Štev. 63._
Izlitja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Urcdr.iftva* Ulica Sv. FrančiSki AjiSkaea 5t. 20, L ntdstr. — V* dopisi naj se poiiljijo uredništvu II«U. Nefrankirana planu se nt sprejemajo in rokopisi »e ne vranjo.
Izdaiatdi in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kcmso,-«ij |i$ij .Edinost« — TUk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * omejenim poroltvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asllkega it. 20.
Telefon uredništva in uprave *ev. 11^57. Naročnina znala: Za celo leto ....... K
Za pol leta ........................*»**
ca trt mesece.......• • •	f^
g« nedeljska ladaj« n eda Ma ...... Ui
ca pol leta
V Trstu, v potek 3. mmrem ltM»
Letnik XII.
Potinezae Številke .Edinosti* se prodajajo po 9 rlnariev. zastarele Scvilke po 10 vinarjev.
Oglasi se rafunafo na milimetre v Srokostl ervs kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, oostanlce, oglasi denarnih za*
vodov . . . ...........ntm po 20 vin.
Ogiasi v teksta lista do pet vrst.......K 20-
vaaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj ps 40 vinarje*,
Oglase sprejema Inseratal oddelek ,EdIno3KV Narolnlai In reklamacije se paBIjajo npr avl lista. PU&ija se ItkljuSno (• opravi .EdJaoott*. — Plača in toli se v Trstu.
Uprava ta Inseratal oddelek se nahajata v ulici Sv. PranCIftl ega it 20. - Pottnohraaitolb* račna It 141.65?
mM najnoveBm dosodkov.
Zapadno bojišče. — Položaj v splošnem neiz premen jen. — Ob Yseri srditi topovski boji. Ob utrdbi Douaumont novi brezuspešni francoski napadi.
Na ostalih bojiščih nobenih važnejših dogodkov.
Razoo. — Rumunska kraljica - vdova Elizabeta (Carmen Sylva) umrla, italijanska zbornica. ____
Hemšiio uredno porotno.
BERLIN, 2. (Kot.) Veliki glavni stan,
2. marca 1916.
Zapadno bojišč©. — Položaj se v bistvu ni izpremenil. V ozemlju Ysere je bila sovražna artiljerija posebno delavna. Na vzhodnem bregu Moze so žrtvovali Erancozi ob utrdbi Douaumont zopet svoje ljudi tf brezuspešnih protina-padnih poizkusih.
Vzhodno bojišče. — Na severnem delu fronte so dosegi topovski boji deloma večjo živahnost. Manjše akcije naših predstraž proti sovražnim varnostnim oddelkom so bile uspešne. Severo-zo-padno Mi tave je bilo v zračnem boju rusko letalo premagano in je prišlo z letalcema vred v naše roke. Naši letalci so napadli z uspehom železniške naprave v Mclodečnu.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Hrte uradno poročilo.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. marca 1916. opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika geueralnega štaba: pi. Hofer, fml.
Porotno Codorne.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 29. februarja: V odseku Legacio severno Falsareškega prelaza je sovražnik v noči na 28. t. m. pričel živahen artiljerijski in puškni ogeni proti našim postojankam, ki smo ga pa mi utišali. V Belski dolini (Kanalski dolini na Koroškem) ie naša baterija učinkovito obstreljevala iz Ukev proti Naborjetu ko-rakajočo kolono. Na višinah severoza-padno Gorice je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražne oddelke, ki so se zamenjavali v prvih črtah. Na kraški planoti je včeraj megleno vreme oviralo artiljerijsko delovanje.
S Mili bojišč. ~
CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front ni prispelo nobeno poročilo o kaki bistveni Izpremembi.
Rumunska kra ji:a-vdo;a Elimstu umrlu
rfUKAREŠT, 1. (Kor.) Današnji buletin glede kraljice - vdove Elizabete pravi: Dihanje je pričelo postajati včeraj zvečer vedno težje. Tekom noči je prenehalo delovanje žile. Ekspektoracija je izostala. Danes zjutraj se je splošno lokalno stanje poslabšalo, tako da je položaj zelo resen.
