To je zima... Načrtno vzgoja mladine na smučeh - Turizem v Kranjski gori še vedno vprašanje zase - Na obisku pri tistih, ki imajo smučanje v učnem programu -Takih zimskih počitnic že dolgo ni bilo A Vrvež na železniški postaji — tej ali oni. Vrvež, ki oznanja zimske počitnice, žim- ^ sko radost, ki jo ne moremo primerjati z ničemer dragim. Mesece in mesece se prijatelji ^ belega športa vesele zimskih počitnic in letos so jim bile snežinke kar precej naklonjene. ^ Gorenjska je pokrita z debelo snežno odejo kot že dolgo ne. Gornja Savska dolina je po- stala ena sama množica mladih obrazov — veselih, zagorelih, sproščenih... Obiskali smo vse tiste, ki so za teden ali dva zapu ‘Hi megleno Ljubljano, ki so zamenjali zatohle učilnice s svežim in ostrim gorenjskim zrakom. Naš obisk nas je prepri-^ čal, da so po dolgih letih letos na vrsti spet prave zimske počitnice, take v snegu in ledu. ^ Prav je, da so se dogovorili, da bodo tudi v prihodnje pomikali dobo šolskih počitnic ta- ^ ko, da bo snega, mraza in ledu dovolj za vse tiste, ki si želijo teh zimskih »rekvizitov«, ki ^ jih nudi narava. Se nikdar niso za mlade smučarje tako skrbeli kot v zadnjih letih. Letos je priskočila na pomoč še ugodna zima in tako se prava množica mladih smučarjev spušča po najrazličnejših strminah in moramo priznati, da smo nad znanjem in voljo teh mladih športnikov prijetno presenečeni. Pri tem moramo pohvaliti tudi skrb, ki jo posvečajo vodstva šol, da bi bile zimske počitnice njihovih dijakov čim lepše in čim- koristnejše. Prijetno je bilo gledati mlade smučarje ljubljanske Enotnosti, ki leto za letom v zimskih počitnicah resno trenirajo in mnogi strokovnjaki trdijo, da bo prav iz te skupine, ki jo vodi tov. Keber, zraslo nekaj vrhunskih alpskih smučarjev. Čeprav so še zelo mladi, jim v smučanju ni več dosti tujega. Največ pa je seveda v Kranjski gori smučarjev srednješolcev. V zimskih počitnicah sc bodo v Kranjski gori zvrstili tečajniki Tehnične srednje šole (splošna), Strojne šole in Elektro šole. Mimo njih še učite-bišči iz Ljubljane in Kopra, Gradbena srednja šola, Grafična srednja šola, I. gimnazija in osnovna šola Zg. šiške. Vodstva teh šol so organizirala letos lasten eWiornat, imajo pa tudi svoje smučarske učitelje. Va-'ojo po najmodernejši avstrijski smučarski šoli, saj 80 se smučarski učitelji pred počitnicami seznanili z ttajnovejšiim tehničnimi dosežki avstrijskih smučarjev. , Posebej velja omeniti tečaje, ki jili prirejajo za dijake Učiteljišča. Dogovorili so se namreč, da bodo 4 leta zaporedoma pošiljali na smučarske tečaje iste dijake, tako da bodo ti pridobili solidno smučarsko zna-Dje, ki ga bodo lahko na šolah posredovali dijakom, o tem bodo dosegli, da bo smučanje poslalo tudi na osemletkah enakovredno drugim športnim panogam, kajti sedaj prav na teh šolah ni mogoče dosti storiti zaradi pomanjkanja smučarskih vaditeljev. Omenili smo že, d so vodstva šol pokazala veliko razumevanje z.a smučarske tečaje. Vse tri tehnične srednje šole, splošna, strojna in elektro so prispevale po 50.000 din. iako da so morali dijaki prispevati za tečaj le po 3.500 din. Obiskali smo še tabor Srednje vzgojiteljske šole, ki ima smučanje v svojem učnem programu. Dekleta iz cele Slovenije so organizirala svoj tabor — vse namreč same urejajo od kuhanja do organizacije — šola pa jim je pomagala s 150.000 dinarji dotacije. Zanimivo je, da dekleta s Srednje vzgojiteljske šole pravijo, da so jim zimske počitnice bolj všeč kot one, ki jih preživljajo poleti na morju. Seveda ima tudi Zveza Partizan celo vrsto tečajev. Najprej so se tam zbrali smučarji iz 25 društev iz cele Slovenije, ki so polagali izpite za republiške in društvene vaditelje ter za smučarske sodnike. Za njimi so prišla še dekleta, ki se bodo prav iako izurile za smučarske vaditelje. Našteli smo samo nekaj drobtin iz Kran jske,gore, saj je tam sedaj res pravi mladeniški, dijaški živ-žav in ob pogledu na mlade smučarje, ki se vztrajno spuščajo po strminah, ki si z veliko voljo nabirajo smučarsko znanje, pozabiš na mnoge turistične nevšečnosti in na vse tiste dobrine, ki bi jih lahko v Kranjski gori še odkrili. Upajmo pa. da bo prihodnje leto nekoliko boljše, saj je znano, da je zanimanje za smučanje iz leta v leto večje, da skoraj težko najdemo dijaka ali dijakinjo, ki si ne bi z veseljem pripel smuči na noge. V Kranjski gori ni tetko najti ceio ko pico mladih smafarjev. ki n.as presene-čaja / dobro in ieUnično dokaj izdelano vožnjo Ni treba kaj posebno iskati, takihle smejočih obrazov je sredi zimskega veselja i vedno dovolj V Kranjski gori se letos lahko pohvali jo z o I ičnimi snežnimi razmerami, vendar dobre smučarje ni strah, čeprav je sneg hiter in se kljub temu brez pomišljanja zapodijo v dolino JČK(mjSk.o.g.oA$k& slikanice KRANJSKOGORSKI TURIZEM SE VEDNO ŠEPA TISTI, KI PRAVIJO, DA JE KRANJSKA GORA VELJKO ZIM3KO-SPORTNO SKEDISCE, TRDE NAPAČNO. RES — TO JE ECRAJ, KI BI TO IME ZASLUZIL IN BI SI GA LAHKO USTVARIL, VENDAR MU ZA SEDAJ TEGA NASLOVA SE NE MOREMO PRIZNATI CE NAREDIMO PO TEJ ZIMSKO-SPORTNI METROPOLI GORENJSKE KRATEK TURISTIČNI SPREHOD, BO Sredi turistične sezone, prav v času, ko je v Kranjski gori največ smučarjev, ko so snežne razmere najbolj ugodne, je mala Žičnica pokvarjena. V času našega obiska je vozila samo velika žičnica, da si prišel ria vrsto pa je bilo treba čakati povprečno 35 do 40 minut. * Motel, ki so ga pričeli graditi pod žičnico in so ga obetali za letošnjo zimo, stoji. Pričeli so z velikim elanom, sedaj pa je ostalo vse na mrtvi točki in nihče ne ve, kdaj bodo pričeli graditi naprej. Proge so v Kranjski gori zelo slabe. Vzrok je v tem, da ni najti nikogar, ki bi jih vzdrževal. Od vrhnje postaje vzpenjače pa do dna je toliko globokih lukenj in nevarnih mest, da vožnja s smučmi ni noben užitek, pač pa mnogim povzroča precej strahu. En sam oskrbnik proge, ki bi delal na dan 3 ali 4 ure in metal sneg na mesta, kjer so največje luknje, bi lahko marsikaj pomagal. Vse kaže, da doslej to še ni nikomur prišlo na misel. MORDA KDO NEKOLIKO PRESENEČEN. Zabeležili smo majhen napredek — ob vzpenjača so pričeli prodajati čaj za potrpežljive smučarje, ki so pripravljeni v mrazu Čakati po 40 minut, da pridejo na vrsto. Cena pa je precej oderuška, Čaj z rumom — 75 dinarjev Za ta denar pa se lahko že trikrat pelješ z malo vzpenjačo. ♦ Ko smo že pri cenah, naj omenimo še to, da smo za »mikro kosilo* v Radečah plačali zelo čedno vsotico 400 dinarjev. V Bedančevem domu na prvi postaji žičnice so nam tudi ponudili kosilo. Priznati pai moramo, da je bil obrok kaj nenavaden. Juha in kranjska kiobasa Da bi kaj drugega kuhali, se res ne izplača, na mje zaupala upravnica. * Skozi Kranjsko goro so sicer napeljali novo in moderno neonsko razsvetljavo, vendar kaj pomaga, ko se zelo pogosto zgodi, da zmanjka električnega toka. Tako Je bilo tudi tokrat, ko smo morali večerjati ob svečah. Beograd atletika - boks - košarka Slejkoprej je vprašanje številka 1 nastanitev tekmovalcev, novinarjev, telegatov na kongresu Mednarodne itletske zveze in končno tudi gledalcev. Tokrat je v ospredju vprašanje nastanitve uradnih .predstav-«kov na prvenstvu. Organizatorji X) dobili v mestnem ljudskem odporu zagotovila da bo vse vredu ta-l>artizan< na Pobrežju v Mariboru imajo vsak večer redno vadbo. Vodnica Greta Pli-berškova nam je takole povedala o dejavnosti tega društva: Pobreški Partizan združuje o svojih ? vrstah okoli 1000 članov, vendar je aktivnih le nekaj čez 300. Najbolj številne so pionirske in mladinske vrste, najmanj pa je mladink in članic. Navzlic temu je telovadnica vsak dan polna od jutra do večera. Velika vrzel v društvu pa so vodniki. Skrb saj jih imamo komaj 8. Potrebovali bi jih še več, zgodi se namreč, da mora biti vodnik tudi po 5 ur na dan v telovadnici. Največ zanimanja je za orodno in parterno telovadbo, rokomet, odbojko, namizni tenis, smučanje in nogomet. V kratkem bo imelo društvo svoj letni