovenski narod!" sem mislil, ko sem prebiral dop«*^ tu in Um. Par krat sem prebj vso Prosveto predno sem jo v žil in spravil v notranji žepn» nje. Takoj drugi dan sem »e m ročil na ta list. In kljub tem« da slovenščine nisem govori bral ali slišal že dolgih 63 W razumem vse, kar berem v rr« sveti. Ni dolgo, ko sem bral v tem stu dopis nekega rojaka. U pisal, da se tu in tam izgovar) Slovet h l. da Prte« i P pisai. aa ae iu mi * . jo nekateri Slovenci, da v* razumejo "po kranjsko' Pr®— one. ki so "pozabili zlkH, da prečita jo to mojo P^ in potem boste videl i, ce ie rm mete "po kranjsk sli ne Na Prosveto sem mMjj pod drugim Imenom do čitatelji že videli vzro* cer pa Je bllo moje ime ita m lo spačeno takoj «* B ko sem stopil na sm< riiko Ijo. m m gl Star sem 78, *k * * času tegs pisanja N stanujem. Imamo f • Stanujem, »m*«"- -aH U je zame malo pre** (IMljr M 1 tfTRTKK. faz drn in strn sa PROSVETA ko bodo naši bratje v stari domo- šega prašiča Uko pijanega kot Vini hro it>ali l>.i — j___i____ii. I . ' Adamičeve I froako A. Novak I ncna najnovejša Adamiče I knjižni prilogi, ki iz- I T v vsaki nedeljski izdaji I briškega dnevnika "The Chi-I 410 Sun" z naslovom "Book i siv sem dne 7. novembra : I nemaliin zadovoljstvom opazil I oceno najnovejše I knjige "My Native Land I Najprej se v njej kritik Hanns I uo Reich peča na kratko z vsebino te Adamičeve knjige, I koncu pa p^e nekako takole: I "Louis Adamič nam poda na I podlagi izključnih virov popol-Inoma jasno sliko vsega tistega, Ifcar je svojat skrajno nazadnja-Luh politikašev okoli dečjega Calja Petra, ki še vedno uživam ■jo, če ze ravno ne podpore, pa Cj gostoljubnost naših demo-I krači j, uganjala in počenjala za-Idjj za tisto skoro neverjetno I prevaro—zadaj za potegavščino L Dražo Mihajlovičem. Da si I ugladijo pot za lastne fašistične ■ nakane, so ti neodgovorni ele-Ijnenti še pospeševali tisto Mi-I hajlovičevo bajko ter njemu pri-I pisovali zmage, ki so bile v res-I niči dobljene s krvjo prave ju-I joslovanske ljudske vojske—s I krvjo partizanov—pod Titovim I vodstvom. I "Knjiga 4My Native Land' se I nikakor ne da prehvaliti," pravi I dalje kritik Reich. "Ona je epič-I na zgodovina Jugoslavije, pisalna z iskrenim prepričanjem na I temelju nezaslišanih dokumen-|tov in prežeta z globokim znanjem. Obseg njenega obzorja in [dejanja je ogromen in zaključki I io vsega upoštevanja vredni. Louis Adamič dokaže, da je tra-I jen mir odvisen od popolnoma I nove jugoslovanske države, ki se I nora graditi od spodaj navzgor. I Ce hočemo preprečiti tretjo sve-I lovno vojno, ji moramo pomaga-I ti,da si najde pot v lepšo bodoč-I dost, pot, ki vodi v dan svetle Isore. I "Z ozirom na sedanje dogodke I bi moral citati to knjigo vsakdo, II vselej pa bo to delo zelo zani-iBivoin koristno čtivo," zaklju-Icuje Reich to svojo oceno. I Takšno je njegovo mnenje o I njej. Jaz sam je še nisem dobil [rpke; zato tudi ne morem trdili! da sem jo že čital. In ker je lemu tako, tudi ne morem izreči poje sodbe o njej. Ali če naletiš Ita njeno oceno v takšni knjižni halogi, kakor je Sunova, lahko [»češ, da jo velja kupiti in pre-I citati. Prainik Jugoslovanskega sedi- iknja.—Že več let obhajajo čikaški Jugoslovani prazriik jugoslovanskega zedinjenja, ki naj * za Jugoslavijo pomenil to, kar pomeni za to deželo praznik Mieriške neodvisnosti. V prejšnjih letih se je ta pro-l^va vršila v znamenju nazad-jjjtftva in klečeplaztva. Tukaj-»ji uradniki jugoslovanske vla-so biil junaki tistih proslav, •čikaški Jugoslovani pa samo "jihna štafaža. Kovala se je v Nezde izprijena kraljevska kli-ki je povzdigovala kraljevski Pištol v deveta nebesa, a ne-jugoslovanski narod pa Popolnoma puščal v nemar, če-£av je pod bremenom državnih •jatev že kar omagoval, med ko so se vladni trotje valjali * razkošju potratnega in razsipen življenja. Letos naj bi se vsa tista na-J^ka odpravila in obhajanje praznika vršilo brez vseh Jh neootrebnih obeskov pa Jrttiklin v znamenju resničnega Slovanskega edinstva " na Pjjagi nove ideje za novo, de-J'kraticno, federativno jugo-»'"vansko državo. Vsaj Uko so J1 to pot zamislili tisti, ki so *pr«Jmra mišljenja ln lahko FV|j|' bn / jugoslovanskih oko-aloKtne preteklosti. ,u v' "a eni zadnjih sej za rP'/'V. z« ključi 11, da bodo po-'"uisa Adamiča, Zlatka rjjk.,vica Jn Zarkl Bunčiča na ^^bbajanje jugoslovan- ki. »ki m 'Hinjenja za govornike. ' J' ki »e je vršila prvi 4ft % arr.f, | Ha\ I V/. k» rj, Iii An., t/. 