GRADBENI VESTNIH VSEBINA Gradbeni vestnik v letu 1964 ........................................ Inž. arh. Pavel Gosti: Gradnja stanovanjskih hiš iz prej izdelanih stavbnih delov ter njih zasnova in načrt Inž. Vladimir Šramel: Problemi paletizacije v gradbe­ ništvu in industriji gradbenega materiala . . . . Velimir Vardjan: Ocena perspektivnih potreb ljubljan­ skega bazena po transportnem b e to n u .................. Inž. Svetko Lapajne: Most čez Lahinjo v Primostku . F. R. in M. M.: Organizacija dejavnosti v gradbeništvu (nadaljevan je)........................................................... . Vesti B. M.: Aktualna vprašanja in perspektivni razvoj grad­ beništva ......................................................................... S. B.: Simpozij o ogrevanju stanovanj in naselij . . . Gradbeni center Slovenije Sklepi simpozija o ogrevanju stanovanj in naselij, ki je bil v Ljubljani od 11. do 14. novembra 1964 . . . Informacije Zavoda za razisk. materiala in konstrukcij Preizkušnja utrujenosti žice za prednapeti beton . . . 217 P. Göstl: Building of dwelling houses made of 218 prefabricated building units, their planning and desing V. Šramel: Problem of palleting in civil engine- 223 ering and in industry of building materials V. Vardjan: The estimation of perspective need 227 of transported concrete in the Ljubljana region 229 S. Lapajne: The bridge over Lahinja in Pri- mostek (Bela krajina) 231 233 234 235 237 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Narodni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za ne­ člane 10.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE LETO XIII Revijo izdaja: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije v Ljubljani Ureja uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel Odgovorni urednik: inž. Sergej B u b n o v Tiska: Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani L J U B L J A N A K A Z A L O Čl a n k i in St u d ije Blei weis Janko: Hidravlične izpopolnitve hladilnih stolpov termoelektrarn ................................................. Bubnov Sergej: Industrializacija stanovanjske izgradnje v Slo­ veniji z vidika potresne varnosti.................. Bubnov Sergej: Problemi projektiranja in izgradnje na po­ tresnih področjih ................................................. Čadež Vladimir: Osnove za perspektivni program razvoja grad­ beništva in industrije gradbenega materiala 1964—1970 . . . ...................... Deu Marko: Montažni hiši 4001 D in 40-60 podjetja Jelovica ................................................................ Dobovišek Alfonz: Razvoj železnice na področju S R S .................. Dolenc Janez: Montažne hiše podjetja Termika v naselju Donje V o d n o ............................................. 81, Erythropel Hermann: Razvoj izkoriščanja elektrofiltrskega pepela in žlindre iz term oelektrarn............................... Ferjan Marjan: Hidroizolacija ljubeljskega predora . . . . Funtek Venčeslav: Ekonomska upravičenost gradnje proge Preš­ nica—K op er.......................................................... F. R. in M. M.: Organizacija dejavnosti v gradbeništvu . 209, Gosti Pavel: Gradnja stanovanjskih hiš iz prej izdelanih delov ter njih zasnova in n a č r t .................. Grimšičar Anton: Kvaliteta mineralnih agregatov za gradnjo c e s t ........................................................................ Kerin Lojze: Nekaj osnovnih tez in smernic za razvoj vod­ nega gospodarstva............................................. .fColar Jože: O problemih kanalizacije mesta Postojna . . Kovačec Janko: Hidroelektrarna SD 1 na D rav i....................... Lapajne Svetko: Most pri Cenovi g u b i ......................................... Lapajne Svetko: Nadvoz v Podtaboru (P odbrezje).................. I/cipajne Svetko: Most čez Lahinjo v Primostku....................... Macarol Zdravko: Sodobni načini vzdrževanja gornjega ustroja prog ...........................................................114, Novak Leopold: Elementi hiš podjetja Edilit za Vlae . . . . Ozvald Branko: Direktno dimenzioniranje lesenih plošč glede na veljavne k rite r ije ......................................... Ozvald Branko: Pomen matematičnega značaja fizikalnih vrednosti v t e h n ik i ......................................... Poljanšek Alojz: Proga Prešnica—K o p e r .................................... Prezelj Marjan: Izločanje fosfatov — tretja stopnja čiščenja odpadnih v o d a .................................................. Rupret Franc-Šlajmer Marko: Izgradnja naselij Vläe in Vodno v Skopju . Seliškar Niko-Vogelnik Blaž: Viseča fasad a ...................................................... Skaberne Ljudevit-Vasle Branko: Izkušnje GIP »Gradis« pri industrializaciji grajenja stanovanjskih stavb v Ljubljani . . Stran Slokan Vlado: Toplarna L ju b l ja n a ........................................ 126 Šlajmer Marka-Rupret Franc: Izgradnja naselij Vlae in Vodno v Skopju . 73 Šramel Vladimir: Problemi paletizacije v gradbeništvu in indu­ striji gradbenega m a teria la ...............................223 Štebe Jože: Montaža hiš Edilit na Vlaj a h ............................ 86 Turnšek Viktor: Odpornost proti porušitvi železobetonskih stebrov, obremenjenih s centrično silo in m om entom ...............................................................163 Turnšek Viktor: Primerjava med porušnim stanjem in sta­ njem, pri katerem so napetosti enake dopust­ nim napetostim: za obremenitev s centrično silo in m om entom ................................................. 182 Valentinčič Jože: Poročilo o problemih in pogojih za razvoj gradbeništva v SR S loveniji..................172, 188 Vardjan Velimir: Ocena perspektivnih potreb ljubljanskega ba­ zena po transportnem b e t o n u ...........................227 Vasle Branko-Skaberne Ljudevit: Izkušnje GIP »Gradis« pri industrializaciji grajenja stanovanjskih stavb v Ljubljani . 25 Vitek Josip: Tragedija v V a jon tu ........................................... 16 Vogelnik Blaž-Seliškar Niko: Viseča fa sa d a ............................................................36 IZKUŠNJE IZ SKOPJA Franc Rupret: Ekonomika izgradnje naselja Vlae v Skopju 140 PODATKI O NOVIH GRADBENIH MATERIALIH B. F.: Lahke gradbene plošče »N o v o lit « .................. 47 Z NAŠIH GRADBIŠČ C. H.: GIP »Ingrad« gradi mlečno farmo Zalog in novo klavnico v C e l j u ........................................ 174 Maketa industrijskega zazidalnega kompleksa »Iskre« v L jubljani................................................. 173 GP »Tehnograd«............................................. platnice GOSPODARSKO-PRAVNA VPRAŠANJA Janko Hercog: Kompleksna problematika financiranja stano­ vanjske graditve .................................................. 68 Dragan Raič: Predpisi o graditvi investicijskih objektov v drugih rep u b lik a h ................................46, 70 B. M.: Koliko je registriranih organizacij, ki izdelu­ jejo investicijsko-tehnično dokumentacijo . . 173 B. M.: Pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi, ki jo morajo imeti osebe, ki delajo investicij sko- tehnično dokumentacijo........................................ 144 B. M.: Seznam strokovnjakov za pregled investicijsko- tehnične dokumentacije........................................ 173 B. M.: Važnejši sklepi 5. in 6. seje komisije za kadre in šolstvo pri svetu za gradbeništvo Gospodar­ ske zbornice S R S ................................................. 144 Stran 9 64 177 149 77 93 136 40 49 100 231 218 54 1 19 121 203 204 229 129 83 60 207 109 200 73 36 25 Stran D . R .: P r a v i ln ik o v s e b in i in n a č in u v o d e n ja d n e v ­ n ik a o iz v a ja n ju d e l i n k n j ig e o b ra č u n s k ih i z m e r .........................................................................................117 D . R .: V p r a š a n ja i n o d g o v o r i ..................................................... 24 M N E N J E I N K R I T I K A S v e tk o L a p a jn e : T o lm a č e n je n a š ih p re d p is o v » D im e n z io n ir a n je g ra d b e n ih o b je k to v v p o t r e s n ih o b m o č j ih « z in ž e n ir s k e g a g l e d i š č a ................................................210 K O M U N A L N I P R O B L E M I S ta n e J e s ih : R a z v o j e le k t r i f i k a c i je n a o b m o č ju L ju b l ja n e 21 I Z S T R O K O V N E L I T E R A T U R E B . J .: D r . in g . L e o p o ld M ü l le r , D e r F e ls b a u . . . . 72 G R A D B E N I C E N T E R S L O V E N IJ E A . S .: I z s t r o k o v n e l i t e r a t u r e ................................................196 A . S .: I z t u je p e r i o d i k e ........................................................147 A . S .: N o v e k n j ig e v s v e t u .................................................. 148 A . S .: P u b l ik a c i je s p o d ro č ja s ta n o v a n js k e iz g r a d n je in k o m u n a ln ih z a d e v .................................................. 120 S. B . : G r a d b e n i c e n te r S lo v e n i je — in fo r m a c i js k o s re d iš č e g r a d b e n iš t v a ................................................... 71 S. B .: P e r io d ik a G ra d b e n e g a c e n t ra S lo v e n i je . . . 119 S. B .: R a z is k o v a ln a d e ja v n o s t G ra d b e n e g a c e n t ra S l o v e n i j e .................................................................................91 S. B .: S im p o z i j o o g r e v a n ju s ta n o v a n j i n n a s e l i j . . 147 S. B .: S t r o k o v n o iz o b ra ž e v a ln a in p o s p e š e v a ln a d e ­ ja v n o s t G ra d b e n e g a c e n t ra S lo v e n i je . . ■ . . 119 J. J .: K l im a ts k a r a jo n iz a c i ja in m in im a ln a to p lo tn a z a š č ita o b j e k t o v ..................................... .... 175, 195 In d e k s g ra d b e n ih s t r o š k o v z a le ta 1938, 1955, 1960 in 1963 ........................................................................ . 2 1 5 S k le p i s im p o z i ja o o g r e v a n ju s ta n o v a n j i n n a ­ s e li j , k i je b i l v L j u b l j a n i o d 11. do> 14. n o ­ v e m b r a 1964 235 IN F O R M A C IJ E Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C IJ L e z e n je in r e la k s a c i ja d o m a č e ž ic e z a p r e d n a ­ p e t i b e to n , 1— 4 .......................z a s t r a n jo 148 M o n ta ž n i h la d i ln i s to lp T E L u k a v a c , 1— 4 za s t r a n j o ............................................................................. 120 P o s k u s i i n p re is k a v e v d o v o d n e m r o v u H E P la v e , 1— 4 .................................. z a s t r a n jo 176 P r e iz k u š n ja u t r u je n o s t i ž ic e za p r e d n a p e t i b e t o n .............................................. za s t r a n jo 236 S t r o p n i p a n o j i iz e le k t r o f i l t r s k ih e le m e n to v , 1— 4 ....................................................z a s t r a n jo 92 V p l i v d o d a tk o v n a k v a l i t e t o b e to n a , 1— 4 za s t r a n j o ..................................................................196, 217 Stran V E S T I J a n k o B le iw e is : N a g ra d a ju g o s lo v a n s k e g a d r u š tv a z a h id r a v ­ l ič n e p r e i s k a y e ................................................................. 23 M a r ja n P r e z e l j : M o s t » E U R O P A « d o g r a j e n ..........................................23 M a r ja n P r e z e l j : P r e d o r p o d S t. B e r n h a r d o m je o d p r t . . . . 118 M a r ja n P r e z e l j : P r v i m o s t i iz a lu m in i ja v S o v je ts k i z v e z i . . 118 M a r ja n P r e z e l j : S e d m o p o s v e to v a n je a v s t r i js k e g a v o d n o g o s p o ­ d a rs k e g a z d ru ž e n ja o v a r s t v u v o d a v S a lz ­ b u r g u .............................................................................................. 213 B . M . : A k t u a ln a v p r a š a n ja in p e r s p e k t iv n i r a z v o j g r a d b e n i š t v a ............................................................................ 223 B . M . : K j e so z a p o s le n i s t r o k o v n j a k i ? ..................................... 145 B . M . : P r e d a v a n je o o b n o v i p o p o t re s u p o š k o d o v a n ih h iš v S k o p j u .............................................................................144 M . V . : L e t o š n j i a b s o lv e n t i G r a d b e n e te h n iš k e š o le in v p is v I . l e t n i k .................................................................145 M . V . : N a š i g r a d b e n ik i v P a r i z u ............................................. 145 M . V . : N o v a s ta v b a G T Š .................................................................145 M . V . : O b č n i z b o r Z G I T z a S l o v e n i j o ...................................... 90 M . V . : S e m in a r o p r a k t ič n i s t a t ik i z a g ra d b e n e te h ­ n ik e ............................................................................. . . . 214 S. B .: I I I . k o n g re s k o n s t r u k t o r j e v ..............................................48 S. B .: S im p o z i j o o g r e v a n ju s ta n o v a n j i n n a s e l i j . . 234 S. B .: S k u p š č in s k i o d b o r i r a z p r a v l ja jo o c e n a h v g r a d b e n i š t v u ...............................................................................89 M e d n a r o d n i s im p o z i j o g r a d n j i n a p o t r e s n ih o b ­ m o č j ih .............................................................................................. 192 R a z p ra v a o o s n u tk u n o v ih z v e z n ih p re d p is o v o f u n d i r a n j u ...................................................................................191 Š p o r tn e ig r e g r a d b e n ik o v — » Š I G - 6 4 « ............................... 194 V E S T I I Z Z G I T I N N J E N I H O R G A N I Z A C I J M . V . : D v e u s p e l i e k s k u r z i j i Z v e z e g r a d b e n ih in ž e ­ n i r j e v in t e h n ik o v S l o v e n i j e ......................................... 193 O b v e s t ilo č la n o m Z G I T S R S ...............................................214 O b v e s t i la Z v e z e ...................................................................................146 T r e t j i s e m in a r o p re d n a p e te m b e t o n u ................................118 O S E B N E V E S T I F ra n c B a jž e l j : C i r i l S ta n ič — š e s t d e s e t l e t n i k ..................................... 71 I n m e m o r ia m in ž . A d a lb e r t P i r n a t ................................... 146 I n m e m o r ia m in ž . E g id i j M i l a v e c ........................................... 89 S P O R O Č IL A U R E D N IŠ T V A G r a d b e n i v e s tn ik v le t u 1964 .................................................. 217 O b v e s t ilo u r e d n i š t v a ......................................................................... 88 O b v e s t i lo u r e d n i š t v a .......................................................................143 P o p r a v e k .............................................................................................. 