občni zbor, na kar se že vestno pripravljajo. Organizirali bodo manjšo telovadno prireditev in konec marca še spomladanski kros. V V za naraščaj dink in obstoja le leto dni. Društvo je izrazito domskega tipa in združuje dijakinje učiteljišča, gimnazije in [tSŠ iz Celja, ki živijo o Kajuhovem dijaškem domu. Le 6000 dinarjev je imelo društvo lastnih dohodkov, pa tudi ob teh sredstvih je v svojim rednim delom in uspehi opozarjalo nase širšo jabnost. Društvo so vodile same mladinke. Vaditeljski kader je iz vrst dijakinj učiteljišča, ki so v glavnih počitnicah z uspehom končale prednjaške tečaje Partizana Slovenije in sedaj z vso vnemo prenašajo pridobljeno znanje med ostale mladinke. Redna vadba je temelj društvenega dela, izredno bogata pa je tudi vadba v odbojki, košarki, namiznem tenisu in rokometu. Mladinke so nastopile na okrajni telovadni akademiji, na zletu v Novem mestu, na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane ter na občinskih in okrajnih prvenstvih v odbojki, rokometu in namiznem tenisu. Med največje uspehe prištevajo osvojitev prvega mesta na okrajnem prvenstvu v odbojki. Zasluge za velike uspehe imajo predvsem prednjakinje Bantamo-va, Tovornikova. Gabrškova in Pod-križnikooa, bivša in sedanja predsednica Remičeoa in Pintaričeva. ■ Trenutno stanje ni rožnato, čeprav opažamo določen napredek. ■ Orientirati se moramo tja, kjer je bodočnost vseh telesno vzgojnih organizacij: v šole, podjetja, komune. ■ Materialna sredstva so sicer trenutno glavni problem. Toda ne smemo zanemariti ostalih. Dvigajmo ka-dre, če je potreba jih tudi »uvažajmo«. ■ Konkretno za evropsko prvenstvo imamo pravico in dolžnost, da se poslužimo izrednih ukrepov za dosego treh ciljev: uspešna organizacija, solidna uvrstitev Jugoslovanov brez pretiranih upov in končno kot glavni, malo bolj oddaljeni cilj — splošen dvig atletike v množičnosti in kvaliteti. HALO-21-281 bavili uro, semafor in ostalejiripo- vo in najbrž niti prvi niti drugi ni-močke (vse to bo oskrbela svicar- ti tretji organizatorji ne bodo na-ska tvrdka^ Omega), specialen par- pravili sramote našemu športu in ket in koše s steklenimi tablami. Jugoslaviji nasploh. Tudi s skromnimi sredstvi ODLIČNI USPEHI "S 1SU PE#1 Dr. Slevico Komar: Atletiki 1. mesto v našem športu ■ Prizorišče: dvorana Zveznega zavoda za telesno kulturo v Beo- ® gradu, datum: 25. L, udeleženci: predstavniki komun -(večinoma ■ predsedniki ali podpredsedniki ljudskih odborov), atletskih klu- ■ bov. Zvezne komisije za telesno kulturo, Saveza sportova Jugo- ■ slavije in Atletske zveze Jugoslavije, tema: atletika nasploh in ■ atletika še posebej pred evropskim prvenstvom. Menda prvo takšno posvetovanje v zgodovini naše telesne kulture. Ne samo športni delavci, ampak tudi predstavniki osnovnih, upravnih enot s terena, od katerih je v veliki meri odvisno, kako se na njihovem področju razvijajo vse dejavnosti vključno telesna vzgoja.. Razgovor je trajal 4 ure. Slišali smo marsikaj zanimivega, seveda pa nam ni mogoče objavljati podrobnosti, zato naj se zadovoljimo z nekaj ocvirki. Dr. Slavko Komar, član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zvezne komisije za telesno kulturo: Naša naloga je odgovoriti na vprašanje ali smo sposobni uspešno pripraviti evropsko prvenstvo in njegove jugoslovanske udeležence in kaj nam je v ta namen storiti. Vlado Ivkovič, predsednik AZJ: Stanje v osnovnih organizacijah ni rožnato. Atletski klub Vardar je na primer lani razpolagal z vsega 15.000 dinarji, osnovna organizacija na beograjski univerzi pa z 19.000 dinarji. Predstavnik Mladosti iz Splita: Naš atletski klub je privatno podjetje dvojice idealistov. Predstavnik Vardarja iz Skoplja: Omenjenih 15.000 dinarjev smo dobili v štirih letih. Opažamo veliko nerazumevanje v vsej Makedoniji. Predstavnik Ljubotena iz Tetova: Zanimanja dovolj — glej 1000 mladincev na 3 atletskih predavanjih in 5500 gledalcev na mitingu z udeležbo državnih reprezentantov. To je več kot jih je kdajkoli privabil nogomet. Toda na tekališču prirejajo konjske, kolesarske in motociklistične dirke. Luka Bajakič. podpredsednik Atletske zveze Hroatske: Usposobili smo 560 vodnikov iz vrst mladine, vsa široko zamišljena akcija pa je propadla zaradi pomanjkanja najosnovnejših pogojev po šolah. Ne prirejamo šolskih olimpiad, ampak omejimo se na nekaj športov in te peljimo naprej, kolikor se pač da. Predstavnik Zveze športov Hrvat-ske: Ne cepimo kadre in sredstva. Na terenu opažamo, da gre vse preveč že itak minimalnih sredstev za administrativno vodenje, ki poteka po nekaj linijah. Predstavnik Mostarja: V komuni in SZDL so ugotovili, da smo solidna organizacija, ki dela tudi kot vzgojitelj in odtlej nam pomagajo v okviru svojih možnosti. Predstavnik Crvene zvezde: To kar pričakujemo od naših atletov na prvenstvu Evrope, zahteva izredne napore atletov, trenerjev in klubov. Toda kako naj uspevamo, če so finančna sredstva mnogo premajhna. Z primer: KUD Kolo iz Beograda ima za 9.000.000 večjo dotacijo kot Savez sportova Beograda v celoti. IN ZA KONEC ŠE POSKUS IZ-DVOUTVE NAJVAŽNEJŠIH UGOTOVITEV V KONČNI BESEDI dr. SLAVKA KOMARJA: B Atletiki smo prisodili vodilno vlogo. Temu primerna morajo biti tudi sredstva v vseli merilih, od zvcznnga do krajevnega. 0:. T0KEKO MOŠKE NOGAVICE EUR A a w km m km ^ ^vttvk Plavalni klub Ljubljana je v zimskem bazenu organiziral nadaljevalno plavalno šolo, ki so jo obiskovali predvsem dijaki osnovnih šol Frana Levstika in Majde Vrhovnikove. Ker je kapaciteta bazena premajhna so lahko v tečaju zajeli le okoli 80 otrok od 10 do 14 let. Čeprav bi bilo število tistih, ki so želeli obiskovati tečaj vsaj še enkrat tolikšno. Ta akcija ponovno terja čimprejšnjo rešitev problema zidave zimskega bazena v Ljubljani, ki se že nekaj let ne premakne z mrtve točke. Učenci so se v šoli učili vseh slogov plavanja pred pričetkom šolskih počitnic pa so izvedli malo interno tekmovanje. Najboljši so prejeli skromna darila. Rezultati: Dečki: 57 m crawl: Pečar 49,4, Vidmar 51,3, Peterlin 53,8; 57 m prsno: Gregorič 1:07,0, Vidmar 1:07.5. Babnik 1:11,8; 57 m hrbtno: Soline 46.6, Jerala t :08,3. Deklice: 57 ni cravvl: Beravs 59,3; 57 m prsno: Bregant 1:05,7, Stari 1:10,4, Dolžan 1:11.1; 57 m hrbtno: Valher t:14.0. Ha kratko o celjskih hokejistih in drsalcih UDK Celje je pred dnevi polagalo obračun svojega dela v zadnji sezoni. Hokejisti so s voj im delom v preteklem letu zadovoljni. Tako so osvojili naslov republiškega prvaka (činni). mladinci pa drugo mesto. Odlično so se uveljavili tudi umetni drsalci, od katerih je mladinka šušteršičeva na državnem prvenstvu osvojila tretje mesto. Organizirali so tudi šolo v umetnem drsan ju, ki se jo je udeležilo 30 tečajnikov. UDK Celje šteje trenutno okoli 100 hokejistov in drsalcev, več sto mladine pa je še izven tega klubskega življenja, čeprav so vneti obiskovalci drsališča. In želje celjskih drsalcev in hokejistov? Umetno drsališče! Spričo bogate tradicije v drsalnih športih v mestu ob Savinji, množičnosti drsanja in želj stotin’ Celjanov, da bi lahko priso-stvovali kvalitetnim drsalnim in hokejskim prireditvam, kaže, da bi bilo vredno pristopiti h gradnji takšnega objekta kljub velikim potrebam tudi po drugih športnih objektih. Vse kaže, da se problemi okoli gradnje umetnega drsališča ajo zelo razvijajo ugodno. ■ LJUBLJANA , — Dijaki- II. osnovne šole »Alojza Kebeta« v Šentvidu &o dan. pred zaključkom šolskega pouka priredili športni dan, na katerem so izvedli, tekmovanje v smučanju. V- skokih Je 12.5), pred Zavašnikom 167.5 (11.5, zmagal Janez Lampič 175.5 (12, 12) in Alešem 157.5 (10.5, 11.5). V slalomu je bil najboljši Juvančič pred Podrekarjem tn Muso. Dijaško športno društvo II. osnovne šole v Šentvidu v zimskih mesecih najbolj aktivno dela -TpajiJd •ifio^os nfs-pualouzruTEU a li so že 4 tekmovanja ter se dvakrat srečali z dijaki Šmartnega in Sp. Šiške. V vseh 4: tekmah so bili zmagovalci dijaki iz Šentvida. V