1'im M n | »m mesecu, se je med Pr,čiUlo tudi Adamiče-V njem je U odlični Msatelj sporočil pri-• mu odboru, da je prl-priti na tisto praznova-' ™»ks, čt se bodo lahkimi na proslavi pobi-'"voljni prispevki ze 1 ***** južnoslovanskih *neev. ' slišali tisti, ki se iz razumljivih razlogov še vedno obešajo velesrbijanski svojati na frak, je bil ogenj v strehi. V tej zbeganosti in vznemirjenosti so se jim tako zmešali možgani, da že niso prav vedeli, kaj govorijo. Pa so opirali svoje ugovore na trditev, češ, da se proslava jugoslovanskega zedinjenja ne more imeti za politično zadevo, čeprav naj je to dan političnega dogodka, ki bi bil lahko rojstni dan isfcrenege in nerazrušlji-vega edinstva med vsemi tremi narodi v Jugoslaviji in slovanskimi elementi še drugod na Balkanu. Ali kadar se v jabolko zaje črv, začne gniti in segnije. Ker so napredni zastopniki na omenjeni seji pripravljalnega odbora po nepotrebnem popustili, se je Adamiču odklonila prilika za pobiranje prostovoljnih prispevkov na proslavi in ga seveda zastran tega najbrž ne bo na praznovanje. Pristašem žalostne preteklosti se je posrečila črna nakana. Adamiča se bojijo kakor hudič križa. Proslava se bo tako zopet vršila v duhu nazadnjaške preteklosti, četudi ne bo njenih okostij na odru. Dopoldne bo šlo naše ljudstvo lahko v cerkev molit za jugoslovanske vlado, popoldne pa bo v paviljonu prebilo svoj prosti čas ob največji farši jugoslovanskega zedinjenja, med ten\ ini prelivali kri za demokracijo po svoji volji. Ce se ni prekasno, naj se da Adamiču prilika za pobiranje prostovoljnih prispevkov na proslavi; kajti le potem bo dobila cela zadeva čisto lice novih, pra vih in poštenih idej. Zbiranje obleke sa naše ljudi v stari domovini.—Ljudje v Ju goslaviji se bojujejo proti svojim rabljem v capah. Mi v tej deželi nismo razcapani. Ne, nismo. Pa ne samo tu. Se izbirčni smo in si kupujemo novo obleko, čim se nam odtrga en gumb na stari, dasi bi jo lahko še dolgo nosili brez njega. Tako se nam kopičijo zavržena oblačila, da že j-es ne vemo, kaj bi z njimi. Ali bi morda ne bilo prav, če bi se ob kupih zavržene, a Še popolnoma dobre obleke spomnili svojega naroda v stari domovini, ki zlasti sedaj'v zasneženih gorah kar drgeta in mre od mraza?! Ali bi morebiti ne bilo dobro in krščansko delo usmiljenja, če bi se zganila v tem oziru naša organizacija, ki je v prvi vrsti poklicana za to, da uvede organizirano zbiranje še uporabne obleke za razcapane ljudi -v stari domovini, kjer se nikoder ne izdelujejo niti najpotrebnejša oblačila?! Epigram Ko človek slepo je zaljubljen vase in rilec kuha. mrinjo v »rcu pase, na prsih gade si redi, modraae, ki um zastrupljajo ljudem vae čase. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2. strani.) sim torej urednika, naj ne bo preveč natančen glede mojega rokopisa, ker dvomim, da sem v zadnjih 58 letih napisal 5000 besed, razen sedaj nekoliko ur, ko sem se vežbal za to pisanje. Pišem s svinčnikom, kajti dostikrat naredim pomoto in jo lažje popravim kot pa, če bi pisal s peresom in črnilom. Roka se mi trese pri tem pisanju, oči pa imam solzne od veselja, ker, *kJ£or vidim iz gornjih vrstic, bom to morebiti le napisal v jeziku, katerega so govorili moja ljuba mama, ki so umrli, ko mi je bilo 14 let. Govoril in šolal sem se tudi jaz v tem jeziku. Ta jezik so govorili tudi moj oče, moja stara, oziroma očetova teta, moja dva mlajša bratca in moja ljuba mala sestrica. Ali vse to mi stoji v spominu samo še kot sanje. Pripovedujem mojim, gojjpo-darjem, bogatim dobrotnikom in rešiteljem, kaj pišem in kaj sem se namenil napisati. Sedaj ni v hiši drugega govora kot o tem mojem pisanju, in pa kakor hitro bo vojne konec, da bomo šli vsi pogledat v mojo rojstno