181 R e s o lu c i ja o r a z v o ju g ra d b e n iš tv a v S R S lo v e n i j i v p r ih o d n je m o b d o b j u .....................................................197 I Z V L E Č K I V A N G L E Š K E M J E Z I K U B le iw e is J .: H y d r a u l ic im p r o v e m e n ts o f c o o lin g to w e rs in c o a l b u r n in g p o w e r p l a n t s ......................................... B u b n o v S.: I n d u s t r ia l iz a t io n o f h o u s e b u i ld in g in S lo v e ­ n ia w i t h th e w ie v to e a r th q u a k e re s is ta n c e . B u b n o v S .: P ro b le m s o f e a r th q u a k e r e s is ta n t d e s ig n a n d e n g i n e e r i n g ............................................................................. Č a d e ž V . : P e rs p e c t iv e p r o g r a m f o r th e d e v e lo p m e n t o f c i v i l e n g in e e r in g a n d o f b u i ld in g m a te r ia ls in d u s t r y in 1946— 1970 D e u M . : E n te r p r is e J e lo v ic a h o u s e s ty p e 4001 D a n d 40— 60 o f p r e fa b r ic a te d e l e m e n t s ........................ D o b o v iš e k A . : R a i lw a y d e v e lo p m e n t in S R S lo v e n ia . . . D o le n c J .: A s s e m b la g e h o u s e s m o u n te d b y th e e n te r p r is e T e r m ik a in th e s e t t le m e n t D o n je v o d n o in S k o p j e ........................................................................................ E r y t h r o p e l H ., E sse n : D e v e lo p m e n t o f f l y a sh e s a n d s la g e x p lo i ta ­ t io n f r o m p o w e r s t a t i o n s ......................................... F e r ja n M .: H y d r o in s u la t io n o f th e L ju b e l j tu n n e l . . . F u n te k V . : E c o n o m ic a l j u s t i f ic a t io n o f th e r a i lw a y P re š ­ n ic a — K o p e r c o n s t r u c t i o n .......................................... G o s t i P .: B u ld in g o f d w e l l in g h o u s e s m a d e o f p r e f a b r i ­ c a te d b u i ld in g u n its , t h e i r p la n n in g a n d d e s ig n G r im š ič a r A . : T h e q u a l i t y o f m in e r a l a g g re g a te s f o r th e c o n s t r u c t io n ............................................................................. K o la r J .: O n th e s e w e ra g e p ro b le m s o f th e to w n P o ­ s to jn a ........................................................................................ K o v a č e c J .: H y d r o e le c t r ic p o w e r p la n t S D 1 o n th e D r a ­ v a R i v e r .............................. ..................................................... L a p a jn e S .: T h e b r id g e o v e r L a h in ja in P r im o s te k (B e la K r a j i n a ) ................................................................................... L a p a jn e S .: T h e b r id g e » C e n o v a g u b a « .......................................... L a p a jn e S .: T h e o v e r - b r id g e P o d ta b o r (P o d b re z je ) . . . 206 M a c a r o l Z .: C o n te m p o r a r y w a y s o f r a i lw a y s u p e rs t r u c tu r e m a i n t e n a n c e ............................................................................ 136 N o v a k L . : E n te r p r is e E d i l i t h o u s e e le m e n ts f o r V la e . . 85 O z v a ld B .: D i r e c t d im e n s io n in g o f t im b e r b e a m s in v ie w o f a c c e p te d c r i t e r i a ............................................................ 63 O z v a ld B .: T h e s ig n if ic a n c e o f m a th e m a t ic a l c h a ra c te r o f p h y s ic a l v a lu e s in t e c h n ic s .........................................208 P o l ja n š e k A . : T h e r a i lw a y l in e P re š n ic a — K o p e r .............................114 P r e z e lj M . : P h o s p h a te s r e m o v a l — th e t h i r d p h a s e o f w a ­ s te w a t e r c la r i f y in g . .....................................................202 R u p r e t F . - Š la jm e r M . : B u i ld in g o f s e t t le m e n te V la e a n d V o d n o in S k o p j e ................................................................................................ 77 V o g e ln ik B . - S e l iš k a r N . : C u r ta in W a l l .............................................................................. 39 S k a b e rn e I . - V a s le B .: E x p e r ie n c e s o f » G ra d is « , g a in e d d u r in g th e b lo c k s o f p la ts in d u s t r ia l iz a t io n in L ju b l ja n a 36 S lo k a n V .: C e n t r a l h e a t in g s ta t io n L j u b l j a n a .............................129 Š r a m e l V . : P r o b le m o f p a l le t in g in c i v i l e n g in e e r in g a n d in in d u s t r y o f b u i ld in g m a t e r i a l s .............................227 Š te b e J .: H o u s e a s s e m b lin g b y e n te rp r is e E d i l i t a t V la e T u r n š e k V . : R e s is ta n c e t o d e s t r u c t io n o f r e in fo r c e d c o n ­ c re te c o lu m m s , lo a d e d w i t h c e n t r ic fo rc e a n d m o m e n t ...................................................................................171 T u r n š e k V . : C o m p r a t is o n b e tw e e n f a i lu r e s ta te a n d th e s ta te a t w h ic h th e s tresse s a re e q o u l. to a l lo ­ w a b le s tre s s e s f o r r e in fo r c e d c o n c re te c o lu m n s lo a d e d w i t h a x ia l lo a d a n d b e n d in g m o m e n t 187 V a le n t in č ič J .: T h e r e p o r t o n p ro b le m s a n d c o n d it io n s f o r th e d e v e lo p m e n t o f b u l id in g in S R S lo v e n ia 191 V a r d ja n V . : T h e e s t im a t io n o f p e rs p e c t iv e n e e d o f t r a n s ­ p o r te d c o n c re te i n th e L ju b l ja n a r e g io n . . . 229 V i t e k J .: T h e t r a g e d y i n V a j o n t ..................................................... 18 15 67 180 162 80 99 139 45 53 109 222 60 20 125 231 204 GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 12 — LETO XIII — 1964 Gradbeni vestnik v letu 1964 V letu 1964 je Gradbeni vestnik s to številko zaključil še eno leto izhajanja, v katerem je bilo prav tako kot v preteklem letu objavljenih 12 številk, od tega dve dvojni v poletnih mesecih. S tem je Gradbeni vestnik tako kot v letu 1963 uspešno izpolnil postavljeno nalogo, glede na šte­ vilo letnih publikacij. Glede na vsebino samega objavljenega gradiva lahko rečemo, da bi morda v večji meri zadovo­ ljili želje naših gradbenikov, če bi razpolagali z večjim številom prispevkov. Se vedno imamo pre­ malo člankov splošnega značaja, prispevkov o re­ alizacijah naših gradbenih kolektivov, o naši tekoči aktualni problematiki, o naših konkretnih nalogah v gradbeništvu. Na tem področju se nam ni posre­ čilo zbrati dovolj gradiva, čeprav si je uredništvo v tej smeri vztrajno prizadevalo. Glede temeljnih strokovnih objav prav tako ne moremo biti povsem zadovoljni s številom takih prispevkov in včasih tudi ne z njihovo strokovno višino. Število prispevkov je ravno zadostovalo za to, da smo napolnili predvideni obseg publikacije, tako da možnosti izbire praktično sploh ni bilo. Včasih smo si celo morali močno prizadevati, da bi zbrali strokovne prispevke za naslednjo šte­ vilko. Velikokrat avtorji kljub poprejšnjim zago­ tovilom svojih obljub niso izpolnili. Znano je, da je naš strokovni kader v grad­ beništvu zelo zaposlen in da je strokovnjaku v operativi težko najti prosti čas za sestavo strokov­ nega članka, zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da je za pisanje članka treba imeti še posebne pogoje za pripravo in koncentracijo. Toda nekoliko prese­ neča maloštevilni prispevek strokovnih člankov z gradbene fakultete. Želeli bi, da bi v prihodnjem letu gradbeni oddelek FAGG prispeval Gradbene­ mu vestniku več strokovnih člankov, kot je to bilo v letu 1964 in tudi v letu 1963, zlasti, ker s tega foruma lahko pričakujemo najbolj kvalitetne pri­ spevke. Za Gradbeni vestnik je bilo v letu 1964 precej zanimanja ne samo doma, temveč tudi v inozem­ stvu. V tem letu je bil Gradbeni vestnik vključen v Ulrich’s International Periodicals Directory. N. Y. Akademija znanosti ZSSR je zaprosila za redno dostavljanje Gradbenega vestnika in obenem ponu­ dila za zamenjavo katerokoli strokovno periodično publikacijo v Sovjetski zvezi, Akademija za grad­ beništvo DR Nemčije je prav tako zaprosila za zamenjavo Gradbenega vestnika za eno izmed pu­ blikacij te Akademije. Nedavno je nanovo usta­ novljeni Gradbeni center v Strasbourgu, namenjen celoletnemu področju EGS, zaprosil, da mu redno pošiljamo Gradbeni vestnik, glede na »visoko stro­ kovno raven te revije«. Tudi nekateri tuji strokov­ njaki v Angliji, Nemčiji, SZ in Češkoslovaški so se zanimali za Gradbeni vestnik. Zanimanje naših domačih gradbenikov pa se izraža v dejstvu, da je Gradbeni vestnik moral dvigniti naklado v letu 1964 od 2000 na 2100 izvodov. V letu 1964 sta se v Gradbeni vestnik vključili obe naši znanstveno­ raziskovalni instituciji s področja gradbeništva, to je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij in Gradbeni center Slovenije, ki v vsaki številki re­ vije priobčujeta strokovne prispevke in informacije s svojega delovnega področja. V finančnem oziru je poslovno leto 1964 za­ ključeno brez izgube. Stroški izdajanja so se v tem letu nekoliko dvignili, vendar je bilo možno te stroške kriti z ozirom na finančno podporo in ra­ zumevanje gradbenih in projektivnih podjetij iz vse Slovenije, ki so z gospodarskimi naročninami in oglasi prispevala potrebna sredstva za. izdajanje glasila. Uredniški odbor se na tem mestu zahva­ ljuje vsem našim gradbenim in projektivnim pod­ jetjem, zavodom in ustanovam za podporo, ki so jo izkazali Gradbenemu vestniku v letu 1964 in pričakuje, da bo Gradbeni vestnik tudi v letu 1965 deležen enake podpore in razumevanja vseh naših gradbenikov, gradbenih in projektivnih podjetij, zavodov in ustanov, tako da bi bilo redno izhaja­ nje te naše edine slovenske gradbene revije zago­ tovljeno tudi v prihodnjem letu. Uredniški odbor želi vsem gradbenikom srečno in uspešno novo leto 1965! O d g o v o r n i u r e d n ik : Sergej Bubnov, dipl. ing. gradb. Gradnja stanovanjskih hiš iz prej izdelanih stavbnih delov ter njih zasnova in načrt D K 69.057:728:721.011.2 m 2 , a r h . p a v e l g ö s t l Kakor delavcem in zidarjem, vajenim zidanja hiš v opeki in vlivanem betonu, ni mogoče brez priučevanja preiti k novemu načinu gradnje — sestavljanju hiš iz prej izdelanih stavbnih delov, prav tako se bodo morali priučiti drugačnemu na­ činu načrtovanja tudi projektanti. Pri »tradicionalni« gradnji smo imeli opraviti z znanimi gradivi in konstrukcijami, poznavajoč lastnosti teh gradiv in veščino človeka-delavca, smo si zlahka ustvarili predstavo naše zamisli. Stroj je bil na gradbišču le skromen pomočnik za naj­ težja dela dviganja in prenašanja, njegova prisot­ nost ni vplivala na zasnovo in načrt hiše. Z indu­ strializacijo gradnje pa prevzemajo stroji vse več delovnih operacij in morajo tudi projektanti upo­ števati njihove zakonitosti. Od stroja so še v večji meri odvisni proizva­ jalci. Draga investicija za nabavo strojne opreme terja njeno čimvečje izkoriščanje, kar se odraža v drugačnem tempu in obsegu graditve, posredno pa to spet zahteva drugačne projektantske prijeme za gradnjo stanovanjskih hiš in naselij. Pravilnika za projektiranje hiš iz prej izdela­ nih elementov (stavbnih delov) seveda ni mogoče sestaviti, enako kot ga tudi nimamo nasploh za arhitektonsko zasnovo in načrtovanje. Iz doseda­ njih izkušenj pri nas in drugod pa je vendar mo­ goče dati neke splošne smernice in navodila. Med obrtniško, na mestu sezidano hišo in po­ vsem industrijsko izdelano ter v kratkem času na gradbišču sestavljeno stavbo je nešteto vmesnih stopenj, od katerih so nekatere uporabljene že pred več desetletji, pa tudi prej. Vendar, ko govorimo o »prefabrikaciji«, »polmontažni« ali »montažni« gradnji, imamo večinoma v mislih gradnjo iz več­ jih stenskih (zidnih) in stropnih plošč, ki v zadnjem desetletju v vseh deželah Evrope zavzema vedno večji obseg — v najrazličnejših proizvodnih siste­ mih. Preobširno bi bilo naštevati tudi le nekaj teh sistemov, nemogoče pa podati pregled vseh dosedaj poznanih. Njih razvoj gre od t. i. polmontaže, kjer so prej izdelani le nekateri stavbni elementi npr. stropovi, stopnice, fasadne plošče ipd., mimo sistemov, ki sestavljajo vse nosilne zidove ali no­ silni skelet stavbe, pa do popolnega sestavljanja hiš iz prostorskih celic, ki vsebujejo poleg sten in stropa že tudi večino notranje stavbne opreme — instalacije, tlake itd. in ki so se najpopolneje raz­ vili v Sovjetski zvezi. Za razvoj montažne gradnje v posameznih de­ želah pa morajo biti podani ustrezni pogoji: bodisi pomanjkanje delovne sile (Italija, Francija), dolge zime in s tem prenos delovnih operacij z gradbišča v tovarno (skandinavske dežele) ali izreden obseg stanovanjske graditve (ZSSR in vzhodne dežele). V Zahodni Nemčiji, kjer je gradnja stanovanj za­ vzemala sicer zelo velik obseg, pa so se montažni sistemi začeli uveljavljati šele v zadnjih nekaj le­ tih. Zato moremo v strokovni literaturi te dežele zaslediti nešteto člankov o prefabrikaciji s pregledi najraznovrstnejših sistemov iz zahodnih kot iz vzhodnih dežel. Revija »Betonsteinzeitung« objav­ lja v več letošnjih številkah za projektante- arhitekte pregled tehničnih in konstruktivnih po­ datkov za različne sisteme domačih proizvodnih podjetij. Ti prikazi naj bi bili osnova za poseben katalog, ki bo nudil projektantom vpogled v pestro produkcijo betonskih stavbnih elementov. Potreba po takšnem katalogu je tudi pri nas očitna. Vprašanje projektiranja in gradnje iz prej izdelanih stavbnih delov je bil v Nemčiji tudi pred­ met posebnega posvetovanja v državnem gradbeno- raziskovalnem inštitutu v Hannovru dne 27. XI. 1962. V referatu, ki ga je imel na tem posvetovanju znani strokovnjak prof. dr. ing. Wolfgang Triebel (bil je pred kratkim tudi gost Gradbenega centra Slovenije in je v Ljubljani predaval o različnih oblikah gradbenega raziskovanja), navaja tudi ne­ kaj misli o projektiranju stanovanjskih stavb s prej izdelanimi elementi. Ugotavlja, da je splošno razširjeno mnenje, da so pogoji tudi za projekti­ ranje takšne gradnje povsem drugačni: »Način zidanja z montažnimi deli naj bi vplival že na zazidalne načrte, kjer je treba upoštevati progo in ročico žerjavov. Po teh zahtevah naj bi bila stanovanja tako projektirana, da jih je mogoče sestaviti iz maloštevilnih razpoložljivih montažnih elementov. To pa se zdi neizvedljivo. Merilo vsaki zasnovi namreč daje človek, predvsem v urbanizmu in stanovanjski izgradnji, ne pa njegov produkt: stroj ali gradbeni elementi. Stanovanjska naselja in hiše naj bi obstajala desetletja, čas zidanja pa traja le nekaj mesecev. Zato moramo pri zidanju upoštevati vse fizične, psihične in ekonomske po­ trebe človeka. V oblikovanju stanovanja je mogoče popustiti le, če s tem dosežemo velike prednosti v gradbenem obratovanju ali v stroških gradnje. Kljub temu, da je v prvi vrsti potrebno upoštevati človeka, pa zahteva zidanje s prej izdelanimi ele­ menti že v projektu ustrezne ukrepe tehnične in operativne narave. Načrti morajo biti preprosto in jasno zasnovani. Uporabljajo naj se ponavljajoči se elementi in mere. Zaželene so čimvečje serije enakih stavbnih delov. Načrti morajo biti pred pri­ četkom gradbenih del izdelani do vseh podrobnosti in se pozneje ne smejo več spreminjati. Če se ele­ menti izdelujejo v tovarni, morajo biti vsi načrti (detajli) izdelani že pred začetkom produkcije. Od­ vijanje dela mora biti skrbno vnaprej pripravljeno. Roki posameznih del in njihovo trajanje morajo biti tako med seboj uravnani, da si sledijo brez odmorov, da pa se tudi ne sekajo. Ceste in komu­ nalne instalacije morajo biti izvedene pred pričet­ kom postavljanja hiš« (da je to mogoče, morajo biti tudi pravočasno projektirane — vprašanje, ki pri nas sploh še ni rešeno). »Stremeti je treba po čim več ji gradbeni nalogi, ki pa naj se izvede v daljšem razdobju in v pogo­ stem ponavljanju v etapah.