nadaljevanju tekmovanja za j ugos 1 ovanslki odbojkarski p okal so bili doceženi tile rezultati: Par-tizao-Trnovo : Radeče .3:0, Ekonomska fakulteta : Ivančna gorica 3:0, Partizan-Trnovo : Ekonomska fakulteta 3:0. ■ NOVA GORICA — Na okrajnem turnirju za jugoslovanski namiznoteniški pokal je nastopilo 8 moštev. Igrali so po sistemu na izpadanje, tako da, so se v polfinalu srečali Nova Gorica I. : Partizan Miren 5:1, Nova gorica II : Elektro-Gocica 5.:3. V finalu so se tako srečali moštvi Nove Gorice. Zasluženo je zmagal prva ekipa s 5:2. Druga ekipa Nove Go- -U3Jn5iU05i U9AZI BlldO^SeU Sf 33U :iCup3ISBU poj lUJlSJA 3f OlJEZ 30 Nova Gorica i, Elektro-Gorica, Partizan-Mi^en itd. ■ SEŽANA — Nogometna pod-zveza Koper in nogometna pod-zveza Pula sta se odločili, da bodo moštva njunih podzvez tek-, movala za istrski nogometni pokal. Iz nogometne podzveze Koper nastopajo: Sežana, Izola. To-mos-Koper, Sidro (Piran), iz nogometne podzveze Pule pa: Pazin, Savudrija, Buje in Rudar (Raša). Moštva tekmujejo na izpadanje. V prvi tekmi je Sežana premagala Pazin s 3:0 (1:0). ■ ZAGREB — V športni dvora- ni zagrebškega velesejma so se pomerili rokometaši, na odprtem prvenstvu Zagreba. Najzanimivejše v drugem kolu je bilo srečanje med Mladostjo in Dinamom, ki se je končalo z zmago Mladosti 10:8 (5:7). Ostali rezultati: moški: Prvomajska : Trešnjevka 16:5 (8:4), Svoboda (V) : Svoboda (Pod-sused) 13:7 (6:2), Zagreb : Rudar (Ivaničgrad) 21:7 (12:4). Na lestvici vodijo Prvomajska, Sloboda (V) in Mladost s 4 točkami. Zenske: Lokomotiva I : Mladost 10:3 (5:2), Zagreb : Dubrava 2:1 (1:0), Lokomotiva II : Svoboda (Lj) 6:2 (1:1). Vodi Zagreb s 4 točkami. E PTUJ — Rokometaši Drave so te dni polagali obračun dela v preteklem letu. Njihova sekcija je v tem času dosegla vidne uspehe. v sekciji je včalnjenih 133 novincev in mladink, ki tekmujejo skupaj s 5 moštvi. Vsa moštva so skupaj odigrala 81 tekem in od tega 51-krat zmagala, 1-krat igrala neodločeno in doživela 29 porazov. Pionirji so odigrali 7 tekem, in so v občinskem prvenstvu osvojili prvo mesto. Mladinci tekmujejo na okrajnem prvenstvu, medtem ko mladinke nastopajo v mariborski podzvezi. Najmanj so bili uspešni člani, ki so odigrali 19 tekem in. izgubili 11-krat. Tekmujejo v. mariborski podzvezi. Nedvomno je za ptujski rokomet naj večji uspeh osvojitev prvega mesta članic v republiški ligi. Najuspešnejše igralke so bile -Potočnik Anica in Fric Jelka^ Fiic Jelka je proglašena za najboljšo športnico Ptuja v preteklem letu. Ob zaključku občnega zbora so rokometaši sklenili še: utrditi disciplino, usposobiti strokovni kader ter še bolj razširiti rokomet v občini. V anketi za najboljšega športnika Ptuja za leto 1960 so se športniki tega kraja razvrstili takole: Fric Jelka (rokomet). Kovač Ciril (nogomet); Potočnik Anica (rokomet), Mesarič Lovro (nogomet) itd. V Kilzbiiiilu in Vfengenn le 20 cm snega - Proga na Lauberiiornu doslej naihitrejša - Kdo je boljši, Perillal ali Sailer? Kdo le Perilial? Stiegler, srebrna iz Squaw ¥a!leya šeie 24. - Povprečna hitrost na Hahnenkammu 82 km na uro - Kovina ali les za vrhunskega smučarja enakovredna - Avstrijci na Kne ssl Epoxi smučeh iz plastične mase - Tekmovalci v čeladah pilotov reaktivnih leta! - Šumi le /sekund za Bognerjem - Kaj našim smučarjem primanjkuja? NAJHUJSI PREIZKUŠNJI NAJBOLJŠIH EVROPSKIH ALPSKIH SMUČARJEV STA ZE ZA NAMI. NASTOP V WENGENU IN KITZ-BUHLU POMENI ZA VSAKEGA ALPSKEGA SMUČARJA PONOVNO AFIRMACIJO ALI PA RAZOČARANJE IN MORDA CELO ZATON. LETOŠNJI - HITROSTNI DIRKI - NA LAUBERHORNU IN HAHNENKAMMU STA PRINESLI PREDVSEM FRANCOZOM NEPOPISNO VESELJE. MLADI PERILLAT JE SLAVIL PRAVI TRIUMF IN ZASENČIL SLAVO OLIMPIJSKIH MEDALJ IZ SQUAW V ALTE Y A. O MNOGIH DOGODKIH IN NEPOZABNIH VTISIH S TEH VELIKIH PRIREDITEV NAM TOKRAT PRIPOVEDUJE VODJA JUGOSLOVANSKIH ALPSKIH SMUČARJEV, JANKO DERNIC. V ljubljanskem snežnem metežu so za-puStali naši smučarji svojo domovino in Je blUžali znanemu Tauern-predoru v Avstriji. Veliko veselje je na mah splahnelo, kajfa namesto globoke snežne odeje jih je v Kitizbiihlu pozdravila le SO cm debela snežna plast. Ker je bila njihova pot tokrat daljša — namenjeni *o bali namreč v Švico — so upali, da bo tam bolje. Toda pomislite, tudi na Visokogorskih švicarskih poljanah so zevale gole rebri. * Ker ni bilo snega v \Vengenu, niso mogli pripraviti prog aa trening. Vseh tekmovalcev se Je polastila slaba volja. Ko je bil na sporedu uradni trening, so organizatorji nametll na progo nekaj snega, toda odločno premalo, da ne bi Prišlo do padcev in zlomov smuči. Celo svetovnim šampionom ni bilo prizaneseno. Organizatorji so bili prisiljeni nekoliko zmanjšati hitrost in zato postaviti vratca na najnevarnejših mestih. Žrtvi teh slabih snežnih razmer sta bila tudi naša tekmovalca Lakota, ki Je pri Padcu dobil lažji pretres možganov. Sumi pa si je zvinil nogo. Zanju je bil torej Wengen opravljen. rillat ni zmagal zaradi svojih izvrstnih »Rosignol« kovinskih smuči, ampak za radi tega, ker je vsestransko dovršen tekmovalec. Znani avstrijski alpski smučar Reider je po končanih tekmah v Kltzbiihlu poudaril, da je danes težko reči, kdo bi zmagal — Perillat ali Sailer — seveda oba v svoji najboljši formi. * Tekma v Kitzbuhlu je bila kvalitetnejša od one v Wengenu. To pač zato, ker so mimo vseh tistih, ki so nastopili na Lauberhornu, startali še Duvillard, Viola, La Crodx, dalje Nemca Wilii Bogner in kaznovani Ludwig Leitner. Pa vendar so spet prevladovali Francozi. Od kot nenadoma tolikšna premoč fran-ciških smučarjev? Vodja Bonnet je spet pojasnil: »Imamo tako modno alpsko zastopstvo, da ga lahko razdelimo v dve skupini in če bi obe istočasno nastopili na dveh različnih krajih, bi bili obe zmagovalni.« * Veliko hrupa Je dvignil Švicar Staub, ki je vozil smuk brez"krpljic. Na startu je priredil prav zabavno sceno, ko je dokazoval, da Je vežna brez krpljic mnogo lažja In hitrejša, ker pač tekmovalec vozi z manjšim zračnim uporom. In pomislite — Staub je bil v smuku na Hahenkammu tretji! Mnogi so začeli res misliti na to, da bi odvezali krpljice ... * V Kitzbuhlu se je pojavil tudi Toni Sailer v družbi z znanim filmskim igralcem Bucholzem. Najprej so mislili, da bo pred vozač, pa je kasneje to nalogo opravil v slalomu olimpijski zmagovalec Hinterseer. Zapletel se je tudi v razgovor z našim vodjo Jankom Dernlčem in se živo zanimal za naše smučarske razmere. Frdevsem ga je zanimalo kje so Mulej, Stele in Lukane, obenem pa vneto spraševal, kakšna je naša nova »alpska" garda«. Trenutno Je na snemanju v Stuttgartu in skok! v Kitzbiihel Je bil zanj kratek odmor. * Večino lesenih smuči so zamenjale že kovinske. Raznovrstne tvrdke iz Franclje, Švice, Nemčije in Avstrije že izdelujejo kovinske smuči. Avstrijci pa so se pojavili na posebnih Kneisscl — Epoxi smučeh iz plastične mase. Tekmovalci in strokovnjaki trdijo, da imajo kovinske smuči lepo prihodnost, čeprav sta za dovršene tekmovalce les ali kovina enakovredna. PRSNE k&RAMELE POMAGAJO PROTI KAŠLJU Proizvaja = 0U60DI3ETETIKA,ZAGREB In kakšna je bila oprema teh smučarjev? K telesu tesno se prilegajoče hlače in jopič. Vsi so nastopili s čeladami, ki so podobne čeladam pilotov za reaktivna letala. Zanimivo je tudi to, da ni bilo prav nobenega težjega padca in da so prišle varnostne vezi do polne veljave. Za tekme je bilo ogromno zanimanje iz vseh strani sveta, občinstvo pa se je najbolj zanimalo za filmskega igralca Kirka Douglasa, ki je prišel s svojo družino v Evropo, da sl ogleda med drugim tudi smučarske tekme. * Naši tekmovalci tehnično ne zaostajajo veliko za najboljšimi. Strokovnjaki danes ne ocenjujejo več mesto, ki ga osvoji smučar na takšni prireditvi, temveč upoštevajo le časovne razlike. Vzemimo na primer Willija Bognerja, ki je vozil brezhibno in osvojil »le« 24. mesto. Steigler. — srebrna medalja iz Squaw Valleya je bil 23. In na primer naš Sumi? Koliko je on zaostal? Le 7 sekund za Bognerjem. Fantje se spuščajo korajžno, tudi v najtežjih smukih, sekunde pa izgubljajo na poševnih smukih z blago strmino. Zenske so kvalitetno nekoliko slabše. Manjka predvsem poguma, samozavesti in odločnosti. Predsednik kastnega odbora evropskega košarkarskega prvenstva, ki be v Beogradu od 3. do 10. maja, podpredsedaik - ZfS Rodoljub Čolakovič Vsi tuji strokovnjaki to trdili, da Je bil letos Lauberhom v vsej zgodovini 31 let, nadhitrejši. Organizatorji so se mo-rald potruditi, da so nametali dovolj •hega, tako da ni prišlo do večjih ne-žreč. Ko se je pojavil na zmagovalnem cdru mladi Francoz Perillat, so se vsd žlpraševali, kako je vendar mogoče, da je v množici najboljših alpskih smučarjev tako prepričljivo zmagal. Živahni in vedno razpoloženi Francoz je takole od-Itovoraa: »Kondicijsko sem izvrstno pri-jMtEvljen. Na progi pa se ml je zgodilo tole: na dobri polovici se me je lotila slabost. Iz skrčene drže sem se močno Pognal kvišku, zajel sapo, kar me je v trenutku osvežilo, tako da sem ostanek Vožnje lahko nemoteno nadaljeval. Zdi •e mi, da lahko tu iščemo vzrok tako prepričevalni zmagi. In še nekaj. Vse Ovinke sem prevozil z največjo točnostjo In zelo lahkotno!