Politični ogled. Avstrijske dežele. Na tisoče vojakov hiti v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Zakaj? Pravijo, ker se ,je bati vstašev, uporniko?, ki hočejo vse nšvabe", t. j. avstrij8ke uradnike, žandarje, vojake poklati ali iztirati. V Krivošijah je baje 1300 vstašev, od Foče do Nevesinj, sploh ves južni del Hercegovine, se orožajo zoper nas pod vodstvom Kovačeviča; angleško zlato jim pomaga, ruski, srbski, črnogorski ogleduhi ščujejo, okolo 100 našib vojakov in žandarjev je baje uže ubitih in ranjenib. Tako poročajo Hberalni in magjarski listi, vladine novine pa mirijo rekoč, da ni tako hudo, ampak da je več vojakov treba v to, da se v okom pride pretečim narodom o priliki razpisanega novačenja ali nrekrutiringe" y Bosni in Hercegovini. Drugi pa trdijo, da je to le vse na videž in priprava k marširanja do Soluna in k razdelitvi evropske Turčije med Avstrijance in Rase; prvi vzamejo vse kraj Jadranskega morja, drugi pa Carigrad in splob vso Bolgarijo. Na Dunaji so zbrani naši in ogerski ministri iu se posvetujejo s ceaarjem. Dne 28. jaa. t. 1. skliCejo delegacije t. j. odboraike iz aašega pa tndi iz ogerskega državaega zbora, da dovolijo potrebaih deaarje? — 20 milijoao7 — za ao7e 7ojaške potrebe. — Drža7ai zbor saide se juter 20. jaauarja. Miaister baroa Konrad predloži črtež o premembi šolskib postay. — Koroaki poslaaec Naredi je položil poslaaat^o. — V Gradci obhajaja kmetijaka družba štajerska 19. ia 20. jaa. stoletnico rojstaega dae nad70J7ode Jo7aaa. — Ogerski državai zbor ima burae seje; miaisterstvu Tiszaje^ema očitajo zapravljivost, uradaikom goljufijoat; L. 1868 je doata bilo 130 milijoaov za državae stroške, sedaj pa komaj 350 milijonov; zato so dače atrašao poskočile in veadar je dežela do ušea zadolžeaa, ker se Magyari crez moč sopirijo ia bočejo več veljati, kakor gleštajo. Grdo za ylado je tudi to, kar je poslaaec Rahoaczy povedal, aamreč, da je podjetaik Deutsch za regaliranje Tise mu izročeaih deaarje7 samo 30% za napise porabil, 70% pa v svoj žep zaphal ali z uradaiki zapravil — Hivatski dijaki 7 Zagrebu, ki so magyarskim poslaacem aagajali,, bili so z zaporom kazadvaai. — Zopet je sliaati, da pride baroa Filipovič kot poveljaik 7 Sarajevo; škoda, da 80 ga kedaj odst-rvili; ou bi aam Bosao ia Hercegovioo bil uže davno ia dobro uredil. Vnanje države. Nemški državui zbor je eprejel Wiadborato7 predlog, da ae prekličejo posta7e zoper katoličaae. To je srečai aasledek lOletaega trdaega boja aemških katoličaao? zoper nestrplji^e lutro^ce, liberalce, Jude ia freimaurerje. Ob eaem je ce8ar Viljelm. kot pruski kralj 7 sloT68Bem piamu do deželaega zbora pruskega nazaaail, da iaia nkaltaraa borba" ali pregaojaaje katoličaaoy preaebati. — Ruski car je kmetoai pripisati dal posestva grajščakov, katerib ti sami ne morejo dati obdeloyati; zato dobijo 80°/0 °d yredaosti odškodaiae iz državae blagajaice. Kmetje so tega raočao veseli ia tudi grajačakom je prav. Nekateri liati poročajo o vojaških pripravab proti turškim mejaai. V Aziji prodira 8000 Ruso7 proti me8tu Mer7, od koder ai daleč 7 Afgaaistaa. — Turški sultaa je Francozom ia Aagležem, ki mu hočejo vzeti Egipt ia Tripol, zobe pokazal, rekoč, da v Egiptu aimajo čc8a iskati; 7 Tripol pošilja vedao več vojakov. Italijaui delajo oa bos aa 7rat šaace okolo Rima. — Fraacoaki miai8ter Gambetta ae je republikancem zameril, ker jim pro8amo7oljao ia 87ojeglayao postopa. — Spanjolski kralj ia kraljica sta obiskala sosedaega PortugizKega kralja y ajegoveai glavaem mesta Liaaboau. Pravijo, da to pomeBi z^ezo zoper FraBcoze, ki bocejo Marokaasko cesar8tyo 7 Afriki pograbiti, po katerem 86 pa tudi Špaajolcem ia Portugizom sliae cedijo. — Aagleži tuhtajo ia si glave belijo, kako bi aezadovoljue Irce vtolažili ia pomiriii. Do sedaj se jim to ai posrečilo. — Japoaci so Kitajcem aajvečji aasprotaiki. Prvi so jako prebrisaa aarod.