domovino/ Kaj mislite, čitatelji: 15-letni fant, ki je pred več kot 63 leti bežal v daljni svet v slabi obleki in z zelo malo denarja v žepu—ta fant se bo morebiti kot 80-letni starček vrnil nazaj pogledat, kdo sedaj gospodari tam, kjer bi moral po božji in človeški posUvi gospodariti on. Ako tam gospodari kateri od mojih dveh mlajših bratov—prav dobro, ampak bojim se, da ne. Besedo "morebiti" sem zapisal zato, ker ne vem, ako bom Uko dolgo živel. Drugo pa je že vse dogovorjeno. Prej sem pozabil zapisat, kar pa še ni prepozno, to-le: Kadar pride sredina Prosveta z angleškim delom v našo hišo, mi ta dan ne pride najprej v roko. Moja gospodinja prej prebere vsako angleško besedo predno jo da iz rok. Potem se- pa čudi "temu humorističnemu narodu", kakor ga ona imenuje. Predno je ta list pričel prihajati v našo hišo, so me dosti radi imeli, sedaj me pa spoštujejo čez vse. Jaz nisem tako reven. Živel bi lahko precej časa z mojimi prihranki, ali mi ne puste niti enega centa potrošiti. Mislim, da sem sedaj čitatelje že dovolj dolgo držal v suspen-ziji in naj torej pričnem z mojo povestjo. Svojega imena ne bom zapisal, ako prav vem, da nisem nobenemu čitatdju nič dolžan. Povem le toliko, da sem bil rojen v Beli Krajini. Ako bo slučajno to čital kdo iz mojega kraja, ali morebiti celo kateri od mojih bratov ali sestra, kakor morebiti tudi moji nečaki, bodo videli, da je tisti že davno, davno "izgubljeni stric" še med živimi. Bojim se pa, čeprav se kje srečamo, da me ne bodo poznali. Na kmetiji v Beli Krajini sta se moj oče in ljuba mama mučila, da sta pridelala hrano sebi, nam trem malim sinovom in ljubi hčerki, naši sestrici. Pri hiši je bila tudi stara, očetova teta, ki pa je bila že toliko stara, da ni mogla na polju delati. Delala je pa doma dosti, vsaj tako mislim. ' Oče je bil miren mož. Včasih je šel v gostilno (imeli smo tudi domače vino), ali kolikor pomnim, se je samo enkrat napil nekoliko čez mero. Ampak ni razsajal, ko je prišel domov malo opit. Se danes se spominjam, kako špasno je v takem primeru govoril. Dajal je denar meni, stari teti, mojima malima bratoma in sestrici, ki pa je bila še tako majhna, da je mogla komaj seči po ponujenemu denar-Ju' "Ako sem bil tako bedalt, da sem gostilničarju dal goldinar (rekel jc "zajček"), bom vam pa razdelil dva," je ob Uki priliki govoril oče. 'Tebi, sUra (mami je vedno rekel "stsrs"), pa ne dam nič. Ti si sama vzemi kolikor hočeš in pojdi tudi ti in se napij, da me nc boš kregala ln me prištevala k stsrim prašičem. Veš kaj, stara, to pa ni lepo, da ti mene k prašičem prišUvaš. Kdaj si pa že videla kakega na- šem jaz sedaj? Torej ne prMe-vaj me k svinjam, ker to je njim čast, ne pa meni Tak in sličen pogovor je bil v naši hiši. odkar jaz pomnim in do nekako leU dni prej predno sem s krvavim obrazom )>ežal iz moje rojstne hiše Se naša stara teta je večkrat potegnila kakšno Ukšno iz rokava, da smo se vsi smejali. Ona je imela zelo rada mojega očeta in mamo, kakor tudi nas mala otroke, in zato je bila tudi od nas vseh spoštovana. V svojih mladih letih je bila naša stara teU omožena. Ko ji je umrl mož—otrok nista imeU —je šla živet nazaj k svojemu bratu, mojemu staremu očetu. Ko se je moj oče oženil, je prepisala nanj pol grunU, pozneje pa še ostalo polovico mojima dvema stricema, vsakemu četrtino. Hvalil se ne bom, ker pa je to več ali manj v sveži z mojim poznejšim življenjem, moram povedati, da sem bil eden najboljših učencev v mojem razredu. Posebno računstvo, risanje in zemljepis mi je šlo brez vsakega napora kar samo v glavo. Učitelj je to videl in svetoval mojemu očetu, naj me pošlje v višje šole. Očetu je bih) nemogoče izpolniti ta učiteljev nasvet, kajti je komaj čakal, da malo odrastem in mu pomagam doma na polju, ne da bi me pošiljal v višje šole. Torej sem hodil samo Šest let doma v ljudsko Šolo. Ko je bilo konec tega mojega šolanja, se je pričelo moje delo na kmetiji Od ranega jutra do poznega večera aem delal dan za dnevom: bolj rano na pomlad v vinogradu, pozneje na polju oranje, sadenje in aejanjo, kmalu po tistem okopavanjo