« * * Kdo je Perillat? Vodja francoskega bioštva Bonnet ga je takole predstavil: »Moj varovanec ima 21 let in je trenutno nedvomno v smuku brez konkurence. Za nastope se pripravlja vestno In v svoji domovini je tako priznan smučar, da so mu celo v potni list napisali, da Je po poklicu smučar, kar Je vzbudilo bled njegovimi sovrstniki pravo bombo smeha. Strokovnjaki ugotavljajo, da Pe- Cez tri mesece bo v Beogradu v veliki sejmski dvorani, ki sprejme 8000 gledalcev, slovesna otvoritev Vlil. evropskega košarkarskega prvenstva. Spet bomo videli najboljša moštva iz vse Evrope, ki so že neštetokrat, predvsem pa v Rimu na olimpijskih igrah navdušili občinstvo s svojimi večkrat akrobat-kimi sposobnotmi. Jugoslavija kot organizator se za to prvenstvo že danes temeljito pripravlja. Tu je vse polno problemov, ki jih bo treba do 3. maja, ko bo otvoritev, urediti. Najvažnejše pa bo prav gotovo dobro pripraviti naše izbrano moštvo, ker bo treba potrditi, da je jugoslovanska košarka upravičeno zasedla tako visoko mesto na zadnjih olimpijskih igrah in se uvrstila med košarkarske velesile sveta. Zvezni kapetan Aca Nikolič je že sestavil podroben spored, ki ga bo skušal do podrobnosti uresničili. V ta namen je že prvič sklical sestanek ali točneje enotedenski trening reprezentantov, ki so prejšnji teden pod njegovim vodstvom trenirali v eni izmed dvoran v Beogradu. Ivo Daneu nam je ob povratku v Ljub- ljano na kratko popisal prvi zbor jugoslovanskih košarkarjev v letošnjem letu takole: »Naš prvi sestanek po mojem ni vsestransko uspel. Vadili smo brez posebnega zagona in načrta, pa tudi vsi reprezentanti tokrat niso bili najbolje razpoloženi. Sam imam nekoliko poškodovano hrbtenico, Ko-rač mora opraviti izpite na univer- zi, Petričevič se je pojavil šele v soboto skratka, zdi se mi, da tokrat nismo kdo ve kaj pridobili.« Priprave Jugoslovanov se bodo nadaljevale 12. februarja, ko se bodo zbrali na Jahorini, kjer bodo v glavnem nabirali kondicijo in v skupnih pripravah razčlenjevali taktične in tehnične zamisli zveznega kapetana. Vsem smučarskim klubom, društvom in podzvezam! Smučarska zveza Slovenije, razpisuje tečaj za nove smučarske učitelje in vaditelje v času od 20. II. do 1. III. 106t. Tečaj bo pod Uršljo goro, v koči »Fužinarja«. V tečaj se lahko priglasijo vsi nekdanji tekmovalci in vsi izprašani smučarski vaditelji, če so kot vaditelji delali vsaj dve sezoni. Kandidati za naziv vaditelja se priglase ob pogoju, da so dobri smučarji, vendar bodo imeli pri sprejemu prednost kandidati za učitelje. Vse potne stroške, kakor tudi oskrbo s prenočiščem v skupnem znesku 800 din plačajo udeleženci oziroma njihove organizacije. Pismene prijave je poslati na Smučarsko zvezo Slovenije, Zbor učiteljev, najkasneje do 12. II. 1961. Sprejti kandidati bodo dobili posebna obvestila. Vodstvo tečaja si pridržuje zavrniti kandidate, ki ob začetku tečaja ne bi pokazali zadostnega znanja. SZS Sestanek VESLAČEV Osrednja tema na nedeljski skupščini Veslaške zveze Jugoslavije, ki je bila v Zagrebu, je bila decentralizacija dela v veslaških organizacijah. Precej dela, ki ga je doslej opravljala Veslaška zveza Jugoslavije bodo prenesli na podzveze in klube in bo VZJ odslej opravljala le naslednje naloge: ■ skrb za reprezentanco, ■ skrb za objekte zveznega značaja, proge in veslaške centre, ■ skrb za strokovno literaturo, ■ vzgoja strokovnega kadra, ■ skrb za prvenstva zveznega značaja. Na skupščini so se tudi odločili, da mora imeti zvezni trener odločilnejšo besedo pri sestavljanju reprezentance. Veslaški center na Bledu bo prišel v proračun Zveze športov Jugoslavije. Vsi delegati so bili tudi mnenja, da je gledanje Zveze športov Jugoslavije na zensko veslanje nepravilno, saj je odločila, da naše veslačice ne bodo nastopale V tujini. Znano je, da bi z ženskimi posadkami lahko prej uspeli v evropskem merilu kot pa z moškimi, zato bo treba podpirati tudi žensko veslanje. Na skupščini so sprejeli tudi koledar za letošnjo sezono: 1. maja kriterijska regata na Bledu, od 1. do 2. julija meduarodna regata na Bledu, 15. julija troboj Avstrija—Zah. Nemčija—Jugoslavija v Passauu, 23. julija državno prvenstvo za mladince v Splitu, 30. julija državno prvenstvo za člane v Mariboru. Naši tekmovalci in tekmovalke se bodo udeležili tudi evropskega prvenstva, ki bo letos v Pragi. Novo pod koši n ■ V Murski Soboti je bil 18. t. m. 9 ustanovni občni z.bor Pomurske košarkarske podzveze. Skupščdna je bila izredno dobro pripravljena in šte-vHCno obiskana od delegatov posa^ meznah društev. Razprava se je poleg ostalih organizacijskih problemov odvijala okoli problema igrišč, kadrov in tekmovanja, kar je pač trenutno najbolj pereče. Za predsednika novegao dbora je bil izvoljen proč. Juteršnik iz Murske Sobote. Skupščini je prisostvoval tudi sekretar Košarkarske zveze Slovenije tov. Mitja Lavrič iz Ljubljane. Le-ta se je tudi sestal s sektretarjem okrajnega odbora SZDL ter ga obvestil o ustanovitvi Pomurske zveze in ga zaprosil za finančno in moralno pomoč. Poleg tega pa je obiskat' ter se seznanil tudi z delom košarkarjev v Rakičanu in Ljutomeru. ■ V zimski košarkarski ligi v Pomurju, kjer sodeluje 8 članskih, 8 ženske in 5 pionirskih moštev iz Murske Sobote, Ljutomera, Rakičana in drugod, so bila odigrana že 4 kola. Člani so v zadnjem kolu dosegli sledeče rezultate: Partizan Ljutomer : ESS 89:61 (40:22), SA Vajenec : SD Sloga 77:37 (38:26), SD Elan : SD Grafičar 81:54 (37:19) in SA Rakičan : Akademik 36:74 (16:45). Po 4. kolu je vrstni red na lestvici sledeč: Elan 8, Ljutomer 6, ESS 6, Akademik 4, Grafičar 4, Vajenec 2, Rakičan 2 in Sloga 0 točk. ■ V sredo je izšla druga številka strokovnega glasila Trenerske organizacije pri Košarkarski zvezi Slovenije — »Trener«. Tokrat vsebuje sledeče sestavke: Uspela manifestacija- košarkarskih strokovnjakov Slovenije, Analiza Ul. novoletnega t ir-nirja Olimpije, Spremembe košarkarskih pravil igre. Met in skoka — prevod iz francoske literature in Odnos med trenerjem in sodnikom. Prispevke so pripravili ing. Boris Kristančič, Brumen Kruno in Igor Kristančič. B Na osnovi stilističnih poročil o registracijah je bilo v letu 1960 registrirano v Sloveniji 2013 aktivnih košarkarjev. Od tega 1109 pri Ijub-janski podzvezi, 301 v celjski, 178 v mariborski, 183 v postojnski in 242 v kranjski podzvezi. B V ponedeljek, 23 t. m. je bila redna seja lO KZS s sledečim dnevnim redom: potrditev registracij, ustanovitev pomurske' podzveze, predlog o organizaciji mednarodnega košarkarskega turnirja v Ljubljani pred evropskim prvenstvom^ organizacija balkanskega šampionata, poročilo o občnih zborih in razno. B Košarkarska zveza Jugoslavije je ponudila KZS organizacijo balkanskega šampionata, ki naj bi se vršil v Ljubljani v mesecu oktobru