BUKAREST, 1. (Kor.) Stanje kraljice -vdove je bilo ob 5 popoldne brezupno.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) Kraljica - vdova Elizabeta je ob 8*35 dopoldne umrla. Javna in mnoga privatna poslopja so razobesila žalne zastave.
Elizabeta, bivša kraljica rumunska, je bila rojena 29. decembra 1843 v Neu-wiedu kot hčerka kneza Hermana Wieda in kneginje Marije, princezinje Nassau. Odlikovala se je že v zgodnji mladosti z bujno pesniško fantazijo in je postala splošno znana kot pesnica posebno pod imenom Carmen Sylva. L. 1861 se je na berlinskem dvoru seznanila z umrlim ru-mnnskim kraljem Karlom, s katerim se je poročila I. 1869. Spisala je celo vrsto del, izmed katerih jih je več prevedenih tudi v razne evropske jezike.
BUKAREST, 2. (Kor.) Zemski ostanki kraljice Elizabete bodo pokopani v nedeljo v katedrali v Curtea de Arges.
BUKAREST, 2. (Kor.) Kraljica - vdova Elizabeta, ki je bila v oskrbi zdravnikov Mamulea in Cantacuzene, se je pretekli teden vrnila iz Curtea de Arges, kjer je pokopan kralj Karol, v Bukarešt. Pred enim tednom je zbolela kraljica - vdova na prehlajenju. Morala je v postelj in je dobila kmalu pljučnico. Bolezen je naglo napredovala. Včeraj dopoldne je nastopilo manjše zboljšanje, ki pa se ni vzdržalo. Včeraj je bila kraljica - vdova skoro ves dan v nezavesti. Zanimanje za kraljico je bilo izredno veliko. Nemški cesar je poslal kraljici - vdovi depešo, v kateri ji je želel okrevanje. Diplomatični zbor se je nenrestano informiral o stanju bolnice. Kraljeva dvojica se je mudila večinoma v mestni palači, kjer je ležala kraljica -vdova. Včeraj popoldne so bili v palači vsi ministri in metropolit.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) Kraljica - vdova Elizabeta Je umrla radi vnetja obojestranskih pljuč. Pogrebna slovesnost za u-mrlp kraljico se bo vršila v nedeljo ob 5
popoldne.__
Rumunski senat
BUKAREST, 1. (Kor.) V senatu je in-terpeliral dr. Bardescu naučnega ministra radi nekega članka v dijaškem listu »Ful-gerul«, ki je žaljiv za vseučilišče v Ja-siju. Interpelanta sta senatorja Peter Mos-sir in Oradisteanu motila s srditimi medklici, opozarjajoč na svobodo rumun-skega časopisja. Toma Jonescu je proglasil interpelacijo za nesramno, nakar mu ie Gregor Cantacuzene zaklical, da je nesramen, ker sprejema denar od bolnikov. Incident bi se razvil v pretep, ako ne bi posegel vmes predsednik. Naučni minister Duca je odgovoril Interpelantu, da ne pozna navedenega članka, a obžaluje, da je prišel dr. Bardescu s stvarjo v času, ko je konflikt na vseučilišču v Ja-siju poravnan.
Spor na vseučilišču v Jasiju poravnan.
BUKAREST, 1. (Kot.) Kakor poročajo listi iz Jasija, je rektor Stere včeraj sklical senat vseučilišča in mu sporočil, da so svoječasno proti raznim dijakom odrejene kazni v smislu sklepa profesorskega kolegija preklicane. Senat je privolil v to. Rektor je naglašai, da je bilo dijaško gibanje izvrševano pod zunanjim vplivom in da je bilo naperjeno proti njegovi osebi. Da prepreči nadaljni razvoj, je trdno odločen, da odstopi od svojega urada, kar je brzojavnim potom sporočil tudi že naučnemu ministru Duci.