koruze in krompirja, zopet kmalu po tistem košnja ln Uko naprej eno za drugim do pozne jeseni. V zimskem času pa smo sekali debele bukve, jih vozili z volmi precej daleč z gore, potem jih pa žagali, cepili in skladali, Uko da je bilo zmeraj dovolj suhih drv pri hiši. Delal Hm z veseljem, Sestre Ana. Clalr. i- Th U p#vke sabsvsjo vojska v Uberištih. ki kot Tovorni avto Rdečega krlŠa na mostu na reki Volturni v Italiji. ker sem vedel, da sem s tem rešil mamo marsikatero uro težkega dela in ji prihranil dosti korakov. Moja mlajša bratca nam nista mogla dosti pomagat pri delu, ker eden je bil tri leta mlajši od mene, drugi pa pet let; sestrica je bila pa devet let mlajša od mene. Prišel pa je usodni dan, ki je vzel meni, mojima mlajšima bratcema1".in sestrici vse, kar nam je bilo najbolj ljubo na svetu— nsšo ljubo mamo. Mene je to pognalo iz rojstne hiše kot IS-letnega fants, me vrglo na morju v valovje, kjer sem ležal na hlodih ne vem koliko dni in noči; me vrglo v zapor, kjer sem bil obsojen na vešala in pozneje pomlloščen na dosmrtno ječo, končno pa sem prišel na svobodo. A o tem pozneje. Naša ljuba mama je po nekaj dneh bolezni umrla dva dni preji ko sem bil star 14 let. Na moj štirinajsti rojstni dan je bil pogreb. Hiša naša je prazna ostala, ko je našo ljubo mamo smrt pobrala. Gledali smo vsi skozi okna, vrata, ali ljube mame od nikoder ni ... Ljuba naša sestrica mala je s teto vred jokala: "Mama, mama ljuba, zakaj vas od nikoder ni . . * Počivajte pa v miru, ljuba mama vi, saj tako se meni zdi, da se bomo kmalu videli . . ." (Se nadaljuje.) Jugoslovanska vlada in moskovski sporazum Kairo (ONA). — Osebnosti, ki govore za jugoslovansko vlado, pozdravljajo sporaium na širokih osnovah, dosežen v Muskvi, toda trenotno še ne morejo dati nobenega komentarja glede posledic tega sporazuma v pogledu njihovih posebnih problemov. Z zadoščenjem konstatirajo, da ni prišlo do delitve Evrop* v posamezne interesne sfere in da ostane vsa Evropa skupna skrb vseh treh velesil, Ker je malo upanja,* da bi mogli zavezniki prinesti na Balkan izdatno pomoč še to zimo, ogroža gerilce v Jugoslaviji najhujša zima, kar so Jih do zdaj doživeli. Nobene možnosti ni videti, da bl bilo mogoče doseči s|M>razumno akcijo na bojnem polju med Mihajlovičem in Titom. Dejstvo, da je MihajloviČ \ojni minister pa celo izključuje možnost sporazuma med Titom ln tukajšnjo jugoslovansko vla- do, To kljub temu, da se Tito — vsaj kolikor je znano — nI k nikdar odkrito izrazil proti kralju. Tudi, ako bi prišlo do tega, da bi bilo treba izbirati Mrogo le v soglasju z vojaškimi interesi in ne glede na vprašanje etike in hvaležnosti, tudi tedaj bi bil izbor med Titom In Mihajlovičem težak, kajti MihajloviČ je neoporečno vodja odpornih elementov v Srbiji in kot tak nenadomestljiv. Kongresna delegacija obišče Juino Ameriko Washington, D. C., 10. nov.— .Delegacija kongresnega odaeka sa militaristične zadeve je odpotovala v cono Panamskega prekopa, kjer se bo mudila nekej dni In potem obiskala država Južno Amerike. Clanl dele-gsclje so kongresnlkl Short, Cos-tello, Durhsm, Slkes, Johnson ln Merrlt. SVOBODA GOVORA SVOBODA VERE SV0D0DA PRED POMANJKANJEM SVOBODA PRED STRAHOM Te fiTIRI SVOBODSCINE ao najdražje imetje Amerike. Ohranjene bodo po »kupnih močeh nMae^u najvišjega poveljnika in njegovega fltalrn, vojaštva In ljudi na domači fronti, ki opremljajo nak' bojevnike /. munlcljo % nakupovanjem vojnih bondov. _ Vai Clkažani ho uljudno vabljeni na udeležbo rasatave slavnih originalnih slik Normana Kockwella, ki predstavljajo STIHI HVOIiODK pri Caraon 1'lrle Scott A Company. Te prekraane slike bodo razstavljene od II. do 22. novembra pod zaAčito United States Treaaury Departmenta, The Saturday Evening Tost in Carson Pirlo Scott & Company. KUPITE VEČ VOJKIH BONDOV 1NTEHNATIONAL HUSINKSS MACHINES CORPORATION PROSVETA GUSARJI (Lee Fllbuatlero dee Mars) j CLAUDE FARRERE PMiOTMdl P. J-O (Se nadaljuje.) Visoki gospod je bil zelo ganjen, čeprav je venomer trdil, da so mu kožo odrli in da so vzeli od njega mnogo previsoko odkupnino, celih se-demdesettisoč