SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
"P) 2863
ANSKA
MATICA
i
3 -2^3
Pravila
društva
„Jugoslovanska Matica“.
Člen 1.
Ime in cilj.
Društvu je ime „Jugoslovanska Matica“ in cilj mu je pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini.
Člen 2.
Sedež in delokrog.
„Jugoslovanska Matica“ ima svoj sedež v Beogradu; potom organizacij svojih podružnic pa razteza svoj delokrog na celo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V delokrog društva spada naloga, da na primeren način vzbudi zanimanje javnosti v domovini za naš narod v tujini, da javnost seznanja s potrebami in položajem Jugoslovanov v tujini in da zbira sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko povzdigo.
Člen 3.
Ustroj društva.
Društvo sestoji iz članov, vpisanih v podružnicah. Vse podružnice istega upravnega državnega področja tvorijo skupno pokrajinsko društveno enoto in vse te enote skupno tvorijo celokupno društvo. Vsaka podružnica istega upravnega državnega področja izvoli v smislu člena 6. teh pravil odposlance v pokrajinski zbor, kateri voli svoj pokrajinski odbor in odposlance v centralni zbor. Na teh dveh se volijo člani centralnega odbora.
Člen 4.
Sredstva društva.
Društvena sredstva so prispevki in darovi, članarine, dohodki iz društvenih prireditev, podjetij in publikacij, zbirk in društvenega imetja.
Člen 5.
^	Člani.
Člani so:
1.) Častni, katere imenuje društveni osrednji zbor radi izrednih zaslug za društvo.
2.	) Dobrotniki (dobrotvori), kateri vpla-
čajo naenkrat ali tekom enega leta znesek 1000 dinarjev.
3.	) Redni člani, kateri plačajo člana-
rino po 1 (eden) dinar na mesec.
Kdor podpira društvo s prispevki, ne da bi pristopil kot član, postane podpornik.
Član društva more postati vsak Jugoslovan, brez razlike spola in starosti, ako ga sprejme katerakoli podružnica na podlagi sklepa svojega odbora.
Člani, stari manj kot 18 let, nimajo niti aktivne, niti pasivne glasovalne pravice. Ostali častni in redni člani ter dobrotniki imajo v smislu pravil pravico, udeleževati se društvenih zborov, staviti predloge in glasovati, voliti in biti voljeni.
Redni člani, kateri mesec dni po opominu ne plačajo članarine, prenehajo biti člani društva.
Centralni zbor je tudi upravičen iz-premeniti društvena pravila.
Člen 6.
Ustanovitev društva.
Društvo se osnuje z ustanovitvijo začasnega osrednjega odbora, kateri bo po-
sloval do redne izvolitve osrednjega odbora v smislu člena 12. teh pravil, kot osrednji odbor društva.
Člen 7.
Podružnice.
Prve podružnice v posameznih pokrajinah se osnujejo po zaupnikih začasnega osrednjega odbora na temelju teh pravil. Te podružnice (v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Cetinju, Skoplju) dobijo naziv glavne podružnice. One imajo med drugim tudi nalogo, da preko svojih zaupnikov osnujejo v zadevnih pokrajinah svoje podružnice, čim prijavi v posameznih krajih svoj pristop v društvo najmanj 20 rednih članov.
Podružnice so moške ali ženske, omladinske ali mešane in slične, nedopustna pa je delitev po strankah ali veroizpoveda-njih. Več sosednjih krajev se lahko združi v skupnih podružnicah, večja mesta pa se lahko razdelijo v več podružnic. Centralni odbor odobri razcepitev ali spojitev že obstoječih podružnic.
Občni zbor podružnic voli svoj odbor in odposlance v pokrajinski zbor. Ako znaša število članov 50 ali manj, pošilja
po enega odposlanca, za vsakih daljnjih 50 elanov pa zopet po enega. Občni zbor se shaja redno v prvih treh mesecih vsakega leta.
Člen 8.
Odbor podružnice.
Odbor podružnice sestoji po navadi iz predsednika, tajnika, blagajnika, treh odbornikov in treh namestnikov. Število odbornikov in namestnikov se sme v razmerju s številom podružničnih članov povečati z odobrenjem pokrajinskega odbora.
Ako odpade kateri član podružničnega odbora, sme se odbor do prihodnjega občnega zbora popolniti iz števila svojih namestnikov.
Odbor podružnice sprejema in odbija člane, sprejema dr uštvene vloge in dohodke ter upravlja društveno premoženje v smislu navodil pokrajinskega odbora, katerega obvešča o sklepih, predlogih in nasvetih občnega zbora ter o svojem delovanju.
Člen 9.
Pokrajinski zbor.
