Splošni vestnik.Počitniška zveza. Poziv slov. napredni javnosti. Že več let obstoja počitniška zveza, ki ima namen, preskrbeti o počitnicah potujočim dijakom brezplačna prenočišča. Ta naša akcija je za dijaštvo velikega pomena, zakaj naše dijaštvo je ubožno in zaradi tega ne more potovati. Ako pa imamo po vseh važnih krajih brezplačna prenočišča, je potujočemu dijaku precej pomagano. — Vsak slovenski dijak mora poznati svojo rodno zemljo in narod, ki prebiva na njej. Pa ne samo slovenske zemlje, temveč ves slovenski jug niora slovenski dijak prepotovati, zakaj to je njegova širša domovina. Neobhodno je potrebno, da dijak pozna zemljo in narod, za katerega bo v poznejših letih delal. Zato smo letcs sklenili, da dobimo mnogo brezplačnih prenočišč tudi po Hrvaškern, Istri, Dalmaciii, Bosni in Hercegovini in po Srbiji. — Brezplačna prenočišča si dajejo dijaki med seboj, kar pa ne zadostuje. Zato prosimo in pozivljarno slovensko napredno javnost, da nam pri tem delu pomaga. Kdorkoli more, naj v počitnicah odstopi vsaj eno posteljo za potujoče dijake. Pred počitnicami bomo izdali seznam brezplačnih prenočišč. Dijak, ki bo imel to knjižico in pa legitimacijo počitniške zveze, ima pravico, do vseh v knjižici navedeniih prenočišč; sme pa ostati na enem prenočišču samo eno noč. Vsak pa. ki enkrat odstopi brezplačno prenočišče je potem vezan sprejeti od začetka julija do 15. septembra vsakega dijaka, ki se pri njem zglasi 2 legitimacijo počitniške zveze. — Slovenci! Uvažujte velik i.omen počitniške zyeze za dijaštvo in jo podpirajte! Pomislite, da tujec vedno bolj siii v naše kraje in da jih bo poznal kmalu bolje kot mi sami. Vsak, ki more, naj da brezplačno prenočišče in nam naj to javi vsaj do 1. aprila na naslov: Uredništvo »Preporo^ da« (za počk. zvezo), Ljubljana. Pri sosedu. Naučni odsek poslanske zbornice je imel 4. februarja sejo, v kateri se je zaradi stvarne varčnosti temeIjito razgovarjalo 0 ureditvi plač ljudskošolskega učiteljstva. Cela vrsta govornikov se je oglasila in nazadnje tudi sam naučni minister. Vsi govorniki so poudarjali ugodnost predloge, s katero se naj učiteljstvo uvrsti v 11., 10., 9. in 8. plačilni razred državnih, uradnikov. Ministru so vsi govorniki čestitali, da je s svoja veliko brigo za učiteljstvo predlogo oživil. Predloga je bila splošno in v podrobnosti sprejeta in jo je potrdila tudi poslanska zbornica še isti dan. —- Le škoda, da se kaj takega ni zgodilo pri nas, ampak v črugi državni polovici — na Ogrskem! Kaj pa bo z našimi zalitevami v državnem zboru na Dunaju? Seveda, tam gre v prvi vrsti za izboljšanje kongrue, ker ubogi duliovniki in njihove družine trpe pomanjakarije, a učiteSji imamo vsega dovolj! Nesebičen naučni minister. Odstopivši ogrski naučni niiriister grof J. Zichy je odstopil ravno dva dneva. preden je dobil pravico do 8000 K pokojnine. Manjkaia sta mu še dva dneva, pa bi bil naučni minister 3 leta. doba, ki ga opravičuje do pokojnine 8000 K. Tako nesebičnih ministrov ni veliko na svetu! Sredstvo proti ietiki. Dr. Fran Friedman v Berlinu je iznašel novo sredstvo proti jetiki, ki baje dobro učinkuje. Friedman ie dobil le dni povabilo nekega arae riškega milijonarja, naj »odpiotuje ncmudoma k njegovemu sinu, ki trpi na jetiki. Ako ga ozdravi, dobi honorara en milijon dolarjev. Novih velikoiiočnih razglednic letos ni založila Družba sv. Cirila in Metoda. Ima namreč precejšnje šlevilo lanskih razglednic in še od prejšnjih let v zalogi. Cenjene rodoljube opozarjamo na to narodno blago in prosimo, da razpečajo to Veliko noč vso družbino zalogo in jo izpremene v denar; vodstvo pa oskrbi za drugo Veliko noč gotovo zopet novih in pomenljivih razglednic. Na Jadranski razstavi na Dunaju, ki se otvori dne 30. aprila bo razstavljen stroj, \i bo pred očini občinstva izdelaval cigarete. V o.smih urah jih bo napravil 200.000. T<: cigarete se bodo prodajale v razstavi pod imenom »Adria« in bodo napravljene iz najfinejšega tobaka in najboljšega ]:apirja. Ljudske knjižnice na Norveškem. Od 600 norveškili občin je le 63 občin brez ljudskili knjižnic. Prihodnje leto slavi Norveška stoletnico države, in že seda} so vsi odločujoči faktorji na delu, da proslave ta jubilej s tem. da ustanove še v onih 63 občinah ljudske knjižnice. Ne ena občina ne sme biti brez ljudske knjižn'ice — tako je dejal govornik na zadnjem kongresu za ljudske knjižnice — da se tako ustvari zaveden in samostojno misleč narod. Na Kran.iskem klerikalci prepovedujejo ustanavljanje občinskih ljudskih knjižnic. (Slučaj Idriia.) Tudi črnilo se podraži. Nemški tvorničarji črnila so sklenili zvišati ceno malim stekleničicam, ki so se prodajale doslej po 10 pienigov, za 50 odstotkov. »Lčiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju« je skleniia nadalje pogodbo s tvrdko Karel Vanič v Celju, bogata z zalogo lnanufakturnega blaga. Tovarišem jo toplo !;riporočamo. Dovoljuje od vsakega nakupa pii plačilu v 60 dneh 5% popusta. Tovarisi in tovarišice, poslužujte se tudi te tvrdke kakor tudi onih, ki sino jih označili v listi naših dobaviteljev. To Ivrdko kakor tudi zadnjič omenjeno Kunz na Ringu v Ceiju, velika zaloga kave. ki dovoljuje 3%, naj tovariši tovarišice označijo pri listi dobaviteljev v našem koledarčku, da je orientacija vedno pri rokah. Ob tei priliki ne moremo dosti poudariati, da zahtevate tovariši, tovarišice pri vsaki tvrdki in tudi od vsakega najmanjšega nakupa listek 12 kontrolne knjige. Koliko bi nam dala ta gospodarska naprava lepega dobička, kaže preteklo leto. Dasiravno se je le malo tovarišev (išic) posluževala te naprave, smo imeli vendar lep uspeh. Neverjetno velikanskega pomena bi bila ta naprava, ko bi se je vsi tovariši(ice) v resnici pri vsakem nakupu posluževali. Vsaka nerednost od strani tvrdke se naj nam takoj naznani, da jo korenito odpravimo, bodisi da pogodbo takoj prekinemo s tvrdko, česar si ne želi nobena tvrdka in že zaradi tega se bo potrudila. da postreže najugodnejše, ker jc vsaki tvrdki na tem ležeče. da ostane z nami v zvezi. — Bliža se sezona za kolesa. Imamo pogodbo z jako dobro in solidno tvrdko, ki dovoIjuje znaten popust. Lansko leto je mnogo tovarišev in tudi tovarišic naročilo kolesa potom nas in so vsi jako zadovoljni s kolesi. Oni tovariši(ice). ki se nameravajo omisliti kolesa. nai se obrnejo do nas. Svoji k svojim! Združirno se tudi na gospodarskem polju, kar nam mora jako koristiti!