španskih zlatnikov, kar je jed-nako stotisoč francoskim funtom, ki so jih zahtevali od njega namesto izprva ponujanih štirinajst tisoč, ki so bili le peti del končno res dosežene odkupnine. Tehanti, korarji, arhidi-jakoni in diakoni iz nadškofovega spremstva so ostali na Tortugi za talce, da bo nadškof odkupnino res poslal. Eno samo izjemo so nadškofu dovolili: Na njegove prisrčne prošnje so mu pustili lepega dečka, ki ga je nadškof izrecno zahteval, "da mu streže pri vsakdanjih mašah." To uslugo so napravili nadškofu tem raje, ker je gospod de Ogeron po svoji tajni policiji izvedel, da ta nadvse ljubljeni cerkveni strežaj ni nič manj in nič več ko škofov lastni pravi sinko. Vsak poštenjak bi se bil pomišljal ločiti očeta ln sina, zlasti ker ni bilo prav nikakršnega vzroka za takšno trdosrčnost. Popravljanje galijone je dobro napredovalo. Na Tortugi je bilo dovolj jamborov, ra}n in vrvi razne vrste in za vse potrebe. Sedaj so vse to, kar so maloneške krogle na galijoni pokvarile, kar najhitreje nadomeščali in obnavljali. Ko še ni preteklo štirinajst dni, pride nekega dne Ludvik Guenole k Tomažu in mu javi: "Galijona je zopet v najlepšem redu in kakor nova, pripravljena, da odjadra. Najmanjša malenkost ne manjka več. Rešiti je treba jedino le še vprašanje, kako bo s posadko." "Kapitan Ludvik," mu odgovori Tomaž, "prepuščam ti v tem popolno svobodo, kakor jo tudi moraš imeti. Saj si ti poveljnik galijone in ne jaz, in ladjo, ki je zaplenjena za najino skupno korist, hočeš spraviti brez nevarnosti v Francijo. Kako pa misliš? Koliko dečkov potrebuješ za posadko?" Ludvik Guenole zmaje z glavo: / "Kapitan Tomaž," pravi, "velemožni gospod Colbert, ki je strokovnjak v mornarskih zadevah, ne bi takšne ladje pustil na morje brez dvestopetdeset mornarjev in stoindvajset vojakov, ki bi morali biti najlepše vpisani v ladijski imenik." ' • "Da, tudi jaz mislim tako," odgovori Tomaž s. širokim nasmehom. "Mi pa nimamo niti dvestopetdeset mornarjev niti stoindvajset vojakov. Če seštejemo vse skupaj, kar je zdravih, imamo le petdeset ln štiri dečke. Naših osem ranjencev ln pohabljencev ne smem prištevati, ker ni med njimi nobenega, ki bi mogel nategniti le eno vrv!" "Res," pravi Tomaž. "Pa če že velja petdeset ln četvero dobrih maloneških dečkov več ko stoindvajset vojakov in dvestoinštrldeset mornarjev, če je treba, da napadejo, — kdor tega poprej še nl vedel, se Je lahko na galijoni prepričal, — je pa le res, kar Je res: Petdeset in štiri je le petdeset in štiri in nič več, če pomisliš, da imaš ladjo trideset in pet sežnjev visoko, s štirimi Jambori, s sedemdeset ln štirimi težkimi topovi, porazdeljenimi na dva artilerijska krova ... To vse je mnogo preveč za sto in osem rok ... Ne boš imel preveč moštva ne, brate Ludvik! Vzemi ti vse naše dečke in pusti mene samega na "Lepi podlasici". Jaz sam zadostujem, da stražim vse, kar Je tu, v tem varnem pristanu. Sicer pa, če treba, kaj bl me zadrževalo, da si najamem nekaj dobrih Flibustejcev? Najbrže Jih ni mnogo, ki bi odklonili skupen pohod s kapitanom Tomažem Trubletom!" Zares se Tomaž ni motil. Petdeset in štiri dečki, za borbo prvovratni, vendar niso zadostovali, da v redu zasedejo vse Službe na galijoni. Bilo bi več ko nepremišljeno, če bi hotel pridržati še koga od tega že itak pičlega števila. "Lepi podlasici" ee pa v prijateljeki luki res ni bilo bati nikakršne opaznosti. Vkljub temu se je Ludvik Guenole dokaj čaaa upiral spoznanju svojega prijatelja ln zapo-vednika. Mnogo predober mornar je bil, da bi bil ugovarjal pravilnosti tega predloga. Upiral se je le temu, da bi Tomaža tako popolnoma zapustil, da ostane na zapuščeni fregati liki priklenjen stražni pes, ki ga je gospodar pozabil na dvorišču zapuščenega posestva. Na sli-čen način so že večkrat Flibustejci izstavili svoje voditelje, opremljene le z orodjem in malenkostjo hrane, na pustem otoku, če so bili z njimi nezadovoljni. Kako pa naj se opravičuje takšna brezsrčnost nasproti najboljšemu in nauapešnejšemu, najslavnejšemu korzarskemu kapitanu in to še celo v trenutku, ko je U kapitan