ali novembru. IO KZS je že sestavil predračun stroškov in zaprosil SZS za pomoč. B Košarkarska zveza Slovenije želi pred evropskim prvenstvom priredi tri čimveč kvalitetnih košarkarskih tekem in to predvsem fzven Ljubljane. Izvršni odbor je obvestil posamezne podzveze ter pričakuje njihovo iniciativo in predloge v. tej zveza. KZS namerava namreč orga-H nizirati čimveč tekem slovenske re-g prezentance in sicer v Trbovljah z I ustrezno reprezentanco Švice ter v 8 Mariboru z ustrezno reprezentanco | Avsfrije ali Madžarske. B Pred kratkim se je v Ljubljani H na učiteljišču končal tečaj za košarkarske vaditelje. Sodelovali so dijaki učiteljišča iz vse Slovenije, ki študirajo v Ljubljani. Tečaj je uspešno končalo 15 tečajnikov. Omenjend. bodo v prihodnjem položili še sodniški izpit. B Na konkurz Košarkarske zveze Slovenije v okviru tekmovanja profesorjev telesne vzgoje in vaditeljev TVD Partizana za brezplačen obdsik evropskega prvenstva v Beogradu, se je prvi odzval profesor Natek Matjaž 'z Šoštanja. B 15. t. m. so imeli košarkarji Svobode iz Ljubljane svoj redni letni občni zbor. Med drugim so sklenili, da. bodo v prihodnje posvetili večjo pozornost vzgoji ženskega in moškega naraščaja. Prav tako pa bodo v letošnjem letu uredili svoje igrišče za nočne tekme in položili asfaltno plast na Igrišče. B Svoj redni letni občni zbor so imeli tudi košarkarji Triglava v Kranju. Delo kluba je bilo v preteklem letu zelo plodno, predvsem pri' vzgoji košarkaric. Na Skupščini je bilo prisotnih kar 40 mladink in članic. Klub bo predvidoma v letošnjem letu dobil tudi novo košarkarsko igrišče. B Košarkarji Bograda se bodo v četrtfinalni tekmi za evropski pokal pomerili 2. februarja s prvakom Belgije Antwerpnorr v istoimenskem mestu. B Občni zbor KK Olimpije bo 1. II. 1961 v dvorani Univerzitetnega odbora ljubljanske univerze, Poljanska e, ob 18. uri. Nogometni mozaik Kaj bo s kvalitetnim nogometom v Ljubljani? — V Mariboru so pričeli s pripravami na igrišču — Nogometaši Olimpa se bore za obstanek v SCL ■ SPET SMO ZA EN TEDEN BLIŽE PRIČETKU NOGOMETNE-• GA PRVENSTVA IN IZ NAJRAZLIČNEJŠIH KRAJEV V ■ SLOVENIJI PRIHAJAJO VESTI, DA SO NOGOMETAŠI ŽE ■ PRIČELI Z RESNIM DELOM. VELIKA VEČINA JE ŽE ZA- ■ PUSTILA TELOVADNICE IN SE ODPRAVILA NA IGRIŠČA, ■ ČEPRAV SO NEKATERA SE PRECEJ ZASNEŽENA. TAKO OSMO PREJELI POROČILA IZ MARIBORA IN CELJA, PA ■ TUDI NOGOMETAŠI LJUBLJANSKEGA TRIGLAVA SI NA- ■ BIRAJO PRIDNO CIMVEC VZDRŽLJIVOSTI, KI JIM BO ■ TAKO PRAV PRIŠLA NA PRVENSTVENIH TEKMAH. PRED ■ DNEVI SO NAMREČ TEKLI PRVI LETOŠNJI KROS IN LA- ■ H KO STE PREPRIČANI, DA JIM TRENER TADIČ NI PO- ■ STAVIL RAVNO LAHKE NALOGE. Led se je ©tajal V Mariboru je nov sneg poikril nogometna igrišča in nogometaši so zaskrbljeni. Medtem ko je vse precej Pohorji Mohorje polno smučarjev — dijakov, so imeli nogometaši novega NK Maribor že prve priprave na stadionu ob Tržaški cesti. To je bil pravzaprav spoznavni trening in zbrani so bili vsi člani prvega moštva, razen Šobra, ki je zbolel in nekaj časa ne bo mogel trenirati. Prva naloga je nabiranje kondicije, kmalu pa bodo na vrsti tudi tekme. Najprej s Kovinarjem, za tem z mladinsko reprezentanco Avstrije, svojo ponudbo pa je poslala tudi mladinska reprezentanca Jugoslavije. NK Maribor je povabil v mesto ob Dravi še Dina- nalogo: kako priti do kvalitetnega nogometa. 20] ko Pobuda je tukaj: Ljubljanska no-pmetna podzveza je pred začet-om spomladanskega dela nogometnega prvenstva povabila predstavnike ljubljanskih nogometnih klubov, da povedo svoje mnenje, kako bi naposled svoji publiki nudili dober nogomet, kakršnega zahteva in zasluži in kakršnega že nekam dolgo čaka. Čeprav je bil razgovor med predstavniki ljubljanskih klubov zares samo pobuda, pravzaprav šele začetek širšega obravnavanja, kako po- dlergln GLUKOZO, ^ ,C" VITAMIN. KOFFEIN DOBI SE V VSAKI LEKARNI BREZ RECEPTA §§ 1 LJUBLJANA "V? •> . magati nogometu v Ljubljani, je že prinesel nekaj določenih predlogov. Mimo predlogov, da ni kvalitete brez dobrih poklicnih trenerjev, brez številnega naraščaja (mladinska moštva), da je treba popularizirati mali nogomet, je vsekakor zanimiv predlog, da vsi ljubljanski klubi ustanovijo močan nogometni klub, ki bi znal dostojno predstavljati naš nogomet tudi med najboljšimi. Takemu klubu bi morali pomagati vsi ostali klubi, hkrati pa bi bil tak močan klub v precejšnjo pomoč ostalim. Da ne govorimo o tem, kako bi kvaliteta nogometne igre povečala zanimanje za nogomet sploh. Predlog bo pri klubih morda naletel na nezaupanje. Toda rešitev je malo, časa pa še manj. Še vedno je bolje to, kot da nekdo odide s polno mošnjo (če jo ima) po kvaliteto kam drugam. Tudi prazne blagajne zaustavljajo vzpon nogometa, pravijo iz vseh klubov. Pritožujejo se da so komune silno skope, ko štejejo denarje za šport nasploh. To je samo po naključju omenjeno" na koncu. Torej pobuda je dana in nekaj predlogov tudi. Ko se bodo predstavniki ljubljanskih nogometnih klubov v prvi polovici prihodnjega meseca spet zbrati za isto^ mizo, bodo morda lahko sklenili že kaj določenega, kako ugoditi tisočem lepega nogometa željnim gledalcem. mo, Zagreb in Segesto ter Še nekaj drugih dobrih enajsteric. Igralci NK Maribor bi radi nastopili na turnirju v malem nogometu v Ljubljani, vendar načrt priprav trenerja Pflan-dra tega tekmovanja ne predvideva. Te dni so uredili tudi nove klubske prostore na Partizanski cesti in jih celo prebarvali s klubsko barvo — vijoličasto belo. Tudi Kovinar je pričel s pripravami, igralci so se prvič zbrali minuli torek. Kljub temu, da so najboljši odšli, so optimistično razpoloženi. Tja bodo namreč najbrž pristopili nekateri igralci nekdanjega žNK Maribor Rajninger, Lupša, Ferš iu Tolič. Torej znana imena mariborskega nogometa. Razen Kovinarja se pripravlja tudi novoustanovljeni Železničar, ki je prevzel vse bivše rezervne igralce ŽNK Maribor, zraven tega pa še mladince tega kluba ki 100 pionirjev. Novi Železničar upa, da si bo v kratkem času priboril mesto v SCL. Hočeme kvaliteten nogomet Ljubljanski k ubi za isiu mizo En klub v prvi zvezni nogometni ligi, en klub v drugi zvezni nogometni ligi in dva stadiona v Ljubljani bi bila če ne do kraja polna, pa vsaj pošteno zasedena, kakor že dolgo nismo vajeni. Takšne želje. In to spričo položaja, ko smo kar zadeva družbo zveznega ranga, skoraj z eno nogo že v grobu. Trepetati za usodo našega edinega predstavnika v zveznem nogometnem tekmovanju, hkrati pa misliti na polne stadione, prvo zvezno ligo; ali usjjie ni to že več kot pogumno- Toda če že rešujemo, rešimo celotno Naloga Olimpa obstanek v SCL \JiicaM - ZA KOCA??? Trener Olimpa Vili Cater nam je pred vstopom v spomladansko sezono povedal takole: V teh mrzlih dnevih smo našli streho za vse nogometaše v telovadnici. Liga moštvo trenira enkrat na teden za sedaj še v telovadnici, že te dni pa bomo odšli na prosto. Za nadaljevanje prvenstva imamo na razpolago 19 igralcev. Mnogi nas vprašujejo, če se bomo za spomladanski del kaj okrepili, povem pa naj, da bomo dobili le dva igralca — novega vratarja in stianskega krilca. Dva mladinca bosta nastopila tudi v ligaški enajsterici, če bo to potrebno. Kljub izrednim težavam, s katerimi se bori uprava društva, upam, da nam bo uspelo ozdraviti materialne težave in da bomo uspešno startali v spomladanskem tekmovanja. Naš cilj je skromen: igralci, vodstvo kluba in tudi vsi prijatelji nogometa v Celju si žele samo eno — da bi se obdržali v ligi. Upam, da bomo ta cilj tudi dosegli. Sem optimist in računam na 10. mesto, čeprav bi si želel še kakšno stopnico više. Kranjska gora je naie najoečje središče alpskega smučanja — o saj tako Dedno pravimo. Pred leti so pričeli grditi progo za alpske smučarje z or ha Vitranca, precej milijonov je stala tudi vzpenjača. Do tu vse lepo in prav! Kmalu pa se je izkazalo, da proga z vrh Vitranca ni najboljša. Se dobro nam je o spominu lansko državno smučarsko prvenstvo o alpskih disciplinah, ko