« Ob koncu svojih izvajanj izraža prof. Triebel željo, da bi gradnja s prej izdelanimi elementi za­ radi svojih posebnih zahtev v splošnem povzročila, da bi se gradnje pripravljale bolj racionalno in precizno, da bi se gradbenih nalog tako investitorji kot projektanti lotili manj površno. To pa je sla­ bost, ki žal botruje tudi večini naših gradenj. Po večletnem sodelovanju v nekdanji okrajni revizijski komisiji morem trditi, da je bilo tudi dokaj velikih gradbenih nalog začetih po pomanjk­ ljivih ali površnih načrtih. Čeprav se načrti stano­ vanjskih objektov rišejo danes splošno v merilu 1 :50, so ti načrti še daleč od pravih »polirskih«. Le redko vsebujejo vse merske in konstruktivne podakte, ki so potrebni na stavbišču. Najbolj sploš­ na pomanjkljivost je neskladnost gradbenih in in­ stalacijskih načrtov, kar je osnovni pogoj pri grad­ nji s prej izdelanimi elementi, pa naj gre le za uporabo nekaterih stavbnih delov ali za popolno montažo. Že pri gradnji z ulivanimi betonskimi nosilni­ mi zidovi, kjer statični razlogi ne dopuščajo nak­ nadnih izsekavanj reg, utorov in proboj ev, ne za­ došča več zgolj shematično prikazovanje poteka instalacijskih vodov, kot so tega navajeni naši pro­ jektanti instalacij, elektrike, vodovoda, plina in centralnega ogrevanja. Načrti morajo biti deta j - lirani ter risani v takšnih merilih, da so razvidni dejanski poteki vodov, njihova jakost, sestavki, od­ cepi itd. Za vodovodno napeljavo ne bodo zado­ ščali več le tlorisi in sheme dvižnih vodov; sani- tarno-gospodinjsko vozlišče bo potrebno prikazati v detajlu — tlorisu, pogledih in več prerezih vsaj za dve zaporedni etaži in za vsako različno vozli­ šče posebej. Največje nevšečnosti povzročajo križa­ nja dovodov in odvodov, križanja različnih vrst in­ stalacij, namestitev horizontalnih vodov v ustrez­ nih padcih itd. Težave se še stopnjujejo, ker vsako instalacijo projektira drug projektant ali celo dru­ ga projektna organizacija, zaradi kratkih termi­ nov za izdelavo projektov pa ni časa za uspešno usklajevanje, kar je predvsem naloga glavnega projektanta-arhitekta. Vendar ta pri tem ne sme biti preveč svojeglav in si predstavljati, da se mo­ rajo vsi drugi projektanti brezpogojno prilagoditi njegovi zasnovi. Določenim zakonitostim so še v večji meri podvrženi projekti statikov in inštala­ terjev ter bodo večkrat vplivali na osnovno za­ misel. Uspeh bo popoln le, če se bodo vsi projek­ tanti v enaki meri zavedali svoje odgovornosti in bodo stremeli za tem, da bo projektna naloga opravljena v tolikšni popolnosti, da bi praktično projektantsko nadzorstvo postalo nepotrebno. Na že omenjenem posvetovanju v Hannovru je arhitekt Karl Richard Kräntzer, ki je imel refe­ rata o projektiranju stanovanj in prefabrikaciji, ugotavljal, da si ta dva pojma pravzaprav naspro­ tujeta, kajti arhitekt-projektant želi ustreči svoj­ skim potrebam vsake naloge, te pa so tudi v sta­ novanjski izgradnji raznolike, medtem ko prefabri- kacija zahteva čimveč enakosti. Vendar je mogoče pri še tako različnih projektih stanovanj ugotav­ ljati nekatere mere prostorov, razponov, odprtin ipd., ki se v minimalnih različicah ponavljajo. Ista razglabljanja in iz njih sledeča navodila za optimalne dimenzije stanovanjskih prostorov naj­ demo tudi v priročnikih skandinavskih gradbeno- raziskovalnih inštitutov o racionalnem projektira­ nju stanovanj. Tudi nekateri jugoslovanski norma­ tivi in priporočila o modularnem projektiranju vsebujejo podobna navodila. V ilustrativnem gradivu, ki spremlja referat arh. Kräntzerja, je prikazanih nekaj tlorisov, po katerih gradijo stanovanja na več demonstrativnih gradbiščih v Nemčiji. Iz njih je razvidno, da je oce­ njeno kot pozitivno, če je projektant ne glede na velikost stanovanj uporabil vedno isto sanitarno- gospodinjsko vozlišče. Pri tem so manjša odstopa­ nja v opremi kuhinje mogoča, važen je isti pri­ ključek in povezava na eni strani kopalne kadi, umivalnika in straniščne školjke, na drugi pa ku­ hinjskega pomivalnika. Ista vozlišča niso uporab­ ljena le pri različno velikih stanovanjih, temveč tudi pri različnih oblikah stavb. V naselju, kjer so ob stanovanjskih blokih tudi stolpnice, so v obeh vrstah stavb uporabljene enake skupine prostorov: kopalnica, delovna kuhinja, jedilni kot in prostor za različno gospodinjsko delo (nekak »utility- room«). Nadaljnjo stopnjo tvori poenotenje stavbnih travejev (pas stavbe od fasade do fasade), ki jih je mogoče v sestavi uporabiti za kombinacije raz­ lično velikih stanovanj. Prikaz zajema rešitve z dvema stanovanjema na stopnišče (sl. 1). Vendar našteti nemški primeri še ne kažejo prave doslednosti v uporabi enakih tlorisnih delov. Vedno se še pojavljata po dve simetrični rešitvi na vsaki strani stopnišča (leva in desna). Nekateri danski primeri so v tem doslednejši. Ne izhajajo sicer toliko iz želje po enakosti ter temu sledeči proizvodnim elementom, je razumljivo. Tudi za izbiro mreže ni mogoče dati predpisov, ker je od­ visna od različnih projektantskih teženj. Naši pred- večji proizvodni seriji, kot iz funkcionalnega gle­ danja na delovni proces v kuhinji — osvetlitev z leve strani. Tako se pojavljajo povsem enaka voz­ lišča na levi in desni strani stopnišča, s čemer se serija dejansko podvoji (sl. 2). 9.13 Sl. 2 Rešitev pa nudi tudi ugodne možnosti obliko­ vanja fasad, saj se ne ponavljajo elementi v sime­ trije, temveč v zaporedju, kar daje fasadam ugo­ den enoten ritem. Projektiranja stanovanjskih stavb za kakršen­ koli montažni sistem pa si seveda ne moremo pred­ stavljati brez projektantske modularne mreže. Da osnovni modul služi v ustreznem mnogokratniku si. 3 piši o modularni koordinaciji so za prostorske raz­ pone osvojili med izmerami 3,00 in 6,00 m narašča­ nje 6 M (60 cm). Ob predpostavki debeline zidovja (ca. 2 M), bi za projektantsko omrežje lahko služil ta modul minus 2 M. Zaradi predpisa, da se modu­ larna delitev prične in neha ob zidovju, večja mo­ dularna mreža ni uporabljiva. Zato je videti pre­ prostejši predlog skandinavskih držav, ki postav­ ši. 4 lja modularno mrežo na os zidovja. V mnogih pri­ merih nato srečujemo modularno mrežo 6 M, pri čemer so najmanjši stenski elementi široki 2 X 6 = = 12 M = 120 cm. V tej dimenziji je mogoče v ele­ mentu zajeti že tudi okno in vrata. Vendar se v tej razpravi ne morem poglab­ ljati v vprašanja modularnega projektiranja, ker bi bilo to mnogo preobširno. Povzel bi le nekaj primerov iz danskega priročnika »Modulprojek­ tering«, ki ga je izdal državni gradbeno-razisko- valni inštitut v Köbenhavnu in ki so zanimivi za projektiranje montažnih gradenj. Tloris (sl. 3) prikazuje arhitektovo skico, ki daje le funkcionalno shemo stanovanja ter ne vse­ buje nobenih konstruktivnih podatkov. Ti so raz­ vidni šele iz naslednjega tlorisa (sl. 4), saj je mo­ goče isto shemo obdelati za različne konstruktivne sisteme. Tloris je risan v modularni mreži 3 M in vsebuje vse osnovne podatke za velike prefabri- cirane elemente. Tretja risba (sl. 5) je montažni načrt za strop­ ne plošče. Takšni načrti so potrebni za vsako etažo posebej, enako pa tudi za vse iz elementov sestav­ ljene zidove in stene. Za vsak element pa je po­ trebno izdelati še detajlni načrt, ki je običajno v merilih 1 :10 ali 1 :5, kar je odvisno v glavnem od tega, ali vsebuje plošča mnogo proboj ev, insta­ lacijskih cevi ipd., kajti vse to je treba v de­ tajlu točno risati, da je mogoče pri izdelavi plošče vložiti v kalupe ustrezne cevi, lesene čoke, vložke, itd. (sl. 6). ( o ) (V) (te ) 0 ( a ) ( jr ) @ P ------ -JUL/ p -S13-C□ T ■2 P^513-a P-510-a C > - ® I® ■ © h * -513-d r-3 r-3 ■S's/J-b P-510 P -513 T i P-513 I P-510 P-512-o ------1-------------- P-512 P-515 P-412 P-412 P -41 5 S P-412-b P -412- a P-415 AP-1 AP-2 P -415-a K - ® (s (c j i i / ) (36) @ D ® S l . 5 Razumljivo je tedaj, da je potrebno izdelati detajl za vsako različno ploščo, pri čemer se sma­ tra za »različne« tudi vse po dimenzijah sicer enake elemente, ki pa vsebujejo različne vložke ali pro­ boje ali druge odprtine (okna, vrata), prav tako pa so za produkcijo »različne« tudi leve in desne iz­ vedbe. Elaborat teh detajlov je tedaj zelo obširen, za­ to ga v večini primerov ne riše več projektant- arhitekt, ampak obstajajo za takšno* »obdelavo« osnovnega (idejnega) projekta posebni konstrukcij­ ski biroji, bodisi da so samostojni in specializirani z ustreznim številom statikov in operativnih inže­ nirjev ali tehnikov zgolj za montažno gradnjo, bo­ disi da jih ima samo proizvodno podjetje — beto­ narna. Ustanoviti takšne obdelovalne projektivne eno­ te je bila tudi pri nas osnovna misel pri predlogu ustanavljanja projektivnih birojev pri gradbenih podjetjih in industrijah — kar pa se je pri kasnej­ ši realizaciji žal povsem pozabilo. Biroji naših pro­ izvodnih podjetij se le redkokje poglabljajo v pro­ izvodni proces gradnje in prilagajanja drugih — dobrih — projektov konstrukcijskemu sistemu last­ nega podjetja, to pa predvsem zato, ker za takšno delo naši projektantski normativi ne nudijo ustrez­ ne stimulacije. Tudi pri nas se vse preveč poudar­ ja avtorska samozavest osnovnega projektanta. Za­ to stremi vsak projektant (tu nimamo v mislih le arhitektov) za tem, da postane osnovni projektant od idejne zamisli naprej, saj nudi le »idejna« za­ snova tisto duhovno in materialno zadovoljstvo, v katero svoj projektantski kader vzgajamo. Tako stojimo spet pred vrzel jo v naši gradbeni projek­ ti vi: nikogar ni, ki bi se hotel in znal ukvarjati z detajli! Svoj čas jih je obrtnik še obvladal sam, industrijskemu proizvajalcu pa jih moramo pri­ praviti za vsak najmanjši izdelek posebej. Med­ tem ko je obrtnik pri ročnem delu lahko pomanjk­ ljiv detajl izpopolnjeval od kosa do kosa, pa se pri izdelavi vse večjih in večjih serij vsaka napaka sto in stokrat maščuje. Ob koncu svojih izvajanj bi omenil še neka­ tera prizadevanja za razvoj montažne gradnje pri nas. Že v prvih letih po vojni so skoro vsa projek­ tivna in proizvodna podjetja iskala rešitev za hi­ trejšo gradnjo stanovanj v montaži. Prišlo pa je največ do izgradnje t. i. »prototipa« — poskusne hiše, ki je bila še daleč od industrijske izdelave in ni imela za seboj niti možnosti serijske proizvod­ nje. V Ljubljani imamo nekaj takšnih stavb za Bežigradom, od katerih bi omenil montažno hišico ob Mariborski ulici po projektu arh. Fiirsta. Fasad­ ni elementi so tu prvič pokriti s posebej izdelano salonitno oblogo, materialom, ki se je od tedaj več kot desetletje uveljavljal v te namene. Poseben natečaj za lesene montažne hišice je razgibal slovenske arhitekte 1. 1954, katerim žal niso sledile nobene realizacije. Natečajni material je bil objavljen v »Arhitektu«, št. 14/54. V natečaju za tipske načrte stanovanjskih blokov, ki ga je leta 1955 razpisal Zavod za sta­ novanjsko izgradjo, je profesor Edo Ravnikar vse zahtevane oblike stavb predvideval v gradnji iz prej izdelanih zadnih plošč. Delo je bilo ocenjeno z najvišjim priznanjem, vendar tedaj čas za serij­ sko montažno izgradnjo še ni dozorel. Šele nekaj let pozneje je »Gradis« pričel s študijem in izgrad­ njo blokov po sistemu PBM. Kljub določenim po­ manjkljivostim v izvedbi, delno tudi že v detajlih, in pomanjkanju ustreznega tesnilnega materiala, kar še danes terja popravila (zato se je montažna gradnja v širokih krogih stanovalcev diskrediti­ rala), pa moramo vendar v strokovnem pogledu to gradnjo oceniti kot pozitivno. Podjetju se je pred­ vsem posrečilo, da se je del njegovega projektiv­ nega biroja usposobil za operativno-študijsko ob­ delavo projektov, da je bila dosežena uspešna po­ vezava projektantov z betonarno in operativo (montažne grupe) ter da se še naprej v tem pod­ jetju razvija, izboljšuje in popravlja gradbeni si­ stem iz prej izdelanih betonskih plošč. Sodelovanje s tovarno pa gre v to smer, da je vsaka zamisel kontrolirana na prototipu, izdelanem v tovarni, preden gre v produkcijo večja serija. Naselja v Kopru in drugod — pritlične hiše — izkazujejo glede na prve gradnje že velik napredek v kon­ strukcijskem, pa tudi v finančnem pogledu. Pri navajanju montažne gradnje ne bi smeli prezreti prizadevanj podjetja »Termika« pri pro­ izvodnji ustreznih izolacijskih materialov, pa tudi uspešne gradnje enodružinskih hiš. S tem se že več let ukvarja tudi lesni kombinat »Jelovica«, katere­ ga fasadne plošče se uporabljajo tudi za večnad­ stropne hiše. Elemente je prevzelo tudi zagrebško podjetje »Jugomont«, ki je v montažni gradnji sta­ novanj zavzelo največji obseg in že dobro deset­ letje razvija gradnjo iz betonskih zidnih plošč. V kooperativi s celjskim podjetjem »Ingrad« nasta­ jajo montažne stavbe po sistemu »Jugomont« tudi v Celju. Z večjim ali manjšim uspehom uvajajo vsaj polmontažno gradnjo! tudi druga gradbena pod­ jetja v Sloveniji. V projektantskem pogledu pa bodo najzani­ mivejši šele rezultati, ki si jih obetamo od serijske izgradnje stanovanj v naslednjih letih, saj je več investitorjev razpisalo ustrezne projektne natečaje za večja naselja v Ljubljani in drugod, kjer je bil poudarjen prav na enotnosti gradben ©-konstruk­ cijskega sistema v težnji po hitrejši in relativno cenejši izgradnji stanovanj. P. GÖSTL B U I L D I N G O F D W E L L I N G H O U S E S M A D E O F P R E F A B R IC A T E D B U I L D I N G U N IT S , T H E IR P L A N N I N G A N D D E S IG N S y n T h e a r t ic le is b a s e d o n r e p o r ts o n p r e fa b r ic a te d b u i ld in g o f d w e l l in g h o u s e s d is c u s s e d d u r in g th e s y m ­ p o s iu m in H a n n o v e r i n 1962 a n d o n th e e x p e r ie n c e s f r o m th e c o u n tr ie s w i t h m o r e d e v e lo p e d p r e fa b r ic a ­ t io n . T h o r o u g h a n d d e ta i le d d e s ig n p e r fo r m a n c e a n d c lo s e c o o p e ra t io n b e tw e e n th e b u i ld in g d e s ig n e rs a n d in s t a l la t io n d e s ig n e rs a re p ro p o s e d . I n b u i ld in g d e s ig n s f o r p r e fa b r ic a te d u n i t s th e in s t a l la t io n c o n d u c to rs f o r c e n t r a l h e a t in g , w a t e r p ip e s , g as a n d e le c t r ic in s t a l ­ la t io n s s h o u ld b e m a r k e d . A n a r c h i te c t is s u g g e s te d to a p p ly a g re a te r n u m ­ b e r o f u n i f o r m u n its , u n i f o r m w id th s , th e sa m e d is ­ p o s it io n o f sp a ce s i n a h o u se , th e s a m e s a n i ta r y - k i tc h e n jo in ts , t h a t is to d is p o s e th e spaces in s u c c e s s io n a n d n o t i n s y m m e t r y t h a t d e m a n d s a d d i t io n a l m i r r o r c o n ­ s t ru c t io n s . T h e e n d e v o u rs f o r th e in t r o d u c t io n o f p r e fa b r ic a ­ t io n in h o u s e b u i ld in g in th is c o u n t r y a re s ta te d in th e c o n c lu s io n . Problemi paletizacije v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala D K 69.002.5:69.002.71:69.057 i n ž . V l a d i m i r Šr a m e l V tehnično razvitih deželah je opaziti, da grad­ beništvo močno zaostaja za splošnim gospodarskim dvigom. Izboljšava tehničnih pripomočkov in ra­ cionalna organizacija proizvajalnih procesov je do­ vedla do povečanja produktivnosti in s tem do po­ višanja poprečne življenjske ravni prebivalstva. Toda gradbeništvu se ni posrečilo držati korak s tem razvojem. Zato je prišlo do divergence med cenami gradbenih storitev in med splošnimi živ­ ljenjskimi stroški. To je najbolje razvidno iz ta­ bele Mengeringshausena, ki primerja porast živ­ ljenjskih stroškov in gradbenih stroškov med leti 1913 in 1955: Leto 1913 1930 1935 1940 1945 1950 1955 Ž iv l je n js k i s t r o š k i 100 148 123 130 160 190 215 G ra d b e n i s t r o š k i 100 171 132 140 . 