pripravil vsi posadki velikansko bogastvo? Toda na vse te ugovore odgovarja Tomaž le s smehom. Potem se pa razljuti, udari Ludvika po rami in mu ukaže, naj molči: "Brate Ludvik," pravi, "vem, da me imaš rad in vidim, kje te čevelj žuii. Vendar bom ukrenil le po svoji lastni glavi in zgodilo se bo tako, kakor sem odločil Jaz. V Sstalem se ti nl treba ničesar bati V šestih ali sedmih mesecih se zopet povrneš, čim bo plen, ki ga voziš sedaj, na varnem. Hudiča! Le besedico reči, pa ti dam zagotovilo, da me najdeš ob svojem povratku bolj jasnega, podjetnega in zdravega, ko to uro!" "Že mogoče," zamrmra Ludvik, "toda telesno zdravje ni glavno .. Sedaj skoči skrb tudi Tomažu na vrat in smeh ga mine. Vkljub temu pa odpodi s krepko kretnjo vse vznemirjajoče misli daleč od sebe in jih prikrije v ivoji notranjosti. Kakor je Tomaž zahteval, Uko se je tudi zgodilo. Teden kasneje je galijona dvignila sidro in odrinila z dobrim vetrom proti ljubljeni domači Franciji, in vseh štiriinpetdeset dečkov z njo. Z vrha zadnjega kastela fregate je pa Tomaž gledal, kako odhaja njegovo moštvo, ki je je tolikrat vodil k zmagi, in ki ga sedaj pozdravlja z brezkončnim "Vivat!" in z mahanjem čepic, kakor le redkokdaj pozdravlja moštvo šefa eskadre ali kraljevskega admirala na večer po zmagoviti bitki . .. ■ ■ j, 21 Odslej naj bi torej Tomaž Trublet živel na fregati kakor kak samotar mnogo tednov in celo mesecev, morda tudi celo leto, in pod njegovim zapovedništvom ne bo na fregkti ž nJim nikdo drug, ko nekaj pohabljenih tovarišev in bolnikov, ki jih ni bilo mogoče vzeti na krov galijone in ki zato ližejo tu svoje neozdravljive rane, kakor jim Je pač mogoče. Tomaž je bil sicer često ranjen v svojih ne-številnih bitkah, spopadih in praskah, toda vedno le lahko. Zdrav in krepak, kakor je bil, ae je zdel prav neprimeren za takšno strežaj-sko službo, v katero so ga obsodile okolnosti. Flibustejci in drugi prebivalci Tortuge so se nemalo čudili, ko so izvedeli za več ko nenavadni sklep najslavnejšega korzarja na ameriški obali. (Dalje prihodnjič.) ■ I ■! FRANCIJA in francosko ljudstvo C. PETELIN (Se nadaljuje.) Tudi visoke šole »o v Franciji 1**1 močnim državnim nadzor-htvom. Rektorje imenuje vlada l)u)i ftanconklh univerz je pa I'menu ne more meriti » paniko, ki jr znana po imenu "Sorbonne" in ki obatoja v lazličnih oblikah h- od 12 stoji tja Pariška univerza ima nad ,'tIVO docentov m okrog 20 do ;to,-oon študentov. «*l ti-h približno inoremcev I vpiti na univerzi no relo strogi, ker napravljen i/plt daje pravico do »talne di/avnv »lu>.be Vsakokrat more napraviti izpit le toliko kandidatov, kolikor je prostih mest. Število razpoložljivih službenih mest v vsaki stroki sporoči univerzi državna oblast. Ti izpiti se imenujejo concours. Kdor hoče biti nameščen na kaki višji šoli, mora napraviti najprej "Licence d' enseignementw, in potem agregation (državni profesorski izpit). Vprašanja so zelo težka in specializirana tako, da kandidatu ne preostane nič za njegovo individualno duhovitost S temi strogimi izpiti se hoče doseči, da pride na vodilna mesta vedno nekaj mož iz ljudstva. Delavski ali kmečki sin, ki z dobrim uspehom konča srednjo Šolo ln izpit za visoko šolo, uživa na državne stroške visokošolsko izobrazbo. Poleg univerz ao v francoskem duhovnem in političnem življenju velikega pomena specialne visoke šole "grandes eco-!ee*\ kakor: "Ecole normale su-perieure (za profesorje), Ecole de dflVit (pravo), Ecole polytec- PAID WITH HIS UFE TRVINO TO STOP TANK ADVANCE A MAD OCRMAM SOIOMR kprswls bjr tha roadside as American troops, hardened to sueh fcminr slghts, pass kfan br as thejr sdvsnce towarda Trsgone, Italj. Thousands of tha enemj ara belng sacriflced by the Oennfn High Command trjrlng to stop the Alliad advanee. Signal Corps photo. nique (matematiki), Ecole centrale (»trojni inženirji), Ecole de sciences politiques (novinarji, upravni uradniki in politiki), Ecole Colotiiale itd. Nekatere teh visokih šol so internati (slušatelji v njih stanujejo), v katero pridejo samo najboljši dijaki iz vse države po položitvi