so morali premakniti start smuka precej nižje kot so si zamišljali traserji proge takrat, ko so jo gradili. Vzrok — proga ni dobro speljana in je precej nevarna. In tudi s starta, ki so ga pomaknili za nekaj sto metrov navzdol, je startalo kaj malo smučarjev. Precej jih je sicer prišlo na start, vendar so si v zadnjem trenutku premislili. Vsem je bilo jasno — proga je le za izurjene tekmovalce — kljub temu pa taka, da jo mednarodni smučarski organi ne bodo priznali za smuk progo mednarodne kvalitete. Treba pa je bilo poskrbeti tudi za mnoge turiste, saj so v veliki meri zgradili vzpenjačo prav zanje. Seveda pa se turisti niso mogli spustiti po progi, ki je bila še za tekmovalce pretežka. Odločili so se torej, da bodo zgradili tako imenovano »družinsko smučarsko progoi prav z vrha Vitranca o dolino. Tudi ta proga je narejena. Ne vemo točno koliko milijonoo je požrla. Nekateri trdijo, da jih je bilo 8, drugi, da jih je bilo 6, tretji, da jih je bilo 5. Menda bo najbolj držala srednja številka — se pravi okoli 6 milijonov. Zanimivo pa je, da v Kranjski gori precej debelo pogledajo, vsakega tistega, ki bi se želel smučati po tej »družinski progh. Vsak vam bo namreč povedal, da je ta »družinska*, smučarska proga še precej nevarnejša od one, ki so jo zgradili za tekmovalce. Je namreč zelo ozka, ne dopušča zavojev zavarovana je na napačnih mestih in tudi tam kjer je bila, so zavarovalne mreže podrli snežni plazovi. Kaj pravijo o tej »družinski* smučarski progi strokovnjaki: Tov. HROVATIN — smučarski inštruktor Zveze Partizan »Kdor se hoče znebiti družine, naj jo pošlje na družinsko progo. Speljana je popolnoma napačno, skorajda neodgovorno. V Kranjski gori in o njeni okolici je mnogo lepših terenov za gradnjo najrazličnejših prog.* Tov. KOSEC — vodja tečajev ljubljanskih srednjih šol o Kranjski gori: »Nobenega naših tečajnikov še nisem puslil na družinsko progo. Dva naša učitelja sta šla po njej, vendar sta prišla o dolino z oteklinami in podplutbami.* 1 ov. LAVI 1ZAR — ki je pomagal trasirati progo, je o pogovoru dejal: »Naziv družinska proga je napačen, kajti ta proga je prirejena za boljše turiste, ki precej obvladajo smučanje. Žal pa proga m oskrbovana tako kot bi bilo treba.* , N d VRHNJI POSTAJI vzpenjače smo se pozanimali, če se lahko peljemo po družinski progi. Službujoči nam je takole odgovoril: »Zgornji del vzpenjače obratuje normalno in greste lahko na vrh. Lahko pa vam povem, da se nihče ne phlje po družinski Progi. Vsi, ki gredo na vrh, se, raje odpeljejo po tekmovalni progi. Sicer pa je bila do pred nekaj dnevi na začetku družinske proge tabla »proga zaprta*, Sedaj so to tablo umaknili, čeprav je zaradi tega, ker proga ni dobro zavarovana, neki italijanski turist pred nekaj dnevi padel precej globoko, vendar je k sreči ostalo brez hujših posledic.* ■ Torej — lahko se zares vprašamo za koga so gradili proge na Vitranc, če niso uporabne niti za tekmovalce, še mnogo manj turiste. O tem, kakšno varnost nudijo proge na Vitranca Kranjski n Prihodom hudo zlo in leži o bolnišnici. ■ ■ pa za smo hoteli povprašati tudi zdravnika o Kranjski gori, vendar si je dan pred našim prihodom hudo zlomil nogo na Vitrancu 111111111111 illllllll NOGOMETAŠI TRIGLAVA SE NISO US ’RASlLI SNEGA IN MRZLEGA VREMENA TER SE MARLJIVO PRIPRAVLJAJO NA START V SPOMLADANSKEM DELU PRVENSTVA EMIL ZATOPČK | © 2x0K0LIZEMLJE-PEŠ Se sreča, da je tek opolnoči, ko Je vendarle nekoliko hladneje. Vročina pa se mi Je spet zviSala ko sem Izvedel, da nas bo startalo naenkrat nič manj kot 2500. Pri tolikšnem številu tekmovalcev zadostuje sekunda nepazljivosti na startu In že si v gneči stotin tekačev brez prave možnosti, da se prebiješ naprej. Razen tega so me organizatorji opo-zoriU, da velja vsak start, četudi je kak tekmovalec pobegnil. Rekli so mi še, da bodo menda igrali brazilsko himno potem pa bo dal prefekt Sao Paola s pištolo znak za start. Avstrijski tekač Gruber mi je takoj dopolnil stvar še v toliko, da naj stečem takoj ko bo himne konec in naj ne čakam na strel. Pred leti so, mi Je pripovedoval, stekli že ob polovici himne. Toda v Sao Paolu so streljali že ves dan. Ko so me prišli Iskal, sem vprašal, kaj pomeni ta stalna kanonada. Spremljevalec me je potolažil, da to še ni nič. Ljudstvo pač slavi slovo od starega leta in prav nič se ni treba bati. »Tu streljajo tudi na nogometnih tekmah,« je pripomnil, menda za pomiritev mojih živcev. Toda kako naj pri vsem streljanju spoznam kdaj je izvolU ustreliti gospod prefekt? Pa so mi rekli: »Ce drugi čakajo, čakajte še vi, sicer pa tecite, kajti takšne množice tekačev ne more nihče več ustaviti, čeprav je start morda napačen«. rta startu Je bilo potem rej veselo. Tribune, nepregledne množice gledalcev, okraski vseh vrst, ropot pa skoraj nečloveški, vsaj za naše pojme. Marsikaj je bilo videti, toda bil sem toliko previden, da se nisem premaknil s startne črte. Kot sokol sem opazoval nasprotnike, da bi se pognal za prvim, ki bi šel na progo. Čakali smo še na himno in na strel. Tedaj pa sc je neposredno nad nami, morda kakih 15 metrov visoko, razpočila raketa. V tistem trenutku se je nekaj tekačev z vso silo pognalo naprej. Niti za hipec se nisem obotavljal. Spomnil sem se sicer na prefekta, pogledal nazaj in videl samo ogromno množico tekačev, ki se je valila za nami. Taka množica spravlja človeka v strah, zato sem tekel kolikor sem mogel hitro in ustavil sem se šele — na cilju. Ko smo stali na zmogovalnem odru. Je od vseh strani odmevalo: Zatopek, Zatopek. Kar naenkrat pa se je med te klice pomešal še drugi: Saklo - pek. Vse okoli mene v velikem navdušenju. Sam nisem razume! za kaj gre. Sele pozneje so mi pripovedovali ,da je »šakto« ali nekaj sličnega ime za reakcijsko letalo. Vsi so se me hoteli dotakniti in tako sem romal iz rok v roke. Ta me je trepljal po ramenu, oni me je prijemal za roko, tretji za noge. Koi bi se dobri Brazilci hoteli dejansko prepričati, če nimim kje vgrajenega reakcijskega motorja. Po moji zmagi na Silvestrovem teku v Sao Paolu so mi doma z vseh strani govorili, da nisem še nobenega leta pričet v tako dobri formi in da bi bil čas, da naskočim svetovni rekord Gun-derja Hagga na 5900 m. Tudi Dana me je pričela zafrkavati, da se bo do tal priklonila pred menoj in to na javnem prostoru, če bom potolkel ta rekord. Motel sem ji napraviti to veselje In sem treniral kot norec. V sezoni sem potem hitet od zmage do zmage. Nenadoma pa mi nekdo pove, da hočejo snemati film z menoj. Moja reakcija je bila menda prav nasprotna tisti, ki Jo filmarji običajno dosežejo. Snemanje filma bi me najbrž za nekaj tednov odtegnilo od treninga, razen tega pa bi bil verjetno še ves živčen, stekel sem torej k frizerju in se pustil ostriči »na balin«. Uspeh Je bil kolo-salen. Filmarji so v trenutku opustili svoje namene in mojim v stran štrlečim ušesom so se smejali tudi Parižani, ko sem prišel na kros listta L’Humanite. Seveda pa vse to ni niti najmanj pokvarilo moje dobre forme. TudJ Kuc me v Parizu n imogei ujeti, fi km se je sicer ramo ob rami boril z. menoj, potem pa je mož popustil. Tako se je izčrpal, da ga je ira koncu dal v koš še Poljak Chromlk. To je bila prva češkoslovaška zmaga na tem tradicionalnem tekmovanju in doma so mi pripravili lep sprejem. Mnogi znanci so hoteli izvleči iz mene čim več zanimivosti s potovanja in iz Pariza in tako sem pripovedoval tud o nekem večernem izletu na Plgall. ki mi pač nf zapustil kakih lepih vtisov, Ta moja izjava pa je piišla tudi v časopise in tako sem imel čez nekaj mesecev težave s francoskim vizumom. Nazadnje sem ga le dobil, toda tako pozno, da se miz Bruslja prispel šele ob štirih zjutraj na dan tekmovanja. Vedel sem, da si bom naklonjenost Parižanov lahko pridobil ali povrnil, če hočete, le z dobrim rezultatom. Toda bil sem tako utrujen, neprespan in živčen, da si nisem smel obetati nič posebnega. Spon pa je res nekaj čudovitega. Prav tedaj ko sem se počutil najslabše, sem tekel odlično. In seveda tudi obratno. Na stadionu Colombes sem torej startal z mešanimi občutki, vendar z volja, da »poginem« čim bolj slavno. Zelo hitro sem začel In svojo prednost povečeval iz kroga v krog. VRHUNCI 1961 v mednarodnem športu Nova imena v avstralskih bazemh Veslači v »zlatem mestu« — Gimnastrada in Univer-ziada največji množični prireditvi Ce ba v mesecu juliju isikaJi osrednji mednarodni dogodek tega meseca, bi se težko odločili. Atleti bodo gotovo izbrali divoboo med ZDA im Sovjetsko zvezo, ki bo letos 18. in 19. julija v Moskvi. Prav gotovo je srečanje teh dveh atletskih velesil dogodek v mednarodni areni, ki mu velja posvetiti vso pozornost. Po dvoboju v Moskvi bodo atleti ZDA imeli še dve uradni srečanji in sicer z Nemčijo in Veliko Britanijo. Od prvenstvenih tekmovanj bodo ta mesec na sporedu sabljači, ki se bodo od 15.