186 250 326 Pri nas je razlika še večja, ker so se gradbeni stroški iz predvojnega časa dosti bolj dvignili kot življenjski stroški. Glavni razlogi za neenakomerni razvoj ležijo v dejstvu, da se še vedno v gradbeni­ štvu in industriji gradbenega materiala glede na drugo industrijo uporablja mnogo več ročnega dela v procesu proizvodnje. To je posledica premajhne mehanske opremljenosti naših gradbenih podjetij in naše industrije gradbenega materiala. Boljša opremljenost naših podjetij gradbene stroke s smo­ trno izbrano sodobno mehanizacijo je glavni pogoj za povečanje produktivnosti dela. Pri tem je po­ svečati naj večjo pozornost mehanizaciji notranjega in zunanjega transporta v industriji gradbenega materiala in na gradbiščih, kar bo dosegljivo v tesnem sodelovanju industrije gradbenega mate­ riala, gradbene operative in strojne industrije. Ta naj izdela sodobno opremo, ki bo racionalizirala notranji horizontalni in vertikalni transport v in­ dustrijskih obratih in na gradbiščih. Pot proizvaj alca gradbenega materiala in grad­ benih prefabrikatov mora biti zaključena veriga ra­ cionalnih mehaniziranih postopkov od skladišča proizvaj alca do delovnega mesta na gradbenem ob­ jektu. Če analiziramo postopke z osnovnimi masov­ nimi gradbenimi materiali, kakor so opeka, cement, apno in železo, vidimo, da je zaradi pomanjkanja sodobne opreme potrebno neracionalno razkladati, prekladati, nakladati in prevažati velike količine tega težkega materiala. Stroški delovne sile torej bremenijo gradbeni objekt v mnogo večji meri, kot bi bil primer ob uspešni mehanizaciji teh postop­ kov. Industrializacija graditve izloča mnogo roč­ nega dela na gradbišču, toda udeležba polne mon­ taže zaenkrat ne predstavlja merodajnega deleža v našem gradbeništvu. Pri nas gradimo še večino­ ma po klasičnem in polmontažnem sistemu. Zato je za ekonomično graditev racionalizacija notra­ njega transporta zelo važen pogoj. Uporaba opečnih izdelkov v naših stavbah je zelo velika, saj znaša ca. 10.000 do 12.000 opečnih enot na poprečno stanovanje. Ker je opeka grad­ beni material, ki ne prenese velikih transportnih razdalj, ga lahko smatramo kot lokalni gradbeni material, ki se potroši v glavnem v okoliškem pod­ ročju opekarn tj. v ekonomskih transportnih raz­ daljah do 30 km. Produkcija vseh opekarn je znašala v Jugo­ slaviji ca. 1250 milijonov enot, v Sloveniji ca. 230 milijonov enot, v ljubljanskem bazenu ca. 60 mili­ jonov enot. Po asortimentu se je produkcija v naših ope­ karnah v zadnjih letih preusmerila od prejšnje glavne proizvodnje polnega zidaka na votle opeč­ ne izdelke, tako da znaša sedaj poprečna teža opeč­ ne enote 2,5 kg. To predstavlja naslednjo transport­ no težo opečnih izdelkov: ton za J u g o s la v i jo . . . . . . 3,120.000 za S l o v e n i j o .................................... 580.000 za l j u b l ja n s k i b a z e n . . . 150.000 Manipulacija z opečnimi izdelki od peči do mesta vgraditve je sedaj izključno ročna. Opečni izdelki se po stanju opremljenosti naših opekarn in gradbenih podjetij po dovršeni produkciji tj. po dovršenem žganju do mesta vgraditve vzamejo v roko v najboljšem primeru 8-krat. Po naših nor­ mah znaša poraba ročnega nekvalificiranega dela za te manipulacije v poprečju 9 ur za 1000 opečnih enot. Za enoletno produkcijo naših opekarn so ti neproduktivni stroški približno: za ljubljanski bazen 540.000 ur ali ca. 144 mi­ lijonov dinarjev bruto plač, za Slovenijo 2,070.000 ur ali ca. 555 milijonov dinarjev bruto plač, za Jugoslavijo 11,250.000 ur ali ca. 3100 mili­ jonov dinarjev bruto plač. Navedeni stroški in splošno pomanjkanje ne­ kvalificirane delovne sile je v tehnično razvitejših državah privedlo do racionalizacije teh postopkov s paketizacijo in paletizacije opečnih izdelkov na način, ki je zadovoljil proizvajalce kakor tudi upo­ rabnike opečnih izdelkov. Pri tem so skušali za­ dovoljiti gradbena podjetja manjšega obsega, ki so opremljena s stavbnimi ali konzolnimi dvigali, ka­ kor tudi večja podjetja, ki imajo na gradbiščih stolpne žerjave velikih kapacitet. Sl. 1. Opečni paketi, vezani s pločevinastimi trakovi Paketiranje se imenuje zlaganje opečnih izdel­ kov v sklade primerne oblike in teže ter povezava sklada z žico, pločevinastimi trakovi ali podobno (sl. 1). S tem dosežemo, da ca. 100 opečnih enot na­ enkrat prevažamo, nakladamo in razkladamo z mi­ nimalnim ročnim delom. Ta način paketiranja, ki se je danes izpopolnil od ročnih aparatov za pake­ tiranje do polno avtomatiziranih paketimih strojev, se je zelo razvil v ZDA, Franciji, Zah. Nemčiji, Švedski itd. (sl. 2). Posebno znan je sistem pake­ tiranja Hulo na Holandskem, ki ne potrebuje plo­ čevinastih trakov za vezavo. Paletizacija je sistem, ki omogoča mehanizira­ no manipulacijo z izdelki z izločitvijo napornega fizičnega dela, s tem da se uporabljajo posebne podloge ali t. i. palete. Kot paleta prihaja nor­ malno na Zahodu v poštev normirana lesena paleta velikosti 80 X 120 cm in velikosti 100 X 120 cm. Te palete so največ v rabi v deželah z razvito paleti- zacijo in v mednarodnem paletnem transportu. Sl. 2. Paketirni stroj za opeko dnevne kapacitete 35.000 opek s 3 delavci Sl. 3. Zloženi paketi, ki se nakladajo z viličarjem Sl. 4. Voziček za prevoz opečnih paketov Sl. 5. Prevoz opečnega paketa do stavbnega dvigala Sl. 6. Vlaganje ali odvoz opeke z viličar­ jem iz krožne peči Sl. 7. Razkladanje opek iz vagoneta tunelske peči Za manjša gradbišča s stavbnimi dvigali se uveljavlja predvsem paketizacija, ki je prilagojena nosilnosti dvigalnih naprav manjših gradbišč. Zato je velikost paketa 80 do 100 opek za mala dvigala ter dvojni paketi po ca. 200 opek za normalna stavbna dvigala. Ker imajo paketi v spodnji drugi vrsti odprtine za vilice viličarja, se paketi nakla­ dajo na tovorne avtomobile v poljubnih zloženih Sl. 8. Razkladanje opek v manjših skladih iz vagoneta tunelske peči Sl. 10. Nakladanje opečnih skladov na tovornjak skladih do skupne teže 1,0 do 1,2 t (sl. 3). Ta sistem ne rabi ne v tovarni in ne na gradbiščih nikakih palet. Paketi se prevažajo s specialnimi vertikal­ nimi dvokolesnimi vozički, ki imajo na platformi železne kline za dvig paketa (sl. 4 in 5). Več takih paketov lahko postavimo že v opekarni ali na gradbišču na lesene palete primerne velikosti za dvig s stolpnim žerjavom. Za zidanje na odrih je te primerno konstruirati za prevzem obtežb do 1,2 tone. Nadaljnja uporaba brezpaletnega sistema je v rabi v mnogih opekarnah s krožnimi in komornimi, kaikor tudi v novejših opekarnah s tunelskimi peč­ mi. Navedeni sistem se je razvil predvsem z na­ menom izločitve zdravju škodljivega in nehigienič­ nega dela v opekarniških pečeh (sl. 6, 7 in 8). Sistem je zahteval uvedbo posebnih viličarjev s hidravlič­ nimi vilicami, ki ustvarjajo stranski pritisk v spod­ njem redu Sklada. Brezpaletni sistem na gradbi­ ščih ne pride v poštev, temveč le za notranji trans­ port v opekarnah (sl. 9 in 10). Zato se v opekarnah večinoma združuje brezpaletni sistem s paletiza- cijo tako, da se že zloženi opečni skladi na skla­ diščnem prostoru opekarne postavijo na lesene palete običajne velikosti 80 X 120 ali 100 X 120 cm (sl. 11) v več etažah. Paletizirani opečni izdelki se z viličarji nalo­ žijo na tovorne avtomobile. Na gradbiščih s stolp­ nimi žerjavi se transportirajo paletizirani skladi neposredno na delovne odre (sl. 12). Za dviganje je žerjav opremljen z enakimi vilicami kot viličar s posebnim mehanizmom, ki obdrži vilice v neob- teženem in obteženem stanju vedno v horizontalni legi (sl. 13). Četudi so koristi paletizacije očitne, se je v Evropi začela množična uporaba palete šele po drugi svetovni vojni. Izdelane analize in praksa so pokazale, da zmanjša uvedba paletizacije stroške težkega dela, stroške skladiščenja, skladiščne po­ vršine, stroške prevoza, lom in odpadek in še šte­ vilo nesrečnih primerov v obratih. Danes obstajajo že razni načini manipulacije s paletami tako glede nakladanja, razkladanja s Sl. 12. Dviganje paletiziranih opečnih skladov na gradbišču prevoznih sredstev, kakor tudi glede notranjega transporta na gradbiščih. Individualni sistemi so vezani le na lokalno uporabo. Zato gre stremljenje za tem, da pridemo do enotne, povsod uporabne rešitve. Tudi pri polni montaži prispeva uporaba Specialnih železnih palet do 40 ton nosilnosti k zmanjšanju transportnih stroškov. Pri nas je paletizacija v rabi le deloma v in­ dustriji. V industriji gradbenega materiala se upo­ rabljajo palete le pri boljših proizvodih, kot so ša- motni izdelki, keramične ploščice itd., medtem ko Sl. 13. Vilice žerjava za dviganje paleti­ ziranih opečnih skladov na gradbišču se v gradbeništvu paletizacija še nikjer ne upo­ rablja. Jugoslovanske železnice so že v letu 1959 pri­ stopile k uvedbi palet v železniškem prometu za vse blago, katerega je mogoče paletizirati, in so zainteresirale večje število podjetij za ta sistem. Do lanskega leta je bila že na vseh glavnih želez­ niških postajah vsaj deloma uvedena paleta. JŽ so izdale tudi standarde za palete in viličarje. Pred­ videne palete so take oblike, da se lahko vključijo tudi v mednarodni transportni sistem. Zavedajoč se velikih koristi, ki jih prinaša pa­ letizacija, ima Gradbeni center Slovenije v izde­ lavi tehnološko, ekonomsko in strojno konstruk­ cijsko študijo za uvedbo paletizacije v gradbeni­ štvu in v industriji gradbenega materiala, ki bo pripomogla, da pridemo čimprej do enotnega si­ stema paletizacije. V. ŠRAMEL P R O B L E M O F P A L L E T I N G I N C I V I L E N G IN E E R IN G A N D I N IN D U S T R Y O F B U I L D I N G M A T E R I A L S S y n o p s i s T h e re a re d iv e rg e n c e s b e tw e e n th e p r ic e s o f b u i ld ­ in g w o r k s a n d e v e ry d a y co s ts o f l i v in g a r is in g d u e to th e u n s u f f ic e n t ly d e v e lo p e d m e c h a n iz a t io n in th e i n ­ d u s t r y o f b u i ld in g m a te r ia ls a n d in c i v i l e n g in e e r in g . A b o v e a l l th e r a t io n a l iz a t io n o f th e in n e r t r a n s p o r t in th e in d u s t r y o f b u i ld in g m a te r ia l a n d in b u i ld in g s ite s is p ro p o s e d in o r d e r to re a c h lo w e r e x p e n c e s . T h e a u th o r su g g e s ts th e in t r o d u c t io n o f h y d r a u l ic f o r k l i f t f o r t r a n s p o r ta t io n o f p r o d u c ts in s ta k e s w i t h ­ o u t p a l le t in g , p a c k e t in g o f b r i c k p ro d u c ts in to s m a ll p a c k e ts b o u n d w i t h t i n b a n d s a n d p a l le t in g o f b r ic k p r o d u c ts f o r th e t r a n s p o r t f r o m b r i c k p la n t to th e b u i ld in g s ite . Ocena perspektivnih potreb ljubljanskega bazena po transportnem betonu D K 666.98:69.002.71 v e l im ir v a r d j a n 1. Splošno o transportnem betonu Karakteristika transportnega betona je pred­ vsem v tem, da se proizvaja v velikih količinah v centralni betonarni in nato dovaža na gradbišča z ustrezno opremljenimi kamioni. V tehnično na­ prednih državah se le še redko najde gradbišče, kamor se ločeno dovažajo posamezne komponente betona in tu mešajo z dodatkom vode. Razlog za to preusmeritev je popolnoma ekonomskega pomena. Izdelovanje majhnih količin betona na mnogih mestih je zvezano z različnimi operacijami, ki jih je mogoče mehanizirati ali celo eliminirati, če se beton proizvaja industrijsko. Majhne količine nam­ reč ne dovoljujejo večjih investicij v opremo in so zato nujno obremenjene z velikimi izdatki za de­ lovno silo, ki postaja vedno dražja. Poleg tega ima industrijski način izdelave tudi tehnološke pred­ nosti, ker omogočajo razpoložljivi aparati popolno­ ma točno doziranje komponent po dani recepturi, ki zagotavlja potrebno marko betona ob minimalni potrošnji cementa. Kvaliteta betona ni več odvisna od pazljivosti delavca, ampak se določa in kon­ trolira laboratorijsko. Kljub neštetim prednostim transportnega be­ tona pa se je treba zavedati, da je njegova uve­ ljavitev mogoča le pod pogojem časovne in koli­ činske točnosti vsake dobave, kar zahteva dobro organizacijo same proizvodnje in zadostno kapa­ citeto prevoznih sredstev. Vsaj od začetka je povzročal velike težave transport gotovega betona. Kjer je bila transportna razdalja tolikšna, da ni bilo mogoče v ta namen uporabiti ročnih vozičkov, so prevažali beton z običajnimi kiperji, ki pa se v tej obliki niso ob­ nesli. Zaradi tresljajev je prišlo do razmešanja be­ tona, v ekstremnih primerih je plaval na površini pretežni del cementa, medtem ko so se groba zrna agregata usedla na dno. Celo mešanice s samo zemeljsko vlago na daljših relacijah niso bile varne pred razmešanjem. Edina rešitev je bila v me­ šanju betona, ki ne dovoljuje posedanja težkih delov. V zvezi s tem sta se razvila dva tipa special­ nih transportnih vozil: transportni mešalec in agi­ tator. Transportni mešalec je na kamion montiran betonski mešalec, običajno z lastno dozirno na­ pravo za vodo. Agitator je enostavnejša izvedba mešalca in nima dozirne naprave za vodo. Je hru­ škaste oblike in leži poševno na kamionu. Uporab­ ljajo pa se poleg tega tudi vozila, ki nimajo vgra­ jene mešalne naprave, vendar samo na najkrajše razdalje in pod posebnimi pogoji. Transportni beton je torej mogoče prevažati na tri načine: — s transportnimi mešalci, kjer se beton do­ končno zmeša v mešalcu, ki je montiran na vo­ zilu; — z agitatorji, kjer se beton dokončno zmeša v betonarni in prelije v posodo z mešalcem, ki je med vožnjo stalno v pogonu in se tako prepreči razmešanje betona; — z vozili, ki nimajo vgrajenega mešala — sa­ mo na kratke razdalje. Transportna posoda mora biti gladka, vodotesna in tako prirejena, da je mogoča počasna in enakomerna izpraznitev, ne da bi se beton razmešal. Beton mora biti zavarovan pred atmosferskimi vplivi (dež, mraz, izsušitev za­ radi močnega sonca). V gospodarsko naprednih državah se je trans­ portni beton že pred leti uveljavil. Proizvaja se v specializiranih in ustrezno opremljenih obratih, kvaliteta betona pa je podvržena strogi kontroli. 