Filipescu pri carju.
BUKAREST, 1. (Kor.) Posebni poročevalec »Epoce« poroča iz Petrograda: Po dvodnevnem bivanju v glavnem stanu je prispel Filipescu v nedeljo semkaj. V petek je bil povabljen k carju na obed.
ItolOaoska zbornica.
CURIH, 2. (Kor.) Včerajšnja otvoritvena seja italijanske zbornice je bila po pre-čitanju protokola otvorjena z govorom reformističnega poslanca Bissolatija, ki je izjavil: Italija opazuje s trepetanjem strahoviti boj, ki ga boiuje Francija pri Verdunu. Francija naj bo gotova, da se tudi čustva Italije ob Soči ne bojujejo samo proti Avstriji, ampak tudi proti Nemčiji. Prosil je zborniškega predsednika, da naj odpošlje v Francijo zagotovila italijanske solidarnosti s francoskim orožjem, ki naj mu bo sreča mila in zagotovila občudovanja in zvestobe Italijanov napram idealom edinosti in svobode. Tem besedam je sledilo odobravanje, ki so se jja udeležili tudi nekateri angleški oficirji na tribunah. Potem ko je skupščina zaman čakala par trenotkov, da bi Sonnino ali kdo druei navzočih ministrov izrazil odobravanje, je zborniški predsednik Mar-cora izjavil, da bo rad izvršil Bissolatijevo inicijativo, ker je mnenja, da ni nikdo proti temu. Vrh tega odgovarja to popolnoma njegovemu osebnemu mišljenju, ki je je izrazil že povodom prihoda francoskega ministrskega predsednika v Rim. Nato se je spominjal predsednik tekom parlamentarnih počitnic* umrlih poslancev, pri čemer je obžaloval, da umrli niso videli uresničenja do pravičnih mej dospele močnejše in bolj spoštovane Italije. Razni časopisi, ki zastopajo Bissolatijevo intervencijonistično smer, izražajo občudovanje, da so ministri popolnoma molčali in obnavljajo grožnje proti kabinetu. Tudi socijalistična frakcija je ostentar tivno opustila vsak znak, ki bi ga bilo mogoče smatrati kot odobrenje ali podpiranje Bissolatijeve manifestacije.
Milanski trgovci aretirani kot tihotapci.
LUG ANO, 1. (Kor.) Kakor poroča ^Giornale d' Italia« je bilo na Malti aretiranih 30 oseb, med njimi nekaj znanih milanskih trgovcev, ker so bili osumljeni, da so sovražnikom dobavljali bencin in olje in pripravljali tudi nadaljno dobavo.
Potopljeni parniki.
LONDON, 1. (Kor.) »Daily Telegraph«
poroča: Ribiški parnik »Reaich« iz Bu-ckie se je potopil.
LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Marseilla, da je bil angleški parnik »Denab^« v Sredozemskem morju potopljen.
LONDON, 1. (Kor.) Društvo ladijskih zavaroval cev v Liverpoolu je konstatiralo, da znaša v januarju izguba na angleških in tujih ladjah 2*4 milijonov funtov šterlin, od teh 1'6 milijona na račun vojne.
Rekvirirana nemška parnika.
LONDON, 1. (Kor.) Lloyd poroča iz Fayala (Azorski otoki): Na nemških par-nikih »Sardinia« in »Schaumburg« in na nemški barki »Max« so bile razobešene portugalske zastave.
Varčevanje na Angleškem.
LONDON, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Včeraj je bila v Guild Hallu pod predsedstvom lordmajorja otvorjena velika narodna varčevalna kampanja. Mi-
nistri Mac Kenaa, Kitchener, Bon ar Law in Balfour so imelt govore, v katerih so opominjali k veliki varčnosti. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki pravi, da za zmago ni nobena Žrtev prevelika.