Pokrajinski zbor se shaja redno vsako leto meseca aprila ali maja, po potrebi
tudi o kaki drugi priliki v letu. Pravico udeležbe na zboru in glasovanja imajo vsi odposjanci podružnic pokrajine, istotako tudfc(^^rlaun’ društva in dobro'niki dotične pokrajine.
Na zboru se razpravlja o vseh društvenih vprašanjih pokrajine, odločuje v okvirju delokroga odrejenega v poslovniku ter volijo pokrajinski odbor in odposlanci v centralni (glavni) zbor in to po en odposlanec na vsakih 10 odposlancev pokrajinskega zbora.
Člen 10.
Pokrajinski odbor.
Pokrajinski odbor sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, blagajnika, blagajnikovega namestnika, 6 odbornikov in 6 namestnikov.
Ako odpade kateri član pokrajinskega odbora, sme odbor do prihodnje volitve popolniti število svojih članov iz svojih namestnikov.
Pokrajinski odbor nadzoruje podružnice svoje pokrajine, posebno rešuje pritožbe radi odklonitve članov od strani podružnice ter razsoja na predlog odbora podružnice o izključitvi članov, kateri
nasprotujejo društvenim namenom. Odobrava ustanavljanje poedinih podružnic svoje pokrajine, odločuje o upravi in uporabi polovice dohodkov podružnic; glede ostalih društvenih razpoložljivih sredstev pa odločuje v kolikor je v to pooblaščen od centralnega odbora.
V roke pokrajinskega odbora se stekajo za pokrajino poročila, predlogi in nasveti podružnic v svrho rešitve, v kolikor spadajo v njegov delokrog; pokrajinski od-odbor določa zlasti smernice in izdaja poslovnik za svojo pokrajino, katere pa mora odobriti centralni odbor, ako niso v popolnem soglasju s smernicami in načeli, izdanimi od centralnega odbora.
Pokrajinski odbor pripravlja predloge za centralni zbor in je dolžan predložiti vse od podružnic poslane predloge, da se postavijo na dnevni red pokrajinskega ali centralnega zbora.
Člen 11.
Centralni zbor.
Centralni zbor se shaja k rednemu zborovanju vsako leto po 1. juniju na kraju glavnega sedeža društva, v kolikor ne hi
centralni odbor odločil drugače na podlagi pooblastila prejšnjega rednega zbora. Razven odposlancev pokrajinskih zborov in častnih članov, kateri edini imajo pravico glasovanja, smejo sodelovati na zboru tudi odborniki podružnic in pokrajinskih odborov ter dobrotniki. Razpravlja se o vseh občih in načelnih vprašanjih, odločuje pa se samo o predmetih dnevnega reda, katere je treba prijaviti mesec dni prej potom pokrajinskih odborov. Centralni zbor voli centralni odbor kot upravo celokupnega društva.
Člen 12.
Centralni odbor.
Centralni odbor sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov, 3 tajnikov, blagajnika in njegovega namestnika, 9 odbornikov in 9 namestnikov. Ako odpade kateri član iz centralnega odbora, se sme odbor do prihodnjega občnega zbora izpopolniti iz svojih namestnikov. Centralni odbor vodi glavno upravo društva in odločuje o uporabi onih društvenih sredstev, s katerimi popravilih ne razpolaga pokrajina; sestavlja temeljni pravilnik in daje glavne smernice
pokrajinam glede društvenega delovanja, rešuje poročila in predloge pokrajin.
Člen 13.
Veljavnost sklepanja v zborih in odborih.
Sklepi v zborih so veljavni, ako je prisotna vsaj ena tretjina opravičencev, pozvanih 14 dni pred zborovanjem, drugače pa se zbor vrši eno uro kasneje z istim dnevnim redom in na osnovi istega vabila brez ozira na število prisotnih.
Društveni odbori sklepajo pravno-veljavno, ako so vsi odborniki bili pozvani in obveščeni o dnevnem redu ter ako je prisotna vsaj polovica članov odbora.
Člen 14.
Častni sod.
V sporu o društvenih vprašanjih odloča brez priziva častni sod, kateri se shaja od slučaja do slučaja in sestoji iz treh oseb, od katerih vsaka stranka imenuje po enega, a ta dva imenujeta tretjega kot predsednika.
Člen 15.
Razpust društva.
V slučaju razpusta pripade društveno premoženje, ako centralni odbor ne odredi drugače, onemu društvu, ki se v teku enega leta osnuje z istim ciljem Društvo se razpušča prostovoljno, ako to sklenejo tri četrtine udeležencev centralnega zbora, ki imajo pravico glasovati.
Beograd, 21. januarja 1920.
Slovanska knjižnica
6K M
B 2863
66009002030
COBISS ®