—30. borili za svetovno prvenstvo v Milanu, ter kanuisti, ki bodo imeli prav tako svetovno prvenstvo v slalomu in na divjih vodah od 22. do 26. v Dresdenu. Na evropske mprvenstvu se bodo v tem mesecu srečali še jadralci od 17. do 22. v Wa44caji4 4n njihovi energični posegi, me- da ni sprejel niti enega čistega udarca in pregnali pretepajoče gledalce. Toda gledalci so kar ponoreli in niso se več posluževali samo že »ustaljenega« orožja kamenja to steklenic, temveč so od gani?,: ra! i posebno nogometno policijo, ki ne bi bila razporejena samo okoli terena, kot je to bilo sedaj, temveč da bi ti policaji sedeli med gledalci po vsem mudil predsednik argentinskega kluba River Plata in od Reala kupil Jose Gra-cio ter Darcy Silvestre od Barcelona pa Kuhalo. Trenutno se mudi še v Franclji, kjer namerava tudi kupiti nekaj igralcev. da je Sixten Jernberg še vedno najboljši smučarski tekač, kar je dokazal z zmago na mednarodni prireditvi v Limi, kjer je v teku na 20 km premagal vse Skandinavce ter japonske to italijanske tekače, ki s« pripravljajo na Švedskem. takrat, ko je bilo na tleh že toliko ranjencev, da so le-ti otežk očali »normalno« bojevanje. Število ranjenih se Olimpijski zmagovalec v klasični kombinaciji Georg Thoma Je moral za nekaj tednov odložili smučke. Pred tek-_ j , movanjem v Le Brassusu J« Thoma tre- ^ n4ra'1 ^ skakalnici to pri drugem sko- ku, ko Je doeegel daljino, se je naen- w, J aajvz J *« VM*d J X xšv, W J to xUHTtxx” 8000 moštev, samo v Torontu pa jih je krat v izteku pojavil nek avto. Thoma, tanje solzilnih bomb in slično, prprav- da Je sodnik neopravičeno prekinil bor-Ijajo že tako razgrete gledalce do ekstaze, k razvname doslej še' mirne gledalce. Argentinski nogomet, anarhije na stadionih so tako v začaranem krogu, iz katerega ne najdejo izhoda. Doping za trenerja Na letošnjem Tour de France se Je zelo težko ponesrečil francoski kolesar Roger Riviere. Mesec dni je prebil v •% bolniški postelji, toda danes je že toliko okreval, da se Je že postavil na noge ter celo pričel že z lahkim tre-nitagem na kolesu. Njegov trener se bo, kajti v nadaljevanju bi on zanesljivo knockoutiral nasprotnika. Seveda so ga novinarji opozorili, da je bil v kritični osmi rundi kar šestkrat na tleh. Pa je odgovoril: »Trdim, da nisem prejel niti enega poštenega udarca. Padel sem zato, ker mi je spodrsnilo.« Seveda mu novinarji niso ostali dolžni: »Toda, saj ste bili na tleh šestkrat. Ali ste morda šestkrat spodrsnili?« — »Tako je. To Je sicer sju-čaj, M pa se lahko pripeti. Ali morda dvomite v to?« — Odgovor je sprožil eksplozijo smeha in razjarjeni šampion je prekinil svojo tiskovno konferenco. Slabi živci ki j« imeli veliko hitrost, ni mogel tako I da je na tekmovanju v Jamaankoski hitro ra ustavi ti In se je seveda zaletel (EJcififea) v teku na 15 km zmagal Nor- v avto. Zlomil sd Je desno nogo ter dobil zelo boleče podpludbe po telesu. Nogo so mu hitro dali v mavec in tako je Georg Thoma, ki Je bil letos izbran za najboljšega nemškega športnika v letu 1960, moral preležatd nekaj dnd v bolnišnici. Georg Thoma nd mogel zdržati brez snega in smučarskih tekem. Ze teden dni po svoji poškodbi se Je zopet pojavil na nemškem prvenstvu v sudamskih tekih, toda tokrat samo kot gledalec, z nogo v mavcu in na sankah. KREH* \ , . Angleškega boksarja težke kategorije močno trudi, da bi ga kar najhitreje Brianda Londona so kaznovali s 3 meseci privedel v formo in da bi letošnje po- prepovedi nastopanja zaradi udeležbe v levje lahko zopet nastopil na Tour de prelepu, ki je nastal ob njegovi borbi z France. Zaradi /njegovih poškodb to za- Richardsonom. London Je izgubil to bor-četnega treninga, ki povzroča Rivieru bo P0 4o*kah zaradi pristranskih sodnl-mnogo težav, ga trener več ur dnevno ko,v' Ko 80 Prc«las4u rezultat, je prišlo masira, da bi najbolj uspešno odpravtl pretepa m€n- Po ,r>i preselili še v Le I.ocle. kjer je Mia danes zatlnia tekma enotedenske švicarske skakalne tur^ele. Na startu so bili v (davnem Mi nasprotniki kot na treh prejšniih prirod'Ivah. Pečar se je tokrat izkazal predvsem z novim rekordom skakalnice,, ko je skočil 79.5 m in za i meter iz- Rateče, 29. jan. Smučarski klub Rateče-Planica je danes organiziral meddruštvene tekme v tekih, ki so bile združene s tradicionalnim mladinskim trobojem Videmske pokrajine, Koroške in Slovenije. Tudi letos so zmagali Italijani, saj so med posamezniki zasedli prva tri mesta. boljšal dosedanji rekord Italijana Zandanela. O uvrstitvi Jugoslovanov nimamo podatkov, vemo le toliko, da je tokrat zmagal Finec immonen pred Italijanom Dinom de Zordom, Fincem Kirjonenom, Norvežanom Bergom, Italijanom Aimo-najem in Francozom Reyem. V skupni oceni vse turneje sta na prvih dveh mestih Kirjonen in Immonen. JESENIČANI USPESNO BRANIJO NASLOV Maribor, 29. jan. Na štiristeznem kegljišču Konstruktorja se je nadaljevalo moštveno kegljaško prvenstvo Slovenije. Solidno moštvo Jeseničanov (lanski republiški prvak) — je doseglo do sedaj najboljše re-zultale. Po včerajšnjih 6416 podrtih kegljTli v Celju, so danes postavili še boljšo znamko 6450. pri čemer je bil najboljši Šlibar z 866 podrtimi keglji. Gradis (Lj) 6281, Partizan (Ljut) 6083, Pionir (N. m) 5986. MOŠTVENO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BOKSU MARIBOR ODRED 11:9 Maribor, 29. jan. v zadnjem kolu jesenskega dela moštvenega prvenstva Slo-venijo B ekip so imeli Mariborčani zelo težko delo z borbenimi Odredovci. Pri gostih sita se odlikovala v vvelter kat. Vajner, v bantam pa Habih, ki sta oba s t. k. premagala svoja nasprotnika. VIDEMSKA : KOROŠKA : SLOVENIJA Druga je bila Slovenija, ki je nastopila v oslaiblijeni postavi, saj so najboljši mladinci Slovenije odšli na tekmovanje za pukal Kurrikala. V meddruštvenih tekmah so nastopili tekmovalci Enotnosti, Triglava, Goriij, Mojstrane, Žirovnice, Dola in Beograda, skupno blizu 70 udeležencev. Rezultati — člani (18 tekmovalcev, 15 km): Kobentar (JLA) 50,30, Polajnar (Tr) 59,23, Vertniik (Jes) 1:01,38, Slovnllk (JLA) 1:01,38, Baloh (Žirovnica) 1:01,54, članice (2, 19 km): Glavan (E) 1:12,26, Berčič (E) 1:16,57, starejši mladinci (27, 10 km): Vujrih (Udine) 3:40,12, Capellari (Udine) 44,37, Fontana (Udine) 45,24, Titov (Slov) 46,09, Peterman (Slov) 46,16, najboljši Korošec je bil deveti. Mlajši mladinci (25, 5 km): Kerštajn (Pl) 25,02, Baloh (Zir) 25,23, Majcen (Dol) 26,38, Marion (E) 27,25, Noč (Zir) 27,38, mladinke (5, 5 km): Pšenica (Mojstr) 29,51, Grintal (E) 33,33, Tolar M. (Tr) 35,43, ekipe: Udine 2:13,13, Slovenija (Tišov, Mlinar, Šimenc) 2:19,46, Koroška 2:34,50. REZULTATI: Krim I : Ljubljana II 7:4 (4:1) Ilirija : Ljubijana I 6:4 (2:2) Slovan : Krim II 7:3 (5:1) Triglav I : Rudar 5:1 (1:0) Slovan II : Triglav II 9:5 (5:0) Vojna šola : Študenti univerze 2:1 (1:0) Krim I : Slovan II 8:3 (6:1) Ljubljana I : Rudar 2:0 (1:0) Ljubljana II : Krim II 6:3 (1:1) Krim I : Slovan I 6:3 (4:2) Beograd, 29. jan. Na seji upravnega od-bora Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavija so sprejeli načrt o spremembi statuta Zveze, Boston — Samo tri ure po