težkih izpitov. Najboljši so potem z vsem preskrbljeni, ako pridno nadaljujejo študije. Vsaka teh šol ima svoje posebnosti, svoje običaje in tradicije, nekatere tudi svojo uniformo. Tudi kasneje v življenju ostanejo vedno v medsebojnih tovariških zvezah absolventi posameznih šol. Tako se govori o "esprit normalien" (1' esprit— duh) ali "esprit de la rue Ulm (ker je ta visoka šola profesorjev v ulici Ulm) "1'esprit X", to je duh politehnike itd. Največji ugled uživa "Ecole normale superieure". Iz ecole normale so prišli in prihajajo največji Francozi, učenjaki, filozofi, politiki in pisatelji, kakor n. pr.: Talne, Bergson, Bou-troux, Lavisse, Jean Jaures, Leon Blum, Herriot, Painleve, Ju-les Lemaitre, Peguy, Jules Ro-mains, Jeab Giradoux. Poseben položaj zavzema Col-lege de France. Ustanovil se je na željo Franca I., ki je hotel imeti pod ' vplivom renesanse posebno univerzo, ker mu pri "Sorbonni" ni ugajal srednjeveški sholastični duh, ki je takrat na njej vladal. 1530.1. je začelo na tem kolegiju pet lektorjev podučevati matematiko, grščino n hebrejŠčino. Koncem 18. sto-etja se je razvil v samostojno univerzo, ki jo je edino velika revolucija pustila v miru. Tu ma znanstveno raziskavanje svobodno polje in te svobode ne motijo nikaki predpisi za študi-e in izpite. Dočim druge univerze slove po izvrstnih predavateljih, velja na College de France samo tiho, potrpežljivo znanstveno raziskavanje. Profesorji Collega imajo sicer tudi predavanja, vendar ni za nje nobenih uradnih predpisov. ClvUlsacUa ln kultura ISvoboda, enakost, bratstvo, mir, zmernost—to so ideali francoskega ljudstva, ki smo jih doslej spoznali. Zdaj pridemo na civilizacijo, clvilisation (izgovori: sivilizasjon)—ki je "za Francoza paladij, ščit njegove nacionalne ideja in hkrati poroštvo vsečlovečanske solidarnosti." (E. R. Curtius.) Mi, ki smo popolnoma odrasli pod nemškim vplivom ln tudi v vsej svoji skromni znanosti in učenosti sprejeli nemško pojmovanje, te beeede ne razumemo. Besed« kulturs je nšm bolj razumljiva, pa niti te tako jasno ne razumemo kakor Franco- zi. Nemško pojmovanje kulture se pojavlja kot nasprotje civilizaciji. Za Francoza je pa civilizacija širša stvar in kultura samo njen del. Kaj je torej civilizacija in kultura? Beseda civilizacija pride od latinske besede civis, državljan. Nasprotje civisa je barbar. Kar napravi iz barbara civisa, kar barbara civilizira, to je civiliza cija. Civilizacija je torej najpre; nekaj zunanjega: določen red, brzdanje strasti posameznika, k si ne sme sam delati pravice proti soljudem, temveč se mora prostovoljno pokoravati skupnosti, večini in njenim zakonom Civilizirana je tista družba ljudi, kjer se človeški nagoni in elementarne sile ne morejo neovirano razbesneti, temveč jih kroti urejujpča moč razuma, ki jih usmerja tja, kjer morejo opraviti koristno delo. Francozom je težko krotiti nagone, sa zločini iz strasti, predvsem iz ljubezni, pri njih niso redki. Zato prisojajo tolikšen pomen ra zumu, vietoire de soi-meme" zmagi nad samim seboj. . Vsa francoska pokrajina je ena sama civilizacija. Človeška roka je ustvarila to lepo pokrajino človek, ki je najprej ukrotil sebe, nato pa še naravo. Ako hočemo res vedeti, kaj je civilizacija, "moramo Francijo poiskati tam, kjer hrani pra-priče najstarejše človeške zgodovine," pravi Curtiua, ki nadaljuje: "Na francoskih tleh so kraji, ki se zde, da jih obdaja skrivnost večnosti. Mialim na pusto bretansko stepo Carnac kjer rastejo iz tal neobsekani veliki kameniti spomeniki, tako-zvani menhiri, in ki s svojo urejeno razvrstitvijo pričajo o prvem nastanku številke in zakona. Se mogočnejši je morda vtis ki ga dobi popotnik v perigord-ski pokrajini gričev in travnikov. Tam, v ljubko zaviti dolini reke Vezere so na gosto zbrane priče pradavnine. Iz vsake sive skalnate stene zija črna odprtina votline in če gre človek Razni mali oglati POTREBUJEMO SLAMNIKARICE IZKUŠENE DELAVKE za šivanje "SATURN BRAID" DOLGA SEZONA Doeti kit "braid" »lame in veliko dela. Stalni msiinist. Najboljše cene. Oglasite se pri: LEPMAN BROTHERS CO. Marshfield