2. Ocena perspektivnih potreb ljubljanskega bazena Transportni beton lahko pomeni samo določen del celotne količine betona, razliko pa predstavlja na samem mestu izdelan beton in beton, porab­ ljen v tovarnah betonskih prefabrikatov. S podatki o količini izdelanega težkega betona ne razpolagamo, ker je to praktično nemogoče in statistika tega ne evidentira. Lahko pa se za ljub­ ljanski bazen zatečemo k cenitvi na podlagi porab­ ljene količine gramoznih agregatov, ki pa bo seveda lahko le približna. Leta 1963 smo potrošili v ljubljanskem bazenu ca. 240.000 m3 mineralnega agregata, ki pa se delno troši tudi samostojno (npr. pri cestogradnji za po­ steljico). Ručunajmo, da ga potrošimo samostojno ca. 30% in da znaša poraba agregata 1,25 m3 za 1 m3 betona. Celotna izdelana količina težkega be­ tona bi znašala tedaj leta 1963 240.000 X 0,7 -------— ------= ca. 135.000 m31,25 Za leto 1970 računamo, da se bo povečala po­ raba mineralnega agregata za ca. 30%, tj. na ca. 315.000 m3. Po cenitvah nekaterih strokovnjakov proizvodnja, količinsko..................................... proizvodnja, vrednostno..................................... poprečna cena za m3 ......................................... poraba cem enta................................................. poraba agregata................................................. proizvodnja lahkega betona................................. Približna porazdelitev potrošnje transportnega betona v 1960: ,, g r a d n ja s t a n o v a n j .............................................. 31,3 ja v n a d e la z v e z n e g a z n a č a ja . . . . 4,4 d ru g a ja v n a d e l a .................................................7,4 c e s to g ra d n ja . . ...............................................11,8 in d u s t r i j s k i o b j e k t i .........................................15,0 p o s lo v n e z g r a d b e ...............................................18,8 k m e t i js k i o b j e k t i .................................................2,5 d ru g e g r a d n j e .......................................................8,8 100,0 se bo povečala celo na 400.000 m3 in več, kar bi bilo samo po sebi popolnoma realno, če izhajamo iz današnje tehnologije betona, ko lahkega betona praktično skoraj ne poznamo. Vendar bi bilo to po našem mnenju popolnoma zgrešeno. Nadaljnji na­ predek našega gradbeništva je pogojen med dru­ gim tudi z delno preusmeritvijo v lahke betone in ljubljanski bazen ima idealne pogoje za proizvod­ njo lahkega agregata na bazi elektrofiltrškega pe­ pela iz ljubljanske toplarne. Pri uveljavljanju lah­ kega betona na splošno bo odigral svojo vlogo tudi Siporex, ki ga trenutno nabavljamo v Puli, vendar imamo v Sloveniji idealne pogoje za lastno proiz­ vodnjo penjenega betona. Računamo, da nam bo lahki beton v ljubljanskem bazenu nadomestil per­ spektivno ca. 100.000 m3 gramoznih agregatov, po­ leg tega pa še ustrezne količine opeke in drugih funkcionalno ekvivalentnih materialov. To smo v naši gornji oceni perspektivnih potreb po gramoz­ nih agregatih upoštevali. Celotno izdelano količino težkega betona v letu 1970 izračunamo kot zgoraj 315.000 X 0,7 ----- — ------= ca. 176.000 m31,25 Dalje računamo, da bo delež transportnega be­ tona do leta 1970 dosegel 10 % celotne količine tež­ kega betona, tj.: 176.000 X 0,1 = ca. 17.600 m3 in da bodo potrebe po transportnem betonu tudi po letu 1970 še nadalje v porastu tako relativno kot absolutno. Za lahki beton smatramo, da so njegove per­ spektive v obliki transportnega betona vsaj v bliž­ nji bodočnosti majhne in ga zato v cenitvi potreb po transportnem betonu sploh ne upoštevamo. Realnost gornje cenitve lahko vsaj delno pre­ verimo tudi z druge strani in to tako, da analizi­ ramo podatke o proizvodnji in potrošnji transport­ nega betona v ZDA: Transportni beton v ZDA 1957—1960 (vir: mo­ dem Concrete, September 1961): leto 1957 1958 1959 I960 m io m 3 54,8 62,2 73,1 66,7 m io $ 961,1 1.114,4 1.309,1 1.202,8 $ 17,6 17,9 17,9 18,1 m io t 16,3 18,5 21,7 19,8 m io t 114,5 131,0 154,0 139,3 m i o m 3 — — 1,15 1,30 Približno 76,7 % (leta 1959 77,9%) transport­ nega betona je bilo v betonarnah samo priprav­ ljeno (doziranje posameznih komponent), dokončno mešanje pa je bilo izvršeno v transportnem me­ šalcu. Delež v betonarnah dokončno zmešanega in z agitatorji prepeljanega betona je znašal 23,3% (leta 1959 22,1 %). ZDA so imele leta 1959 ca. 177 milijonov, leta 1960 pa ca. 179 milijonov prebivalcev, torej odpade na 1 prebivalca leta 1959: ca. 0,410 m3 transportnega betona leta 1960: ca. 0,374 m3 transportnega betona V našem primeru lahko računamo, da bo imel ljubljanski bazen, ki zajema širše področje kot samo mesto Ljubljana, leta 1970 ca. 200.000 prebi­ valcev. Na enega prebivalca bi torej leta 1970 po naši cenitvi odpadlo 17.600 : 200.000 = 0,088 m3 transportnega betona Glede na veliko aglomeracijo prebivalstva v ljubljanskem bazenu smatramo gornjo cenitev za realno, verjetno celo za nizko (poprečna gostota prebivalstva v ZDA znaša 19 oseb/km2, v ljubljan­ skem bazenu pa približno 250 oseb/km2). Uspešen plasma transportnega betona je mogoč namreč samo tam, kjer je koncentrirana velika potreba po betonu na razmeroma majhnem teritoriju, ker le v tem primeru lahko pridejo do izraza njegove ekonomske prednosti. V. VARDJAN T H E E S T IM A T IO N O F P E R S P E C T IV E N E E D O F T R A N S P O R T E D C O N C R E T E I N T H E L J U B L J A N A R E G IO N S y n o p s i s T h e a r t ic le e x p la in s th e s ig n if ic a n c e o f th e t r a n s ­ p o r te d c o n c re te , p ro d u c e d i n g re a t q u a n t i t ie s in c e n ­ t r a l c o n c re te p la n t , a n d th e n t r a n s p o r te d to b u i ld in g s ite s w i t h p r o p e r ly e q u ip p e d t r u c k s . I n e c o n o m ic a lly d e v e lo p e d c o u n tr ie s s u c h c o n c re te h a s b e e n v a lu a te d f o r y e a rs . T h e t r a n s p o r te d c o n c re te c o n s u m p t io n in U S A w a s f o r e x a m p le 66,700.000 c u m in 1960. W i t h re s p e c t to th e e s t im a t io n o f p e rs p e c t iv e r e q u ir e m e n ts Most čez Lahinjo v Primostku D K 624.012.4 (P r im o s te k ) Nekako tri kilometre jugozahodno od Metlike prehaja cesta proti Gradacu in Črnomlju prek reke Lahinje. Struga Lahinje je globlje zarezana v kra­ ški teren z blagimi vzpetinami. Vijugasto korito med njivami, steljniki in gozdiči daje krajini sliko­ vitost; v bližnjem mlinu so pred vojno’ prav radi uživali gostoljubnost letoviščarji, ki so si želeli mir­ nega kraja s kopanjem, ribolovom, izleti in vino­ rodno okolico. Prvotni most čez Lahinjo, dolžine 32 m med obrežnimi kamnitnimi oporniki, je imel dva visoka vmesna kamnita stebra. V treh desetmetrskih raz­ ponih je premoščala reko lesena konstrukcija, se- stoječa iz trapeznih vešal. Ta most je bil zgrajen menda 1.1925. o f th e L ju b l ja n a r e g io n h e a v y c o n c re te o n ly is ta k e n in t o a c c o u n t. L ig h t w e ig h t c o n c re te i n th is f o r m h as n o t y e t b e e n a c c e p te d i n th e w o r ld ’s p ro d u c t io n . T h e t o t a l q u a n t i t y o f h e a v y c o n c re te c o n s u m p t io n f o r th e y e a r 1970 is a s s u m e d to b e 176.000 c u m , a t le a s t 10 p e r c e n t o r 17.600 c u m o f t r a n s p o r te d c o n c re te b e in g in c lu d e d th e re . (Bela Krajina) ' INŽ. SVETKO LAPAJNE V letu 1943 je bil most porušen za zavarovanje osvobojenega ozemlja. Leta 1945 je bil obnovljen po avtorjevem načrtu. Projekt je predvideval iz- korišoenje obeh zidanih obrežnih opornikov in kam- nitnih temeljev vmesnih stebrov, ki so še ostali od starega mostu. Nekaj slik prikazuje konstrukcijo tega partizanskega mostu: zmozničeni nosilci z raz­ maknjenimi pasovi leže na berglastih stebrih ob­ like V. Preračunan je bil na obremenitev z goseni­ čarji. To je še za mirne čase zanimiva in lepa kon­ strukcija, kaj šele za tedanjo dobo na otoku osvo­ bojenega ozemlja. Berglaste podpore iz hrasto­ vega lesa so bile izdelane izredno natančno ter so še danes — poleg novega mostu — v dobrem stanju. Zmozničeni nosilci iz sveže posekanega smre­ kovega lesa so kmalu propadli. Že okrog leta 1950 so dobili vmesne lesene podpore, tako da so ostali le polovični razponi. V letu 1956 je bil pripravljen za most nov pro­ jektni elaborat. Ta elaborat je upošteval bodoče re­ konstrukcije cestne zveze Metlika—Črnomelj: večjo širino ceste, zboljšanje nivelete, to je višji položaj Pogled na partizanski most mostu zaradi izgubljenega vzpona. Pod mostom do­ bimo tudi dovolj višine in širine za prehod živine, ki hodi v napajališče, in za možnost dovoza v spre­ daj omenjeni mlin, ne da bi se pri tem križala glavna cesta v nivoju. Predvidena je bila tudi nova lepa dovozna pot v vas Primostek. Vsem spredaj navedenim zahtevam, predvsem pa pogoju fundiranja na skalnatih apnenčevih obrežjih, je ustrezala konstrukcija trapeznega raz­ pirala v ojačenem betonu. Z močnim poudarkom na ojačenju nosilca v vozlišču podpor je bilo mo­ goče doseči sorazmerno tanke dimenzije v sredini glavnega razpona. V prečnem rezu ima most samo dva glavna nosilca, vmes je razpeta plošča brez prečnikov s konzolami za hodnike. Razponi mostu znašajo med vozlišči: 16,0 + 24,0 + 16,0 m. Ker so vmesni stebri nagnjeni navzven v obliki razpirala, se dobi pri temeljih razpon mostu 36,0 m. Taka konstrukcija se je pokazala kot gospodarnostno zelo ugodna, pa tudi estetsko dovolj ustrezna. Detajl partizanskega mostu Toda začasno, a precej solidno popravilo sta­ rega lesenega mostu na berglastih stebrih z do­ datnimi vmesnimi podporami v letu 1956 je izvedbo rekonstrukcije odložilo za nedoločen čas. Ob le­ tošnji rekonstrukciji in obnovi celega odseka ceste Metlika—Črnomelj je postala dograditev mostu nujna. Nadvse skrbno izdelani elaborat s predizme- rami ter preštudiranimi detajli izvedbe, s priklju­ čenim mišljenjem in odobritvijo revizijske komi­ sije, je bil vzet iz predala ter takoj oddan v delo. .. * Pogled na novi most Detajl novega mostu Slike prikazujejo dovršeni most, ki se je tudi pri obračunu pokazal kot zelo cenen. Most je1 izvajalo gradbeno podjetje »Pionir«, pri čemer je treba po­ sebej pohvaliti skrbno izdelan oder in opaže mo­ stu. Finalna dela si je pridržal investitor, Cestno podjetje »Novo mesto«, toda ta dela še niso za­ ključena. S. LAPAJNE T H E B R ID G E O V E R L A H I N J A S y n T h e f ig u r e s s h o w t h a t u p to n o w th e r e w e r e th re e b r id g e s o n th e sa m e p la c e : T h e f i r s t w a s th e o ld w o o d e n b r id g e , l y in g o n s to n e p ie rs , b u i l t i n 1925. T h e fo l lo w in g p ic tu r e s s h o w th e s e c o n d w o o d e n b r id g e o n V -s h a p e d w o o d e n s ta n c h io n s c o n s t ru c te d d u r in g th e w a r in 1945 w i t h i n th e l i t t l e is le o f f r e e la n d , d e l ib e r a ­ te d f r o m th e p a r t is a n s . R e m a r k a b le is th e e x a c tn e s s o f Pri tem objektu je treba vsekakor pohvaliti časovni red, ki je nudil dovolj časa za temeljita pripravljalna dela — projektiranje mostu — kar se odraža v gospodamostnem pogledu. Vidi pa se, da je — vsaj po mnenju samega avtorja — estetika mostu na osem let — ta leta je projekt čakal v predalu — za časom. I N P R IM O S T E K ( B E L A K R A J I N A ) o p s i s th e c h a r p e n t r y - w o r k d u r in g w a r t im e . T h e n e w e s t b r id ­ ge o f r e in fo r c e d c o n c re te c o rre s p o n d s in a l l r e q u i ­ r e m e n ts to th e re c o n s t r u c te d ro a d , r e la t in g to w id t h , le v e l a n d s i tu a t io n . T h e c o n s t r u c t io n o f a c o n t in u o u s g i r d e r o n in c l in e d p i l la r s , c a r r y in g a f l a t s la b w i t h ­ o u t a n y t r a n s v e r s a l b e a m h a s p ro v e d v e r y e c o n o m ic a l. Organizacija dejavnosti v gradbeništvu ( N a d a l je v a n je ) F. R. in M. M. Urbanistični inštitut SR Slovenije P r e d m e t d e ja v n o s t i U r b a n is t ič n e g a in š t i t u t a S R S lo v e n ije je r a z is k o v a ln o d e lo n a p o d r o č ju u r b a n is t ič ­ n e g a p la n ir a n ja in p r o je k t i r a n ja t e r o p r a v l ja n ja n a lo g s p o d ro č ja r a z v i ja n ja in p o s p e š e v a n ja u r b a n is t ič n e s lu ž b e in u r b a n is t ič n e r e g u la t iv e v S R S lo v e n i j i . V n a v e d e n e m o k v i r u I n š t i t u t : a) p r o u č u je in r a z is k u je p ro b le m e , d o g n a n ja , d o ­ se žke in m e to d e p ro s to rs k e g a u r e ja n ja s k o m p le k s ­ n e g a u rb a n is t ič n e g a v id ik a d o m a in v s v e tu t e r m o ž ­ n o s t i in o b l ik e p r a k t ič n e u p o ra b e iz s le d k o v z n a n s tv e ­ n e g a in s t r o k o v n e g a d e la n a te m p o d r o č ju ; b ) iz d e lu je u r b a n is t ič n e n a č r te , š t u d i je in p r o ­ g ra m e , s t r o k o v n e e la b o ra te , e k s p e r t iz e , a n a liz e i t d . z n a v e d e n e g a p o d r o č ja in s ic e r z a r a d i p re iz k u š a n ja in p o t r d i t v e r a z is k o v a ln ih r e z u l ta to v t e r p o v e z o v a n ja z a k tu a ln o p r o b le m a t ik o u r b a n is t ič n e g a u r e ja n ja n a te re n u ; c) z b ir a in u r e ja p o tre b n o d o k u m e n ta c i jo s p o d ­ r o č ja s v o je d e ja v n o s t i za s v o je p o t re b e , n a ž e ljo u s ta ­ n o v i te l ja a l i p o p o s e b n ih p o o b la s t i l ih u s t r e z n ih o rg a ­ n o v p a la h k o t u d i d ru g o d o k u m e n ta c i jo u r b a n is t ič n e g a z n a č a ja za n j ih o v e p o tre b e ; č) p o s re d u je ja v n o s t i r e z u l ta te te o re t ič n e g a in p r a k t ič n e g a z n a n ja s p o d ro č ja s v o je d e ja v n o s t i in s ic e r s t is k o m , r a d io m , f i lm o m , t e le v iz i jo t e r d r u g im i o b l i ­ k a m i in s r e d s tv i o b v e š č a n ja ; d ) v o d i la s tn o z a lo ž n iš k o d e ja v n o s t t e r iz d a ja z n a n ­ s tv e n e , s t r o k o v n e in p ro p a g a n d n e p u b l ik a c i je t e r ra z n e d ru g e p r ip o m o č k e za p o p u la r iz a c i jo r e z u l t a t o v in iz ­ s le d k o v s v o je d e ja v n o s t i ; e) d a je v o k v i r u s v o je d e ja v n o s t i s t r o k o v n e n a ­ s v e te , m n e n ja , p r ip o r o č i la , z n a n s tv e n o in s t r o k o v n o p o m o č d r u g im d e lo v n im o rg a n iz a c i ja m , o rg a n o m o b ­ la s t i , d r u ž b e n o - p o l i t ič n im o rg a n iz a c i ja m , p o s a m e z n im z n a n s tv e n im in s t r o k o v n ih d e la v c e m t e r p o s re d u je r a z ­ n im in te re s e n to m d o m a in v t u j i n i p o n a r o č i lu s v o j d o k u m e n ta c i js k i m a t e r ia l ( iz p is k e , iz v le č k e , a n a liz e i td . ) i n d ru g e p r ip o m o č k e ; f ) s o d e lu je p r i v z g o j i , iz p o p o ln je v a n ju in o b l ik o ­ v a n ju z n a n s tv e n e g a in s t r o k o v n e g a a k d r a i n n a ra š č a ja s p o d ro č ja s v o je d e ja v n o s t i , k a k o r p r i v z g o j i o b č a n o v , t e r v ta n a m e n p r i r e ja s t r o k o v n e s e m in a r je , k o n fe ­ re n c e , ra z s ta v e , in fo r m a c i je , p