senzacionalnem rekordu v skoku v višino, ki ga je dosegel sovjetski atlet Brumel z 2.25 v športni dvorani v Leningradu, je v Bostonu ameriški atlet Thomas preskočil višino 2.21. Stockholm — Na Švedskem gostujejo naši rokoborci, ki so dosegli na mednarodnem tekmovanju tele rezultate: Liljaka je premagal Poljak Malik, Vukov se je boril neodločeno, Radakoviča pa je prema- al Nemec Schneider. Uspešen ie il Horvat v welter kategoriji, ki je premagal po točkah Poljaka Odorskekaga. V težki kategoriji je Lestvica - Hfli Danes objavljamo deseterice najboljših namiznoteniških igralcev po točkovanju NTZS na polovici tekmovalne sezone. Moški:- t. Teran (T) 186 točk, 2. Kern (L) 141, 3. Tomc (T) 98, 4. Tomažič (L) 39.5, 5. Zajc (L) 31, 6. Godina (O) 30, 7. Jamšek (F) 28, 8. Sedej (O) 26, 9. Vecko (Ke) 26, 10. Pirc (Mrb) 22. Zenske: 1. Plut (T) 149, 2. Petrač (F) 130, 3. Pirc (O) 128, 4. Vavče (F) 88, 5. Knap (T) 80, 6. Čadež (Ml) 70, 7. Lampret (T) 47, 8. Krajger (F) 42, 9. Črešnjevec (O) 36, 10. Errath (O) 29. Mladinci: 1. Vecko (Ke) 142, 2. Frelih (Ml) 140, 3. Grabner (F) 113, 4. Trupej (O) 98, 5. Kavčič (Jes) 86, 6. Kvas (J) 50, 7. Janško-vec (T) 49, 8. Rehar (Mrb) 37, 9. Gruden (O) 30, 10. Bogataj (J) 26 Mladinke: 1. Petrač (F) 183, 2. do 3. Knap (T), Zriraec (O) 104, 4. Krajger (F) 91, 5. Mikec (El) 85, 6. Pipuš (Mrb) 82, 7. Omladič (O) 67, 8. Prelog 55, 9. Kokalj (T) 49, 10. Sramelj (O) 37. Pionirji: 1. Strojnik (O) 104, 2. Jemc (I) 98, 3. Sazonov (I) 75, 4. Usenik (O) 56, 5. Kastelic (O) 42, 6. Markun (T) 41, 7. Buh (J) 35, 8. Pcvcin (Ke) 28, 9. Vidmar (J) 24, 10. Klevišar (T) 17. Pionirke: 1. Zrimec (O) 108, 2. Škerlj (O) 60, 3. Mikec (E) 54, 4. Dežman (F) 49, 5. Plc-velj (I) 32, 6. Kajserberg- (I) 30, 7. Uhl (E) 29, 8. Juranc (O) 28, 9. Kričej (F) 25, 10. Krajzclj (I) 20. Ob upoštevanju prvih desetih tekmovalcev v posameznih disciolinah je vrstni red klubov naslednji: t. Odred 984. 2. Triglav 820, 3. Fužinar 749. 4. Ilirija 285, 5. Ljubljana 211, 6. Mladost 210, 7. Kemičar 194, 8. Jesenice 191 9. Elan 169, 10. Maribor 141. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE NA JESENICAH Jesenice, 29. januarja. Danes so se končale na Jesenicah zimskošportne igre mladih železarjev, ki jih je organizirala mladina jeseniške Železarne. Ves teden so se vrstile tekme v slalomu, sankanju, tekih, hokeju in skokih. Nastopili so pionirji in pionirke, mladinci in mladinke, ki so že vključeni v delovni kolektiv Železarne in pa otroci zaposlenih v Železarni. Prireditev, ki je zelo lepo uspela, je bila v okviru 30. obletnice revolucije. To je bila pravzaprav prva letošnja nogometna prireditev in je pokazala mnoge hibe našega nogometa. Čeprav so bile igre veči- Čitakovič prisilil k predaji Šveda Perssona. V drugem kolu sta se borila Vukov in Šved Landstrom neodločeno. " Saint Gervais — Avstrijka He-cherjeva je zmagala na mednarodnem tekmovanju v smuku. Progo, dolgo 2425 m z višinsko razliko 530 m je prevozila v 2:07.8. Drugo mesto je osvojila 17-letna Francozinja Bochatay 2:08.1, medtem ko je bila olimpijska zmagovalka Hei-di Biebl šele tretja z 2:03.2 Madrid — Svetovni prvak v peresno lahki kategoriji Devi Moor je pred 25.000 gledalci premagal v peti rundi Španca Galiana s t. k. o. Praga — V prijateljskem košarkarskem srečanju je ČSSR premagala Francijo s 76:58 (32:24). Berlin — Znani francoski tekmovalec v umetnem drsanju Alain Gil-letti je že petič osvojil naslov evropskega prvaka. Tokrat je osvojil 1707.6 točk. Nastopilo je, 15 tekmovalcev iz 9 držav. Moskva — V finalu tekmovania za prvenstvo SZ v hokeju na ledu nastopajo naslednja moštva: CSKA, Krila Sovjetov, Lokomotiva, Špar-tak, Torpedo in Himik. Največ možnosti za osvojitev prvega mesta imajo hokejisti CSKA. Doslej je bilo to moštvo že osemkrat prvak Sovjetske zveze. Znani igralci CSKA Pučkov. Sologubov, Tregubov, Lok-tev, Almetov in Aleksandrov so stalni člani sovjetske reprezentance. SANKAŠKE TEKME V KROPI Kropa, 29. jan. — Sindikalna podružnica »Plamen« v Kropi je letos že petič izvedla sankaške tekme. Navdušeni tekmovalci in gledalci, ki so se zbrali na trgu v Kropi, so izrazili željo, da bi sankaške tekme postale tradicionalne. Rezultati — oglarske sani: 1. Kordež 7,24, 2. Zupan 7.33, 3. Šolar 9.1; ženske dvojice: 1. Zakler 8.19, 2.^ Klemenčič 8.42, 3. Habjan 8.45; moške dvojice: 1. Butaric 7.22, 2. Petrač 7.28, 3. Kržišnik 7.45. Tekmovalne sani: 1. Kranjc 7.14, 2. Medald 7.18, 3. Jeraša 7.25; navadne sani: 1. Kordež 8.10, 2. Merarič 8.15, 3. Smrekar 8.20; navadne sani (člani nad 35 let); 1. Kajgel 8.10, 2. Berce 8.19, 3. Zupan 8.56;, članice: 1. Gašperšič 8.9, 2. Smrekar 8,16, 3. Kosel 9.5. Zmaga odbojkaric Partizana BEOGRAD, 29. jan. — V tekmovanju za pokal odbojkarskih prvakov Evrope, je danes v Beogradu v povratni tekmi ženska ekipa Partizana premagala moštvo »Klub-klu-bov« iz Casablance s 3:0 (15:6, 15:5, 15:13). Pred desetimi dnevi so odbojkarice Partizana zmagale v Casablanci prav tako z rezultatom 3:0 in se tako uvrstile v II. kolo, kjer igrajo v začetku marca z romunskim prvakom v Bukarešti. noma živahne, borbene in temperamentne, je bilo kljub temu opaziti mnogo netočnosti pri ravnanju z žogo. Vedeti je namreč treba, da prav pri malem nogometu pride do izrazi pravo nogometno znanje, kajti na igrišču z majhnimi dimenzijami je treba mnogo bolj spretno ravnati z žogo kot na pravem nogometnem igrišču. Zato se nismo posebno, čudili, ko so šli mnogi streli daleč mimo vrat, moramo pa povedati, da so se nekateri no- j gometaši odločali za strel iz nemogočih položajev in brez vsake koristi. Zanimivo je tudi to, da so sodniki v današnjih tekmah kar 7-krat prisodili najhujšo kazen — kazenski ! strel, vendar so strelci od vseh sedmih realizirali samo enega. KRIM : SLOVAN 6:3 (4:2) Zanimanje gledalcev je bilo dokaj skromno, vsega jih je bilo okoli 1000, le-ti pa so s« najbolj razvneli na finalni tekmi, kjer je zvezni sodnik Jakše pripeljal v dvorano tile dve moštvi: Krim: Reba, Djukič, Nikič, Rezar, Kastelic, Škraba; Slovan: Pirc, Žižek, Elsner, Oplotnik, Slapničar, Stanovnik. Strelci: Slapničar 2, Elsner t za Slovan ter Škraba 2, Nikič 2 in Kastelic ter Djukič po 1 za Krim. Ob koncu današnjega turnirja je zmagoval- j no moštvo Krima prejelo ličen pokal. Prire- S ditev je bila vsekakor zanimiva, vredna ogleda, čeprav smo lahko ugotovili, da so nogometaši šele ob začetku priprav in da jim nogomet še ne gre tako od rok, kot bi t>ilo treba. Pridružujemo se mnenju, da bi bilo koristno. Če bi podobne turnirje organizirali večkrat ali vsaj vsako leto enega, prav pa bi bilo tudi, če bi povabili na ta turnir še kako prvoligaško moštvo in še druga moštva iz Slovenije. TRIGLAV IN JESENICE NA PREDORU Včeraj in danes je bilo zaključeno I. kolo letošnjega republiškega moštvenega prvenstva, pri čemer je največ zanimanja veljalo nastopom Jeseničanov, Triglava in ljubljanskega Gradisa. Jeseničani in Kranjčani so potrdili sloves republiških oziroma državnih moštev, saj so dosegli doslej najboljše re- | zultate. Na igrišču Gradisa so se Kranjčani pokazali v odlični formi in premagali mariborski Konstruktor * 6547:6266. Najboljši posameznik je bil Martelanc z 875 podrtimi keglji- Včeraj sta se srečali moštvi Zvezde in Gradisa z Jesenic. Zmagali so Jeseničani 6250:6159. ANGLEŠKI NOGOMETNI POKAL London, 29. jan. V šestnajstini ' finala angleškega nogometnega pokala so odigrali le nekaj tekem, medtem ko je bilo več srečanj odloženih zaradi slabega vremena. Od članov I. lige sta se uvrstil® v naslednje kolo le Tottenham i» Birmingham. Tottenham je premagal člana IV. lige Crewe Alexandra s 5:1. To moštvo je namreč v prejšnjem kolu premagalo Chelsea. Bil' mingham pa je premagal RotterhaiH s 4:0. Štiri moštva II. lige so se uvrstila v naslednje kolo: Sheffield U-. Leyton, Sunderland in Swensea-Presenečenje pomeni zmaga Swen-sea nad prvoligašem Prestonom * 2:1. MLADINSKI SMUČARSKI TROGGJ imsALi imuANi Mednarodne vesti