ave. in Harriaon at PRODA SE 100 AKROV ZEMLJE 45 milj severno od Chicaga. Dobra zemlja in dobra poslopja. Cena $12.900. $3,000 ukoj. oetalo V 15 letih a 4%. L- J. BEHM. Orars Laka. Itt. Phone Grays Lake 5151 Slika kaše prlaoe v SlriJL ke ao aaveeatškl vojaki ustrelili dva nemška spiona. IZVRSTNA PRILIKA sa le nske nad 40 let star* DRILL PRESS. PUNC H PRESS in splofoa tovarniška dela. Oglasita se na: 1724 WALNUT ST. . ŽENSKA 25 do 50 IH .Ura sa sploS-no htino delo 130 00 na t*4an ftltri i»rbr Sobo in tadio Euclid 500 S2.S00 V GOTOVIMI KUPI 4 »<>bno leeeno hišo aa 374 lev leti Kofcotnjak Zada) ragrajen*. Elek trtče« štedilnik g t,*, premoga m . 2 bloka od 103rd at bus l mi So Wkippla St po njenih daleč razpredenih hodnikih, pride do tistih magičnih živalskih podob starejše kame-nite dobe, ki jih je raziskavanje 19. stoletja spet odkrilo. Te predzgodovinske votline pri Les Eyzies obrnejo človeku pogled za desettisočletja nazaj. Z neko častitljivo grozo se zamisliš v neizmerne daljine preteklosti in bodočnosti. Veš, da bodo tisti s menhiri in te skalnate stene še stale, ko že davno več ne bo sijaja Pariza in večnosti Rima. Kako neskončno velika in čudovita se ti zazdi ta sled, ki sta jo človeška roka in človeški duh zarisala na majhni progi zemeljske zgodovine. Zbrušen kreeilni kamen, ki ga držiš v rokah, je priča prometejskega dela človeštva ... (Dalje prihodnjič.) ČETRTEK. 11. NOVrun^ Razni _mali ogl^ POZOR! Ena največjih nujno vojnih .m »ilno potrebuje aledeč, Sv^ Moške baggage handle* (Razkladače prtljage) oskrbnike-janit01 delavce na Železniških progah Dobra plača Morajo biU zmožni v govoru pisavi angleščine. 48-urno delo v tednu Čaa in pol za nad 8 urno dej Sprejmemo tudi za začasna Oglasite se v našem Employn Office (uradu) Chicago Union Station . 516 West Jackson ali 1250 Milwaukee Ave. Ni treba nič plačati za uposlil Najzanesljivejše dnevna delavske vesti ao v dnevniku "Prosveti." AU Jih čitala vaak danf POTREBUJEMO nočne hišnike "NIGHT JANITORS" Moške ali ženske srednje sUi za čiščenje velikih modernih un v klavnici. MORAJO BITI IZKUŠEN v tem delu. 5 noči, 40 ur del tednu. Dela se od 11:00 P M. 7:30 A.M. Plačane počitnice enem letu službe. "L" transportacija do vrat. Kličite med 8:00 A.M. do 4:30 in vprašajte: OFFICE MANAGER YARDS 0240 TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa< v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena smerne, unij sko delo prve ms Pišite po informacije na naslov: SNČJ P Rl N T E RY 2857-59 S. Lawndale Avenue • . Chieago 23, Illinola TEL. ROCKWELL naročite si dnevnk prosveto Po sklepu 12. sadna konvencije oa lahko naroči aa Ust Prosrateis prišteje eden. dva. iti štiri ali pat šlaaov Is eno družina k aal osroi nlnL List Prasvata stana sa vsa snaka. aa šlano ali nečlana M OO a •no letno naročnino. Ker pa šlaal šo plašaje pel saeamaniu Sli« «• *«dalk. sa Jim ta pelšteje k aarošalnL ToaaJ aodaj nl rsroka. r*t da Jo Ust peodrag sa šlaae SNPJ. Ust Prasvata Jo vsša lastnias ia tetovo Ja v vsaki drušlni nekdo, ki bš rad Afttal Ust vsak das. PoJasaUos—Vselej kakor hitre kateri teh Članov preneha biti G* SNPJ, ali č« ae presoli proč od družina ln bo zahteval sam svoj M tednik, bode moral tisti član lz dotične druHne, ki je uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu h«tt ln obenem doplačaU dotično vsoto listu ProsveU. Ako t**a stori, tedaj mora upravništvo znižati datum zs to vsoto naročniku. Cona listu Prasvata Jat Za Zdruš. dršava ta Kanado IM0 Za Ckleafo la okolico Ja ...P* t tednik ln---------4 S0 1 tednik ln--------------- f* 2 tednika la----------3.S0 2 tednika ia —— }■" 3 tednika In —------- 2.40 3 tednike in ~ J* 4 tednike ln------------lj« 4 tednike ln f J 5 tednikov ln__________ niš 5 tednikov io ..........— 1" Za Evropo Ja_________________JU* Ispolnlte spodnji kupon, prflošlte potrebno esolo "•■•T Ordee v pismu In al naročite Proarote. Ust kl Je PROSVETA. SlfPJ. ««57 So. Lanmdale Ava. Chicapo 23. Ilt Prttaieno pašDJaai sa Ust Proevete vsota f _CL draštra it Naslov . Ustavite člaaav moja k moji ___ČL sle*** JX ČL št št št