re d a v a n ja , p o d ip lo m s k e in d ru g e te č a je in p o d o b n o o b s o d e lo v a n ju d o m a č ih in t u j i h s t r o k o v n ja k o v ; h ) s o d e lu je n a p o d r o č ju s v o je d e ja v n o s t i z d r u g i ­ m i z n a n s tv e n im i i n s o r o d n im i d e lo v n im i o r g a n iz a c i ja ­ m i t e r u s ta n o v a m i d o m a in v t u j i n i , z o r g a n i o b la s t i, d r u ž b e n o - p o l i t ič n im i o rg a n iz a c i ja m i, p o s a m e z n im i s t r o ­ k o v n ja k i i td . Inštitut za metalne konstrukcije G la v n a n a lo g a I n š t i t u t a so k o m p le k s n e ra z is k a v e s p o d r o č ja je k le n ih k o n s t r u k c i j i n k o n s t r u k c i j la h k ih k o v in . P r i te m I n š t i t u t z la s t i : — p ro u č u je , r a z is k u je in r e š u je z n a n s tv e n e in s t r o ­ k o v n e p ro b le m e ; — iz p o p o ln ju je r a z is k o v a ln e z n a n s tv e n e m e to d e in p o s to p k e ; — p o s p e š u je g o s p o d a rs k o d e ja v n o s t s p re v z e m a ­ n je m p r a k t ič n ih r a z v o jn ih n a lo g n a p o d ro č ju m e ta ln ih k o n s t r u k c i j ; p r i t e m : a ) o p r a v l ja v s a d e la v z v e z i s s ta n d a r d n im i p r e ­ is k a v a m i in p r e iz k u š a n je m m a te r ia la — m e ta lo g r a fs k e p re is k a v e in p re is k a v e v z v e z i s te h n ik o v a r je n ja , m e ­ h a n s k e p r ip r a v e ; b ) o p r a v l ja p r e is k a v o m a te r ia la b re z p o r u š itv e ( r a d io g r a f i ja , u l t r a z v o k ) ; c ) se u k v a r ja s p r a k t ič n im i p r o b le m i k o n s t r u k c i j v o p e r a t iv i ( š tu d ije , p ro g r a m s k e in id e jn i p r o je k t i k o n ­ s t r u k c i j n o v ih v r s t , k o n t r o la iz v e d b e in p r e iz k u š a n ja k o n s t r u k c i j ) ; — o b ja v l ja iz s le d k e s v o je g a z n a n s tv e n e g a in s t r o ­ k o v n e g a d e la ; — p o m a g a s s v o jo o p re m o in p r o s to r i p r i v z g o j i r e d n ih š tu d e n to v fa k u l te t e in p r i u s t v a r ja n ju p o g o je v za p o d ip lo m s k i š t u d i j ; — s o d e lu je z d o m a č im i in t u j i m i z n a n s tv e n im i z a ­ v o d i in o r g a n iz a c i ja m i. Vodogradbeni laboratorij o p r a v l ja z n a n s tv e n o - ra z is k o v a ln e n a lo g e n a p o d ­ r o č ju h id r o te h n ik e , i n s ic e r : — p ro u č u je , r a z is k u je in r e š u je z n a n s tv e n e in s t r o k o v n e p ro b le m e s p o d r o č ja h id r o te h n ik e ; — iz p o p o ln ju je r a z is k o v a ln e z n a n s tv e n e m e to d e in p o s to p k e n a te m p o d r o č ju , o b ja v l ja iz s le d k e in p r o ­ u č u je m o ž n o s t i in o b l ik e p r a k t ič n e u p o ra b e iz s le d k o v s v o je g a z n a n s tv e n e g a i n s t r o k o v n e g a d e la ; — s o d e lu je p r i v z g o j i z n a n s tv e n e g a n a ra š č a ja t e r p r i iz p o p o ln je v a n ju s t r o k o v n ih k a d ro v , s o d e lu je z u s t r e z n im i f a k u l t e t a m i p r i o r g a n iz a c i j i t r e t je s to p n je ; — s o d e lu je z g o s p o d a r s k im i, k u l t u r n im i i n d r u ž ­ b e n im i o r g a n iz a c i ja m i; — s o d e lu je z d o m a č im i in t u j i m i z n a n s tv e n im i za ­ v o d i in s t r o k o v n im i o r g a n iz a c i ja m i; — s o d e lu je n a d o m a č ih in t u j i h k o n g re s ih , za se ­ d a n j ih in s e s ta n k ih , k i o b r a v n a v a jo d e ja v n o s t la b o r a ­ to r i ja . Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo fakultete FAGG I n š t i t u t za g e o d e z ijo in fo to g r a m e t r i jo je b i l o b u s t a n o v i t v i z a d o lž e n z n a lo g a m i z n a n s tv e n o - ra z is k o - v a ln ih d e l s p o d r o č ja g e o d e z ije , f o to g r a m e t r i je i n k a r ­ to g r a f i je . N a p o d r o č ju g e o d e z ije se u d e js tv u je s p r e c iz n im i m e r i t v a m i p r i g r a d n j i o b je k to v n a T r g u r e v o lu c i je v L j u b l ja n i , p r i g r a d n j i r e a k t o r ja v P o d g o r ic i, p r i g r a d ­ n j i o b je k ta n a c e s t i P o d ta b o r — Č r n iv e c , p r i g r a d n j i T o ­ p la r n e v Z a g re b u i t d . V z v e z i z iz d e la v o k a r t e 1 :5 0 0 p a je u v e d e l g e o d e ts k o fo to g r a m e t r ič n e p o s n e tk e te re n a za p o d ro č je r e k e K r k e o d B r e ž ic p a d o K r o n o v e g a . N a v e d e n e n a lo g e p re s e g a jo o b ič a jn a g e o d e ts k a o p e r a t iv n a d e la t e r s o z a to p re d v s e m r a z is k o v a ln e g a in p r i n a s p io n ir s k e g a z n a č a ja . N a p o d r o č ju fo t o g r a m e t r i je je i z v r š i l I n š t i t u t p o le g n a v e d e n ih iz m e r n a p o d r o č ju K r k e še m e r i t v e za p o ­ t r e b e g e o lo š k ih r a z is k o v a n j n a p o d r o č ju A lž i r a . P r i te m se je v s o d e lo v a n ju z g e o lo g i u g o to v i lo , d a to n i s a m o h i t r e j š i p o s to p e k z a iz d e la v o n a č r to v , a m p a k tu d i , d a se g e o lo g i la h k o p o s lu ž u je jo t u d i v m e s n ih f o t o g r a m e t r ič n ih s te re o p o s n e tk o v , n a k a t e r ih je m o ­ g o če s s te re o s k o p o m n e p o s re d n o o p a z o v a t i p la s t ič n e te re n s k e in g e o lo š k e o b l ik e . N a p o d r o č ju k a r t o g r a f i je iz v a ja I n š t i t u t s o d o b n e p r o to t ip e r e p r o d u k c i je n a p la s t ič n e m a s e , s č im e r o d ­ p a d e v e l i k d e l z a m u d n e g a r is a r s k e g a d e la , s tu š i . K o t p r v i r e z u l t a t ta k e g a d e la je b i la v le t u 1963 iz d e la n a a v to k a r ta J u g o s la v i je , k i jo je z a lo ž i la A v to - m o to z v e z a S lo v e n ije . V z v e z i z g o r n j im i n a lo g a m i je I n š t i t u t že iz v e d e l k o n s t r u k c i je in s t r u m e n to v , m e d k a t e r im i so n e k a te r i iz d e la n i k o t p r o t o t ip (n p r . n iv e la c i js k i in s t r u m e n t) , n e ­ k a t e r i p a so k o t p o s k u s n a s e r i ja ( n p r . fo to p a n to g r a f , fo to p r e r is o v a ln ik , ž e p n i s te re o s k o p i) , v iz d e la v i p a so z r c a ln i S te re o s k o p in fo to te o d o l i t . V I n š t i t u t u se za o p e r a t iv n e in r a z is k o v a ln e n a ­ lo g e u s p o s a b l ja jo ta k o š tu d e n t je k o t s o d e la v c i za r a z ­ is k o v a ln i k a d e r . Gradbeni center Slovenije V 1. 1963 s ta G o s p o d a rs k a z b o rn ic a za S lo v e n i jo in Z d r u ž e n je s ta n o v a n js k ih in v e s t i t o r je v u s ta n o v i la G r a d ­ b e n i c e n te r S lo v e n i je . O r g a n iz a c i ja c e n t ra je še le v te k u . N je g o v e g la v n e n a lo g e so : — r a z is k a v e iz p o d ro č ja g r a d n je s ta n o v a n j i n n a ­ s e l i j t e r s ta n o v a n js k o k o m u n a ln e g a g o s p o d a rs tv a . G r a d b e n i c e n te r b o t u d i v o d i l g r a d b e n i in d e k s in v r š i l k o m p le tn e r a z is k a v e iz e k o n o m ik e g r a d itv e . G r a d b e n i c e n te r b o r a z is k o v a l p re d v s e m n a s le d ­ n je p r o b le m e : — f u n k c io n a ln o s t s ta n o v a n j t e r s p r e m n ih o b je k ­ t o v v n a s e l ju ip d . ; — te h n ič n e p ro b le m e k o n s t r u k c i j s ta n o v a n j i n o b ­ je k t o v v n a s e l j ih ; — p r e f a b r ik a c i jo e le m e n to v i n in d u s t r ia l iz a c i jo s ta n o v a n js k e g r a d i t v e ; — r a c io n a l iz a c i jo z a k l ju č n ih d e l; — e k o n o m ik o in c e n e p r i g r a d n j i s ta n o v a n j in n a ­ s e l i j in v g r a d b e n iš tv u n a s p lo š n o ; — s ta n o v a n js k o k o m u n a ln o g o s p o d a rs tv o z v id ik a e k o n o m ik e , o rg a n iz a c ije , r a c io n a l iz a c i je ; — o rg a n iz a c i js k e o b l ik e p r o iz v a ja lc e v in k o o p e - v a n j ; — t ip iz a c i jo in s ta n d a r d iz a c i jo p r i g r a d n j i s ta n o - r a c i j za in d u s t r i j s k o g r a d n jo s ta n o v a n j; — o r g a n iz a c i jo d e lo v n ih p ro c e s o v in d e lo v n ih m e ­ to d p r i s t a n o v a n js k i iz g r a d n j i z v id i k a r a c io n a l iz a ­ c i je i t d . Pospeševalna dejavnost, k i jo b o C e n te r o p r a v l ja l z o r g a n iz a c i jo s ta ln e v z o rč n e r a z s ta v e e le m e n to v in k o n s t r u k c i j , i n f o r m a t iv n o e k s p e r t iz n o d e ja v n o s t jo , o r ­ g a n iz a c i jo p o s v e to v a ln ic e za s ta n o v a n js k e p o tro š n ik e , o rg a n iz a c i jo s e m in a r je v , s im p o z ije v , p r e d a v a n j, v o d e ­ n je m e k s p e r im e n ta ln ih g ra d e n j ip d . V G ra d b e n e m c e n t r u se o rg a n iz i r a t u d i te h n ič n a d o k u m e n ta c i ja za p o d ro č je g r a d n je s ta n o v a n j, s ta n o ­ v a n js k o k o m u n a ln e g a g o s p o d a rs tv a i n e k o n o m ik e g r a ­ d i tv e . Studio za stanovanje in opremo U s ta n o v i te l j S tu d ia so p r o iz v a ja lc i o p re m e in t e k ­ s t i la . N je g o v a o s n o v n a n a lo g a je , d a r a z v i ja r a z is k o ­ v a ln o , p o s p e š e v a ln o , v z g o jn o in d r u g o s t r o k o v n o d e ­ ja v n o s t n a p o d r o č ju o b l ik o v a n ja , p r o iz v o d n je in u p o ­ ra b e p r o s to r o v in e le m e n to v o p re m e , k i so n a m e n je n i b iv a n ju in d e lu , z n a m e n o m , d a se d v ig a o b l ik o v n a in b a r v n a k u l t u r a v s e g a o k o l ja , v k a te r e m ž iv im o , z la s t i še s ta n o v a n js k a k u l t u r a . V ta n a m e n S S O : — raziskuje okolje, v katerem živimo, zlasti sta­ novanjsko okolje, z raziskavami stanovanjskih navad in drugimi vrstami raziskav, katerih namen je, da se ugotovijo sociološke in druge osnove za oblikovanje tega okolja; — funkcionalne in druge osnove za projektiranje stanovanj in drugih prostorov; — funkcionalne in druge osnove za projektiranje stanovanjske opreme (pohištvo, tekstil, svetila, steklo, porcelan, keramika, pribor itd.); — uporabno vrednost in kvaliteto stanovanj in stanovanjske opreme; — vprašanja naravnega barvnega sistema in nje­ gove aplikacije v stanovanju, industriji in drugem praktičnem delu; — tendence razvoja sodobnega oblikovanja v sve­ tu z namenom, da jih posreduje naši proizvodnji; — pospešuje razvoj sodobnega oblikovanja stano­ vanj, drugih prostorov in opreme s tem, da — izdeluje vzorčne načrte stanovanj in drugih prostorov; — pripravlja prototipe in vzorce sodobne opreme za industrijsko proizvodnjo in z industrijo sodeluje v pripravi te proizvodnje; — vodi evidenco proizvodov za sodobno opremo stanovanj in jih analizira z namenom, da daje proiz­ vodnji in trgovini predloge za takšen Sortiment pro­ izvodov sodobne opreme, ki jih bo v funkcionalnem, barvnem in kvalitetnem pogledu mogoče sestavljati v harmonično celoto sodobnega stanovanjskega in- teriera; lesti Aktualna vprašanja in perspektivni razvoj gradbeništva 3. i n 4. d e c e m b ra 1964 so se v V e le n ju s e s ta li p r e d s ta v n ik i v e l ik e v e č in e p o d je t i j n a I I . p le n u m u č la n o v - u s ta n o v i te l je v B i r o ja g r a d b e n iš tv a S lo v e n ije . P o le g o r g a n iz a c i js k ih v p ra š a n j so o b r a v n a v a l i s m e rn ic e z a d e lo B i r o ja v p r ih o d n je m le tu . P o s e b e n p o u d a re k p a so d a l i o b ra v n a v a m n a jb o l j p e r e č ih v p r a š a n j g r a d ­ b e n iš tv a v s e d a n j i i n p r ih o d n j i d o b i z o ž e v a n ja in u s k la je v a n ja in v e s t ic i j , k a k o r t u d i b o d o č e m u r a z v o ju te v a ž n e g o s p o d a rs k e p a n o g e . T a k o je b i lo u g o to v l je n o , d a je b i lo v le tu 1964 k a r 6 7 % p r o je k t a n t s k ih z m o g l j iv o s t i a n g a ž ir a n ih n a iz d e la v i in v e s t ic i js k o te h n ič n e d o k u m e n ta c i je za t is te o b je k te , k i so le to s že v g r a d n j i . T o se p r a v i , d a sm o p r o je k t i r a l i k o m a j za s p r o t i » iz r o k v u s ta « . T o r e j za le to 1960 in v n a p r e j n im a m o p r ip r a v l je n ih n a č r to v , k a r b o p o v z ro č i lo z o p e t s ta re , že p o z n a n e s la b o s ti. S k r a jn i čas je , d a se in v e s t i t o r je m s p o s o j i l i o m o g o č i f in a n c i r a n je iz d e la v e in v e s t ic i js k o te h n ič n e d o k u m e n ta ­ c i je v n a p r e j , lo č e n o o d f i n a n c i r a n ja s a m e iz g ra d n je , in d a in v e s t i t o r j i re s n e m u d o m a n a ro č e v s o d o k u m e n ta ­ c i jo t e r p o tre b n e p re is k a v e z a le to 1965 i n z a p r ih o d n ja le ta , n a p o d la g i iz d e la n ih p ro g r a m o v la s tn e g a p e rs p e k ­ t iv n e g a r a z v o ja . P o n o v n o je b i lo u g o to v l je n o , d a je d o s e d a n ja p o ­ l i t i k a o b č in s k ih s k u p š č in i n in v e s t i t o r je v , d a u s ta n a v ­ — d a je in d u s t r i j i p re d lo g e za s is te m iz a c ijo b a r v in b a r v n ih s o r t im e n to v i n s o d e lu je p r i r a z v o jn e m in d r u g e m s t r o k o v n e m d e lu n a te m p o d r o č ju ; — o p r a v l ja v o k v i r u s v o j ih m o ž n o s t i d ru g e a n a liz e , e k s p e r t iz e in s t r o k o v n e n a lo g e , k i so s k la d n e z o s n o v ­ n im n a m e n o m S S O ; — v z g a ja s t r o k o v n ja k e in p o t r o š n ik e k v i š j i o b ­ l i k o v n i i n b a r v n i k u l t u r i s te m , d a — p r ip r a v l ja p r ip o r o č i la i n s t r o k o v n a n a v o d i la v z v e z i s p r o je t k i r a n je m i n o b l ik o v a n je m p r o s to r o v in o p re m e ; — o rg a n iz i r a s t r o k o v n e i n p o l ju d n e te č a je , s e m i­ n a r je i n p r e d a v a n ja s s v o je g a p o d r o č ja d e la ; — p r ip r a v l ja p r i r o č n ik e i n d r u g u č n i m a t e r ia l za to d e ja v n o s t ; — o rg a n iz i r a s ta ln o r a z s ta v o s o d o b n e s ta n o v a n js k e in d ru g e o p re m e in o b č a s n e r a z s ta v e s s v o je g a p o d ­ r o č ja d e la ; — o r g a n iz ir a ja v n o p o s v e to v a ln ic o za s ta n o v a n js k o o p re m o s č i ta ln ic o in s t r o k o v n o - in f o r m a c i js k o s lu ž b o ; — iz d a ja s t r o k o v n o i n p o l ju d n o l i t e r a t u r o s s v o ­ je g a p o d r o č ja d e la . D . R E P U B L I Š K I S E K R E T A R I A T I G r a d b e n iš tv o je v s e s ta v u r e p u b l iš k ih s e k r e ta r ia ­ t o v z a s to p a n o v S e k r e ta r ia tu z a in d u s t r i j o s p o m o č ­ n ik o m za g ra d b e n iš tv o . U r b a n is t ič n a i n s ta n o v a n js k o k o m u n a ln a d e ja v n o s t p a je re s o r n o z a je ta v S e k r e ta r ia tu za u rb a n iz e m , s ta ­ n o v a n js k o p o l i t i k o in k o m u n a ln e z a d e v e . P o s e b e j je o r g a n iz i r a n še s a m o s to jn i R e p u b l iš k i g r a d b e n i i n š p e k - to r a t . l j a j o s v o je lo k a ln e , m a jh n e p r o je k ta n ts k e s k u p in e , p r iv e d la d o v e l ik e r a z d r o b l je n o s t i p r o je k t a n t s k ih k a ­ p a c i te t oz. z m o g l j iv o s t i . T a k š n e s k u p in e je m l je jo k a d re o r g a n iz i r a n im v e č j im p r o je k t i v n im p o d je t je m . K o t k o n č n i r e z u l ta t p a se je s k o r a j d o s le d n o iz k a z a lo , d a ta k š n e g ru p e z a v e d e jo s v o je u s ta n o v i te l je ; n a lo g n is o s p o s o b n e iz v r š i t i i n se p r e j a l i s le j l i k v id i r a jo . P r e d s ta v n ik i p o d je t i j , k i p r o iz v a ja jo o s n o v n e g r a d ­ b e n e m a te r ia le , so o p o z o r i l i , d a je t r e b a re a ln o o c e ­ n je v a t i r a z v o j v t e j p a n o g i. O p e k a i n c e m e n t s ta in b o s ta še d o lg o ča sa n a jb o l j m n o ž ič n a m a te r ia la . K e r p a so s e d a n je z m o g l j iv o s t i c e m e n ta r n in o p e k a r n d o s t i p re š ib k e in n e s o d o b n e , je t r e b a n a jp r e j p r i n j i h o d ­ p r a v i t i s e z o n s tv o i n j i m ' o m o g o č it i s o d o b n o p r o iz v o d ­ n jo . Š e le k o b o to o p r a v l je n o i n k o n a m b o d o s re d s tv a d o p u š č a la , b o m o la h k o v z p o re d n o r a z v i j a l i t u d i d ru g e n o v e g ra d b e n e m a te r ia le . D i r e k t o r C e m e n ta rn e A n h o v o je n a k a z a l p o tre b o , d a t u d i g ra d b e n iš tv o sa m o p r i ­ s p e v a t e r z d r u ž u je d e l s re d s te v k o t in v e s t ic i js k o p o ­ s o j i lo za t a k o jš n je p o v e č a n je z m o g l j iv o s t i c e m e n tn e in d u s t r i je v S lo v e n i j i . P r e d s ta v n ik i g r a d b e n ih p o d je t i j so o b r a v n a v a l i s ta ­ n je te h g o s p o d a rs k ih o rg a n iz a c i j . V z v e z i s s p r e je t im i g o s p o d a r s k im i u k r e p i b o p r e te k lo še n e k a j m e s e c e v v p r ih o d n je m le tu , d a b i v s a j d o n e k e m e re u r e d i l i i n n o r m a l iz i r a l i g ra d b e n o t r ž iš č e . T u d i s ta n o v a n js k a iz g r a d n ja n e b o m ö g la o b d r ž a t i is te g a te m p a , k o t je b i l s e d a j z a s ta v lje n . T o v e l ja še p o s e b n o za g r a d n jo s ta n o v a n j za p ro d a jo , če b o r e o r g a n iz a c i ja f in a n c i r a n ja s ta n o v a n js k e iz g r a d n je č a s o v n o p a d la v is to o b d o b je . O b je k t iv n o sm o p r ik a z a l i t u d i p o tre b e p o in v e s t ic i js k e m v la g a n ju ta k o v g ra d b e n o o p e ra t iv o , v p o d je t ja z a in ­ s ta la c ijs k a t e r z a k l ju č n a d e la , k a k o r t u d i v p o d je t ja in d u s t r i je g ra d b e n e g a m a te r ia la . R a z u m l j iv o je , d a m o ra g ra d b e n iš tv o d o b i t i s re d n je in d o lg o ro č n e k r e ­ d i te p o p r im e r n ih p o g o j ih z a la s tn o o p r e m l ja n je in m o d e r n iz a c ijo , s ic e r b o m o r a lo to v p ra š a n je re š e v a t i s c e n a m i s v o j ih s to r i te v . S te m so te s n o p o v e z a n e tu d i in v e s t ic i je v d ru ž b e n i s ta n d a r d d e la v c e v , z a p o s le n ih v g ra d b e n iš tv u . Š t e v i ln i d e la v c i še v e d n o p r e b iv a jo v n e m o g o č ih in n e p r im e r n ih z a č a s n ih p r o v iz o r i j ih te r b a ra k a h . T a k š n o s ta n je je n e v z d rž n o in se d e la v c i v g ra d b e n iš tv u p o d t a k im i p o g o j i n e b o d o h o t e l i v e č z a p o s lo v a t i. M o č n o n e u re je n o je v p ra š a n je p la n ir a n ja z a g r a d ­ b e n iš tv o . N a o s n o v i d o b re g a p la n ir a n ja b i b i lo m o g o č e iz d e la t i s o l id n e j še p e r s p e k t iv n e p ro g ra m e r a z v o ja p o d ­ j e t i j g ra d b e n iš tv a v v s e h n j ih o v ih e le m e n t ih , v k l ju č n o m a te r ia ln o b i la n c o . Z a to t u d i n i č u d n o , če n a m v s a k o le to p r im a n jk u je n a jo s n o v n e jš ih g ra d b e n ih m a te r ia lo v k o t so c e m e n t, o p e k a , b e to n s k o že le zo , s te k lo , in s ta ­ la c i js k i m a te r ia l , p lo č e v in a i t d . P o m a n jk a n je te h m a ­ t e r ia lo v p o v z ro č a v e l ik e d o d a tn e s tro š k e , k e r so p r e d ­ m e t š p e k u la c i j , n a v i ja n ja c e n in j i h p re v a ž a m o k r iž e m Simpozij o ogrevanju stanovanj in naselij G r a d b e n i c e n te r S lo v e n i je je v s o d e lo v a n ju s S ta l ­ n o k o n fe re n c o m e s t v č a s u o d 11. d o 14. n o v e m b r a 1964 o r g a n iz i r a l s im p o z i j o o g r e v a n ju s ta n o v a n j i n n a s e l i j . N a m e n s im p o z i ja je b i l v te m , d a d o b im o o d g o v o re n a t is t a p e re č a v p r a š a n ja o g r e v a n ja s ta n o v a n j, o d k a ­ t e r ih je o d v is n o re š e v a n je p r o b le m a t ik e in d u s t r ia l iz a ­ c i je s ta n o v a n js k e g r a d i t v e . P re d v s e m je b i lo t r e b a o b d e la t i n a s le d n ja v p r a š a n ja : — k a te re v r s te o g r e v a n ja s ta n o v a n j i n n a s e l i j so za n a š e ra z m e r e n a jb o l j r a c io n a ln e g le d e n a r a z l ič n e n a č in e z a z id a v e ( in d iv id u a ln a g ra d n ja , b lo k o v n a g r a d ­ n ja , s t r n je n a g r a d n ja v c e n t r u m e s ta i td . ) ; — k a k š n i t i p i o g r e v a ln ih n a p r a v so za n a š e r a z ­ m e re n a jb o l j r a c io n a ln i i n v k a t e r ih p o g o j ih ; — k a k š n e o s n o v n e s m e rn ic e je t r e b a u p o š te v a t i p r i p r o je k t i r a n ju o g r e v a ln ih n a p r a v za p o s a m e z n e v r s te s ta n o v a n js k ih z g ra d b , g le d e n a z a z id a v o in m a te r ia l iz v e d b e ; — k a k o je t r e b a u s m e r i t i r a z v o j n a še in d u s t r i je n a p o d r o č ju o g re v a ln e te h n ik e . S im p o z i j je v z b u d i l v e l ik o z a n im a n je n e s a m o m e d ju g o s lo v a n s k im i s t r o k o v n ja k i z a o g re v a n je , te m v e č t u d i m e d n a š im i v o d i ln im i o r g a n i o b la s t i in u p r a v l ja n ja . S im p o z i j je o t v o r i l s e k r e ta r za in d u s t r i jo S R S lo v e n i je to v . D ra g o D o lin š e k , k i je v s v o je m g o v o ru p o u d a r i l v e l i k p o m e n r e š itv e v p r a š a n ja o g re v a n ja s ta n o v a n j za c e lo tn o ju g o s lo v a n s k o b i la n c o g o r iv a in e n e rg ije . N a s im p o z i ju so b i l i p o d a n i n a s le d n j i r e f e r a t i : Splošna problematika ogrevanja P r o f . B o le s la v L ik a r , d ip l . in g . I . Razvoj tehnike ogrevanja pri nas in v svetu. I I . Higienski aspekti ogrevanja. D u š a n G re g o rk a , d i p l in g . : Stanje predpisov in norm za projektiranje centralnih kurjav. B r a n is la v T o d o r o v ič , d ip l . in g , : Osnovni zunanji pokazatelji za projektiranje naprav ogrevanja. M i la n V u jk o v , d ip l . in g . : Analiza in bilanca trdnih, tekočih in plinastih goriv v SFRJ. D u š a n G re g o rk a , d ip l . in g . : Strokovni kadri in vzdrževanje ogrevalnih naprav. p o v s e j d r ž a v i , p a t u d i z g ra d b iš č a n a g ra d b iš č e . N e ­ d v o m n o p o m e n i jo t i d o d a tn i s t r o š k i p re c e jš e n v i r n o t r a n j ih r e z e r v , k i b i se d a le m n o g o b o l j k o r is tn o u p o r a b i t i . D o s t i s m o g o v o r i l i t u d i o g ra d b e n e m s tr o k o v n e m š o ls tv u in o v z g o j i k a d r o v n a d e lo v n e m m e s tu . N e re ­ š e n i p r o b le m f in a n c i r a n ja s t ro k o v n e g a š o ls tv a je z a ­ r a d i v e l ik e g a š te v i la g ra d b e n ih k a d r o v še to l ik o t e ž j i k o t v n e k a te r ih d r u g ih g o s p o d a rs k ih p a n o g a h . Z d r u ­ ž e v a n je s re d s te v n a p r o s to v o l jn i o s n o v i p o d o s e d a n jih iz k u š n ja h n e z a g o ta v l ja n ik a k r š n e g o to v o s t i g ra d b e ­ n im s t r o k o v n im š o la m in z a ra d i te g a j i h u č n i k a d r i z a p u š č a jo , s a j n e v i d i j o v s e d a n je m n a č in u f in a n c i ­ r a n ja z a d o v o l j iv e r e š i tv e i n p e rs p e k t iv e . P le n u m je to r e j r a z p r a v l ja l t e m e l j i t o . S n o v i je b i lo v e č k o t d o v o l j . I z v s e ra z p r a v e p a iz h a ja , d a je b i l to p o d ro b n e jš i d e lo v n i d o g o v o r o p r o b le m ih in o r a z v o ju g ra d b e n iš tv a , o č e m e r s ta 29. o k to b r a la n i r a z p r a v l ja la tu d i g o s p o d a rs k i i n r e p u b l iš k i z b o r s k u p š č in e S R S . S k u p š č in a je o b te j p r i lo ž n o s t i s p r e je la » R e s o lu c ijo o r a z v o ju g r a d b e n iš tv a v S R S lo v e n i j i v p r ih o d n je m o b d o b ju « i n p le n u m je g la v n i d e l ra z p r a v e p o s v e t i l že k o n k r e tn e m u iz v a ja n ju s m e r n ic te r e s o lu c ije , b . m . J a n J o ž e : Toplotne karakteristike zgradb. Lokalno ogrevanje in ogrevanje individualnih zgradb P e te r N o v a k , d ip l . in g . : Lokalno ogrevanje indi­ vidualnih zgradb. P e te r B lu m a u e r , d ip l . in g . : Centralno ogrevanje individualnih zgradb Centralno ogrevanje stanovanjskih stavb in naselij A l f r e d S ra m , d ip l . in g . : Ekonomska analiza tran­ sporta toplotne energije iz lokalnih toplarn do potroš­ nikov in ekonomska debelina toplotne izolacije cevi. D u š a n G r e g o rk a , d ip l . in g . Nekatere neskladnosti med izračunom toplotnih izgub in prakso. D ra g o M o m č in o v ič , d ip l . in g . : Analiza ogrevalnih teles. , Ji-igt M ir a n G o m o l, d ip l . in g . : Uporaba gorilnega olja v kotlih za centralno kurjavo. A l f r e d S ra m , d ip l . in g . : Primerjalna analiza stro­ škov ogrevanja iz toplarn in posameznih kotlarn. Ogrevanje iz mestnih toplarn P r o f . J u r a j M ih a j lo v , d ip l . in g . : Ogrevanje iz mestnih toplarn. D u š a n G r e g o r k a , d ip l . in g . : Avtomatska regulacija pri centralnem ogrevanju. A n d r e j C iu h a , d ip l . in g . : Poročilo o toplarni v Ljubljani. Razvodno omrežje mestnih toplarn in oskrba s toplo vodo. V l a d i m i r K o n je v , d ip l . in g . : Razvodno omrežje mestnih toplarn in oskrba s potrošno vodo. M ik la v ž K r ž a n , d ip l . in g . : Ogrevanje naselja s perspektivno priključitvijo na toplarno. D o c . I v a n L o n č a r , d ip l . in g . : Priprava napajalne vode za naprave centralnega ogrevanja. I v a n M u rš e c , d ip . in g . : Vpliv napajalne vode na korozijo ogrevalnih naprav. S im p o z i ja se je u d e le ž i lo 136 v o d i ln ih s t r o k o v n ja ­ k o v s p o d r o č ja o g r e v a n ja iz v s e d rž a v e , m e d n j i m i š t e v i ln i u n iv e r z i t e t n i p r o fe s o r j i , d i r e k t o r j i m o n ta ž n ih in p r o iz v a ja ln ih p o d je t i j t e r g la v n i p r o je k t a n t i in s ta ­ la c i j o g r e v a n ja iz p r o je k t iv n ih o r g a n iz a c i j . s. b . gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 S K L E P I simpozija o ogrevanju stanovanj in naselij, ki je bil v Ljubljani od 11. do 14. novembra 1964 V S E B IN A 1. P re d p is i, n o rm e 2. E n e r g e t ik a 3. L o k a ln o o g re v a n je 4. O g re v a ln a te le s a 5. K o t l i 6. T e r m ič n a iz o la c i ja s ta v b in o g r e v a ln ih n a p ra v 7. A r m a t u r e in g o r i lc i 8. T o p la r n e 9. K a d r i 10. S p lo š n a p r ip o r o č i la 1. Predpisi, norme I z d e la t i je t r e b a p re d p is e o z iro m a n o rm e za n a ­ s le d n ja p o d ro č ja : 1. 1. P re d p is o z iro m a z a k o n o r a c io n a ln i u p o r a b i in r a z d e l i t v i e n e rg ije z a p o tre b e o g re v a n ja . 1. 2. P re d p is o m in im a ln i t o p lo t n i z a š č it i s ta v b . 1. 3. P r e d p is o z iro m a p r ip o r o č i lo o e k o n o m s k i t o p lo t n i z a š č it i s ta v b . 1. 4. P re d p is o c e n t r a ln i k u r j a v i n iz k o t la č n e g a p o d ­ ro č ja . 1. 5. N o r m e o n a č in u p r e iz k u š a n ja u č in k o v e le m e n to v o g re v a n ja . 1. 6. N o r m e o g a r a n t i r a n e m m in im a ln e m u č in k u e le ­ m e n to v o g re v a n ja . 1. 7. D o p o ln i lo J U S s ta n d a r d a D . E . 1.020 — 1.160 o o k n ih . 1. 8. P r e d p is o z iro m a p r ip o r o č i lo o te r m ič n o iz o la ­ c i j s k i k v a l i t e t i o k e n , k i se la h k o v g r a ju je jo v s ta v b a h . 1. 9. P r e d p is o m in im a ln i o p r e m i p r o je k t n ih e la b o ra ­ to v za in s ta la c i jo o g re v a n ja , v e n t i la c i je , p l in a , v o d e in o d p a d n ih v o d a . 1.10. P r e d p is o p r o je k t i r a n ju , i z v a ja n ju in n a d z o rs tv u in s t a la c i js k ih d e l. 1.11. D o p o ln i lo k p re d p is u o iz d e la v i u r b a n is t ič n ih e la b o r a to v g le d e o b v e z n e g a u p o š te v a n ja e n e r ­ g e ts k ih p o d a tk o v . 1.12. P r e d p is o u s k la d iš č e n j u g o r i ln e g a o l ja ( g la v n i in d n e v n i re z e rv o a r) . 1.13. P r e d p is o u p o r a b i t la č n ih e k s p a n z i js k ih p o so d . 2. Energetika 2. 1. I z d e la t i je t r e b a u r a d n o e n e rg e ts k o b i la n c o g o ­ r i v a za c e lo tn o p o d ro č je S F R J . 2. 2. I z d e la t i je t r e b a p e r s p e k t iv n i p la n iz k o r iš č a n ja e n e rg i je za p o tre b e o g r e v a n ja i n u s m e r i t v e n a p o s a m e z n a g o r iv a . 2. 3. P r o u č i t i je m o ž n o s t i š irš e g a iz k o r iš č a n ja z e m e l j ­ ske g a , m e s tn e g a , k o n v e r tn e g a in k a p t ir a n e g a p l in a t e r la h k ih i n te k o č ih g o r iv . 2. 4. P re p o v e d a t i je t r e b a u p o ra b o e le k t r ič n ih p e č i k o t o s n o v n o s re d s tv o o g r e v a n ja v n o v o p r o je k ­ t i r a n ih s ta v b a h in p ro s to r ih . 3. Lokalno ogrevanje 3. 1. R a z v i ja t i je t r e b a p e č i z a r j a v i p re m o g in l ig n i t . 3. 2. I z d e la t i je t r e b a p r o to t ip e k v a l i t e t n ih p e č i lo ­ k a ln e g a o g re v a n ja za n a še p o tre b e in o r g a n iz i ­ r a t i n j i h p r o iz v o d n jo . 4. Ogrevalna telesa 4. 1. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j č im p r e j u s k la d i jo s v o jo p r o iz v o d n jo z d o lo č b a m i J U S . 4. 2. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j č im p r e j o s v o j i jo p r o ­ iz v o d n jo r a d ia t o r je v z a d e lo v n i p r i t i s k 60 m v . s., v s m is lu d o lo č b J U S . 4. 3. U č in k e r a d ia t o r je v je t r e b a a te s t ir a t i . 4. 4. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j z b o l jš a jo k v a l i t e t o k o n - v e k to r je v in n a j v s v o j ih k a ta lo g ih n a v a ja jo le a te s t ir a n e in g a r a n t i r a n e p o d a tk e . P r o je k t a n t i n a j v p r o je k t ih p r e d v id e v a jo iz k l ju č n o k o n v e k - to r je , za k a te r e o b s to j i jo a te s t i, g le d e n a k o l ič in o o d d a ja n ja to p lo te . . 4. 5. P r o je k t a n t i i n i z v a ja lc i in s t a la c i j z a o g re v a n je n a j p a z i jo n a v p l i v o h la je v a ln ih p o v r š in ta l , n a p r a v i ln o o g re v a n je p ro s to r o v , k a k o r t u d i n a p o ­ s le d ic e v z g o n a o g re v a ln e v o d e v v is o k ih z g ra d ­ b a h . 5. Nizkotlačni kotli 5. 1. R a z v i t i je t r e b a p r o iz v o d n jo k o t lo v z a r j a v i p r e ­ m o g , l ig n i t , p l i n in o l j a t u d i m a l ih k a p a c ite t . 5. 2. R a f in e r i je n a f te n a j u s k la d i jo s v o jo p ro iz v o d n jo ta k o , d a b o k v a l i t e t a te ž k e g a g o r i ln e g a o l ja k o n s ta n tn a , p re d v s e m v v is k o z i te t i in o d s to tk u ž v e p la , r a z v i t i je t r e b a s p e c ia ln a g o r i ln a o l ja z d o s to p n o ceno. 5. 3. P r o je k t a n t i i n t o p la r n e n a j s k r b n o p r o u č i jo v p l i v z r a k a v o b to č n i v o d i. 5. 4. P r e p o v e d a t i je t r e b a to č e n je v o d e iz k o t la a l i o m r e ž ja in u p o ra b o p a re n e p o s re d n o v p r o iz ­ v o d n j i , ra z e n če je k o t la r n a o p re m lje n a z n a p r a ­ v o z a p r ip r a v o n a p a ja ln e v o d e . 6. Izoliranje zgradb in ogrevalnih naprav 6. 1. P o s v e t i t i je t r e b a v e č p o z o rn o s t i n a č in u p r e p r e ­ č e v a n ja v la ž e n ja v n o t r a n jo s t i k o n s t r u k c i j in z id o v ( v e č s lo jn e iz o la c ije ) . P r i m o n ta ž n ih o b je k ­ t ih n a j b o d o iz r a č u n i o b v e z n i. 6 .2. P r o je k t a n t i n a j p r i z g ra d b a h z v e l i k im i z a s te k - le n im l fa s a d a m i u p o š te v a jo p o tre b e z a š č ite p re d p r e k o m e r n im s e g re v a n je m p ro s to r o v o d son ca . 6. 3. S k r b e t i je t r e b a z a b o l jš o te rm ič n o iz o la c i jo ta l , p r i t l i č n i h p r o s to r o v in s t ro p a n a d n a jv iš jo e ta ž o s ta v b e . 6. 4. P o s v e t i t i je t r e b a p o s e b n o p o z o rn o s t te r m ič n o - iz o la c i js k i k v a l i t e t i m a te r ia lo v za t l a i n r a z v i t i p r o iz v o d n jo u s t r e z n ih m a te r ia lo v . 6. 5. P r o s to r m e d n a jv i š j im s t r o p o m in s tre š n o k r i ­ t in o je t r e b a v e n t i l i r a t i . 6. 6. I z d e la t i je t r e b a n a v o d i lo o e k o n o m s k i iz o la c i j i c e v i za ra z n e te m p e r a tu r n e p o g o je . 6. 7. P r i s e s ta v i in v e s t ic i j s k ih p ro g r a m o v z a g r a d n jo m e s tn ih t o p la r n je t r e b a u p o š te v a t i m o ž n o s t i iz ­ k o r iš č a n ja p e p e la z a iz d e la v o g r a d b e n ih e le m e n ­ to v . 6. 8. N a d a l je v a t i je t r e b a že z a č e to p r o u č e v a n je h id r o in te r m o iz o la c i j t o p lo v o d n ih in p a r o v o d n ih c e v i, d i r e k tn o p o lo ž e n ih v z e m ljo . 7. Armature in gorilci 7. 1. P r o iz v o d n a p o d je t ja to p lo v o d n ih a r m a t u r n iz ­ k e g a in v is o k e g a p r i t i s k a n a j u r e d i jo p o d a tk e za iz r a č u n a v a n je p r e to č n ih k o l ič in , v s m is lu n a v o ­ d i la V D I /V D E . G a r a n t i r a jo n a j k v a l i t e t o i n k a ­ r a k t e r is t i k e n o v ih iz d e lk o v . 7. 2. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j z a č n o iz d e lo v a t i m a le b re z š u m n e o b to č n e č r p a lk e za m a n jš e k a p a ­ c ite te . 7. 3. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j iz b o l jš a jo k v a l i t e t o o b ­ s to je č ih č r p a lk in v e n t i la t o r je v , k i so p re v e č š u m n i. 7. 4. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j o d p r a v i jo n a p a k e n a s v o j ih g o r i lc ih z a te ž k o o l je , k i so v r e s n ic i u p o ­ r a b n i le z a s r e d n je te ž k o o lje . 8. Toplarne 8. 1. P r ip o ro č a se iz g r a d n ja to p la r n , to je o b je k to v , k i v z p o re d n o p r o iz v a ja jo to p lo tn o in e le k t r ič n o e n e r g i jo in iz k o r iš č a jo g o r iv o o b o p t im a ln ih p o g o j ih . 8. 2. O b p r i l i k i p r o je k t i r a n ja z u n a n je g a ra z v o d n e g a o m r e ž ja t o p la r n je t r e b a a n a l iz i r a t i e k o n o m s k e o d n o s e m e d p r i t i s k o m o b to č n ih č r p a lk , r a z l ik a m i te m p e r a tu r e m e d d o v o d n o in p o v ra tn o o g re v a ln o v o d o i n d r u g im i p a r a m e t r i z a ra d i u g o to v i tv e m in im a ln ih in v e s t ic i j s k ih in o b r a tn ih s tro š k o v . 8. 3. V p r i k l j u č k i h ra z v o d n e g a o m r e ž ja n a j se in s ta ­ l i r a j o h iš n e p o s ta je z a n e p o s re d n i p r ik l ju č e k . H iš n e p o s ta je n a j im a jo n a p ra v e za r e d u k c i jo p r i t i s k a n a k o n s ta n tn o v r e d n o s t i n n a p ra v o za o m e j i t e v p re to č n e k o l ič in e o g re v a ln e v o d e . 8. 4. Z a c i r k u la c i jo v s is te m u o g r e v a n ja je t r e b a u p o r a b l ja t i o b to č n e č r p a lk e p rv e n s tv e n o d o m a č e p r o iz v o d n je . 8. 5. T ip i z i r a t i j e t r e b a p r ik l ju č n e h iš n e p o s ta je , k i b i j i h u p o r a b l ja le ju g o s lo v a n s k e to p la r n e , ta k o d a b o š te v i lo t ip o v č im m a n jš e . 8. 6. D o m a č a p ro iz v o d n a p o d je t ja n a j č im p r e j za č n o s p r o iz v o d n jo p o s a m e z n ih e le m e n to v h iš n ih p o s ta j. 8. 7. V n o t r a n je m (h iš n e m ) s is te m u ra d ia to r s k e g a o g r e v a n ja je t r e b a p r e d p is a t i m a k s im a ln i o b r a t ­ n i p r i t i s k n a 60 m v . s. P r o iz v o d n a p o d je t ja m o ­ r a jo te m u p r i t i s k u p r i la g o d i t i k v a l i t e t o s v o j ih iz d e lk o v . 8. 8. P r ip o r o č a se o b ra č u n a v a n je p o ra b e to p lo te v s ta ­ n o v a n j ih n a p a v š a ln i n a č in . V g r a je v a n je š te v c e v b i p o s la b š a lo p o g o n s k e p o g o je in p o v e č a lo in v e ­ s t ic i js k e s tro š k e . 8. 9. O g r e v a n je p o tro š n e to p le v o d e n a j b o v to p la r n i . Z a p re s k r b o s to p lo v o d o n a j se iz r a b l ja d v o ­ c e v n o to p la r n iš k o o m re ž je . 8.10. P r o iz v o d n a p o d je t ja n a j z a č n e jo s p r o iz v o d n jo p o t r e b n ih a v to m a t ič n ih n a p r a v za r e g u la c i jo d o v o d a to p le v o d e . 8.11. P r o u č i t i je t r e b a m o ž n o s t u p o ra b e in d u s t r i j s k ih k o t la r n i n te r m o e le k t r a r n z a o g re v a n je n a s e l i j v in d u s t r i j s k ih c e n t r ih . 9. Kadri 9. 1. O r g a n iz i r a t i je t r e b a s t r o k o v n o iz o b ra ž e v a n je k u r ja č e v z a n iz k o t la č n e k o t le i n n a p ra v e za o g re v a n je . 9. 2. K u r ja č e m n iz k o t la č n ih k o t lo v je t r e b a n u d i t i s ta ln o - s t r o k o v n o p o m o č . 9. 3. K u r ja č e m n iz k o t la č n ih k o t lo v , k i im a jo p r e d p i­ s a n o s t r o k o v n o iz o b ra z b o in d ru g e p o g o je , je t r e b a p r iz n a t i s ta tu s k v a l i f i c i r a n ih d e la v c e v . 10. Splošna priporočila 10. 1. P r ip o r o č a se u s ta n o v ite v e n e rg e ts k e g ru p e p r i Z v e z n e m s e k r e ta r ia tu z a in d u s t r i jo a l i p r i Z v e z n i g o s p o d a rs k i z b o rn ic i , k i b i im e la n a lo g o p r ip o ­ r o č a t i d o lo č e n e n a č in e o g re v a n ja i n v r s te g o r iv a z a p o s a m e z n a p o d r o č ja g le d e n a to p lo tn o - e n e r - g e ts k o p re s o jo . U s ta n o v i t i o z iro m a p o ja č i t i je t r e b a d e lo te rm o e n e rg e ts k e in š p e k c ije p o r e p u ­ b l ik a h . 10. 2. N a d a l je v a t i je t r e b a s p r o u č e v a n je m p re s k rb e s ta n o v a n j i n n a s e l i j s to p lo to . 10. 3. V le t u 1965 n a j G r a d b e n i c e n te r S lo v e n i je s k u p ­ n o z J u g o s lo v a n s k im d r u š tv o m te r m ik o v o rg a n i­ z i r a d r u g i s im p o z i j , n a k a te r e m je t r e b a o b r a v ­ n a v a t i t u d i p ro b le m e , k i še n is o b i l i o b r a v n a v a n i n a te m s im p o z i ju . 10. 4. P o d v z e t i je t r e b a p o tre b n e u k re p e , d a se s k le p i s im p o z i ja d e ja n s k o iz v a ja jo s s t r a n i p r iz a d e t ih p o d je t i j in o rg a n o v . 10. 5. P o t r e b n o b i b i lo o m o g o č it i p u b l ic i r a n je č la n k o v in r e f e r a t o v s p o d ro č ja to p lo tn e e n e rg i je v u s t r e z n i s t r o k o v n i r e v i j i . 57 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto V. 12 Serija: PREISKAVE December 1964 Preizkušnja utrujenosti žice za prednapeti beton 1. Uvod V n a š e m g ra d b e n iš tv u se v v e d n o v e č je m obse gu u p o r a b l ja p a te n t i r a n a ž ic a z a p r e d n a p e t i b e to n . Z a e k o n o m ič n o iz k o r iš č a n je a r m a tu r e je b is tv e n e v a ž n o s ti d o b ra k v a l i t e t a ž ice , k a te r a se o c e n ju je p o p o d a tk ih te h n ič n ih p re d p is o v a l i s ta n d a rd o v . V m n o g ih d rž a v a h še n im a jo d e f in i t i v n ih s ta n d a r d o v i n se z a to o p r a v l ja jo o b se žne p re is k a v e z n a m e n o m iz b o l jš a n ja k v a l i t e t te g a v a ž n e g a g ra d b e n e g a m a te r ia la . K v a l i t e t a n a š e d o m a č e ž ic e , k i jo za s e d a j v J u g o ­ s la v i j i iz d e lu je e d in o Ž e le z a rn a J e s e n ic e , se je o c e n je ­ v a la p o » P r iv r e m e n ih u p u ts tv ih « , k i p a so b i la n e ­ p o p o ln a in p re c e j z a s ta re la , to d a m a r s ik d a j p ro iz v e ­ d e n a ž ic a n i u s t re z a la n i t i te m z a h te v a m . V p r ih o d n o s t i b o t r e b a k v a l i t e t o d o m a č e ž ic e d v i g n i t i n a n iv o d o b re in o z e m s k e ž ic e , k i b o u s tre z a la p r ip o r o č i lo m R IL E M A , to je b o d o č e m u m e d n a ro d n e m u s ta n d a rd u . Z a to se je v o k v i r u p o g o d b e z Z v e z n im s k la d o m za z n a n s tv e n o d e lo Z a v o d za ra z is k a v o m a te r ia la in k o n s t r u k c i j l o t i l p o d ro b n e g a š t u d i ja te h p r ip o r o č i l in r a z n ih t u j i h p re d p is o v t e r p r im e r ja n ja la s tn o s t i d o ­ m a č e ž ic e z n j im i . T o je b i l n a jp r e j š tu d i j m e h a n s k ih la s tn o s t i, k i p a je k m a lu p o k a z a l, d a so p o tre b n e d o ­ lo č e n e s p re m e m b e v te h n o lo š k e m p o s to p k u , k i se b o d o m o ra le i z v r š i t i n a te m e l ju š t u d i ja p r o iz v o d n e g a p r o ­ cesa, la b o r a t o r i js k ih in o b r a tn ih p o s k u s o v t e r s p re m ­ l ja jo č ih ra z is k a v . Š tu d i js k a d e la n a te h n a lo g a h je v Z R M K o p r a v i la in ž . N e ž a E x e l. Z a iz d e la v o p re d n a p e te g a b e to n a se u p o r a b l ja p a te n t ir a n a ž ic a v is o k e t r d n o s t i , k a te r e la s tn o s t i so p re d p is a n e s s ta n d a r d i. V n a š i d r ž a v i je b i l p re d k r a t k im p o t r je n n o v p re d lo g s ta n d a r d a , k i v s e b u je s o d o b n e jš e z a h te v e k o t s ta ra » P r iv r e m e n a u p u ts tv a « . V te m n o v e m p re d lo g u se z a h te v a u t r u je n o s tn a p r e iz ­ k u š n ja ž ic e t a k r a t , k a d a r v a r ia c i je n a p e to s t i v k o n ­ s t r u k c i j i p re s e ž e jo 8 k p / m m 2. V a r n o s tn i k o l ič n ik je 2,2 in m o r a to r e j ž ic a z d r ž a t i n ih a n ja n a p e to s t i d o 18 k p /m m 2 n a d s p o d n jo n a p e to s t jo . S p o d n ja n a p e to s t osp p r i u t r u je n o s t n i p r e iz k u š n j i n a j b o e n a k a s tv a r n i v r e d n o s t i n a p e to s t i v k o n s t r u k c i j i p o o d b i tk u v s e h iz ­ g u b n p r . z a p re iz k u š e n o ž ic o p r e m e r a 5 m m 90 k p /m m 2. Ž ic a se v p u lz a to r ju n a jp r e j s ta t ič n o n a p n e d o s re d n je n a p e to s t i o sr, k i je e n a k a aSD + A ( A = a m p l i t u d a n a ­ p e to s t i = 18/2 = 9 k p /m m 2), n a to p a p u lz i r a o k ro g te n a p e to s t i z a + A , n p r . 99 k p / m m 2 ± 9 k p /m m 2. Z n a š im i p o iz k u s i sm o h o t e l i u g o to v i t i , k a k š n o n a j ­ v e č j o a m p l i t u d o p re n e s e ž ic a d o m a č e iz d e la v e p r i ra z ­ l i č n ih s r e d n j ih n a p e to s t ih . V ta n a m e n sm o p r e iz k u ­ š a li v z o rc e iz 5 r a z l ič n ih š a rž ž ic e p re m e ra 5 m m . K e r je d o p u s tn a n a p e to s t ž ic e v p re d n a p e te m b e to n u d o lo č e n a v % 0,2 m e je (ö dop = % o M ) , t a m e ja p a se r a z l ik u je o d š a rž e d o ša rže , s m o s p o d n jo , s re d n jo in z g o r n jo n a p e to s t t u d i i z r a z i l i v % 0,2 m e je . M e jn o š te v i lo n ih a je v p r i u t r u je n o s t n i p r e iz k u š n j i je za to ž ic o p o s ta v l je n o z v r e d n o s t jo 2 m i l i j o n a in sm o to r e j p r i p r e iz k u š a n c ih , k i se d o 2 m i l i j o n a n ih a je v n is o z lo m i l i , p re n e h a l i p re iz k u s . P r e iz k u š n jo s m o o p r a v l ja l i n a A m s le r je v e m 1 0 1 p u lz a to r ju , k i im a p o s e b n e č e l ju s t i za p r i t r j e v a n je v is o k o t r d n ih ž ic . F re k v e n c a n ih a n ja n a p e to s t i je b i la 80 H z . 2. Lastnosti žice V z o r c i ž ic e p re m e ra 5 m m , v z e t i iz d o m a č e p r o iz ­ v o d n je , so im e l i n a s le d n je o s n o v n e la s tn o s t i : Sarža št. 0.2 meja kp/mm2 Trdnost kp/mm2 Raztezek d io — °/o Pregibi število K 2207 . . . 154,0 169,5 7,0 28 B 1505 . . . 135,4 183,7 8,8 25 L 624 ' . . . 145,6 166,0 7,5 36 L 624x . . . 141,7 165,5 6,6 36 L 2376 . . . 157,8 168,0 5,8 30 B 2412 . . . 155,3 167,4 6,0 25 P o p r e č je . . 148,2 170,0 P o n o v e m p r e d lo g u s ta n d a r d a n a j b i b i l a t r d n o s t ž ic e 0 5 m m m in . 160 k p / m m 2, 0,2 m e ja m in . 8 0 % t r d n o s t i , t j . m in . 128 k p /m m 2, r a z te z e k m in . 5 % , p r e g ib i p a m in . 7. G o r n j i v z o r c i iz p o ln ju je jo te z a h te v e . 3. Rezultati preizkušnje V s p o d n j i t a b e l i r e z u l t a t o v so n a v e d e n e s p o d n ja , s r e d n ja i n z g o r n ja n a p e to s t v % a 02, s p o d n ja n a p e to s t je ra z e n te g a iz ra ž e n a še v ®/ocrzg ( z g o r n je n a p e to s t i) . V r u b r i k i » Š te v ilo n ih a je v « je n a v e d e n o š te v i lo n ih a je v d o p r e lo m a p re iz k u š a n c a o z ir o m a če se p re iz k u š a n e c n i z lo m i l d o 2 m i l i j o n o v n ih a je v , j e n a v e d e n o to m e jn o š te v i lo . V z a d n j i r u b r i k i je n a v e d e n o š te v i lo p r e iz k u - š a n c e v , k i sm o j i h u p o r a b i l i z a p r e iz k u š n jo n a v s a k i n a p e to s tn i v i š in i i n k i je b i lo v e č in o m a 3. Č e je v r u b r i k i » Š te v ilo n ih a je v « n a v e d e n o 2 m i l i jo n a , v r u b r i ­ k i » Š te v i lo p re iz k u š a n c e v « p a 3, p o m e n i, d a so v s i 3 p re iz k u š a n c i z d r ž a l i 2 m i l i j o n a n ih a je v . Spodnja Šarža št. Zgornja napetost V °/oo0.2 ' napetost V °/o 0zg Srednja napetost V 0/o °0,2 Število nihajev (X o j V °/# °0,2 £h c> •; « t