Ureditev sh&tMi razmerja v vojnem
DUNAJ, 2. (Kor.) V današnji »Wiener Zeitung« objavljena cesarska naredba ima namen, da nekaterim skupinam služboje-malcev, ki so zaradi poklica pod orožje morali zapustiti svoja službena mesta, zagotovi vrnitev v njihovo prejšnje službeno razmerje. Veljavna |e samo za take službojemalce, ki so bfll 2S. dne meseca julija leta 1914. 2e en mesec nameščeni v dotičnom podjetju. Tekom vojaškega službovanja s© službeno razmerje ne more razdreti. Slnžbodajalec ne more odpustiti službojemalca. Po končanem vojaškem službovanju je službojemalec dolžan zopet nastopiti službo tekom 14 dni. Z neizpolnitvijo te dolžnosti se službeno razmerje razdre; vendar pa se s tem službojemalec izpostavlja odškodninski zahtevi službodajalca. Če dotičnik ni zopet nastopil službe zaradi bolezni, invalidnosti ali drugače iz kakega drugega vzroka, izviraj očega iz vojaškega službovanja, se mora dovoliti šesttedenska odškodnina. — Cesarska naredba ureja nadalje med drugim tudi vprašanje vštetja vojaške službene dobe v službenih razmerjih, v katerih obstoji pogodbeno napredovanje v plači, potem vpliv tega službovanja na pogodbena razmerja, ki so sklenjena za določen čas, potem vprašanje, kaki odpovedni roki se morajo uporabljati pri nadaljevanju službenega razmerja itd. — Ti predpisi ne veljajo za podjetja, katerih obrat se je v tem času ustavil, ali pa v slučaju, da se je obrat moral po večini skrčiti zaradi vojnih dogodkov. Cesarska naredba se ne dotika pred 1. januarjem 1. 1916. zakonito razrešenih razmerij in omeja tako svojo veljavnost na ona službena razmerja, ki so veljavna ali negotova. _
Minister Forster se je vrnil na Dunaj.
DUNAJ, 2. (Kor.) Železniški minister baron dr. Forster je prispel včeraj ob 8T0 zvečer iz Budimpešte semkaj.
Dosedanja vrednost daril armadi.
DUNAJ, 2. (Kor.) Kakor poročajo listi, je bilo po dosedanjem delovanju vojno oskrbovalnega urada poslanih armadi za 26f75 milijonov kron daril v skupni teži nad 400 milijonov kilogramov.
Polkovnika Egll in VVattenwill obsojena na 20 dni zapora in dispozicijo.
BERN, 1. (Kor.) Zvezni svet je razpravljal zvečer v svoji seji z generalom o zadevi polkovnikov Eglija in Watten-willa. Oba oficirja sta bila obsojena na 20 dni strogega zapora in postavljena vrh tega na dispozicijo. Glede njiju civilnega položaja ostaneta imenovana oficirja po sklepu zveznega sveta kot sekcijska šefa oddelka generalnega štaba suspendirana. Zvezni svet bo sklepal pozneje o njiju namestitvi na kakem drugem mestu vojaške uprave.___
Ameriško blago za skandinavske države.
WASHINGTON, 1. (Kor.) Angleško poslaništvo je naznanilo, da bo l .«.uovljen urad, ki bo izdajal legitimacije za izvoz ameriškega blaga v skandinavske dežele.
Švedski državni zbor.
STOCKHOLM, 1. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je v vladni predlogi za pokritje stroškov za varstvo nevtralnosti zahtevano svoto 25 milijonov kron znižal na 18 milijonov. Državni zbor je dovolil to svota_
Požar.
MONTREAL, 1. (Kor.) Zaloga železnice Grand Trunk v Bonaventure je zgorela. Policija sumi požig. Ogenj se je razširil z velikansko naglico. Glavno poslopje je bilo vpepeljeno v eni uri. Škoda znaša najbrže 300.000 dolarjev.
Izpred Ocrtanu.
Včerajšnje nemško uradno poročilo govori le o dozdevnih resnih prizadevanjih Francozov med Mozo in Mozelo, torej v Verdunskem otomočju, da bi resno oškodovali Nemce, kar pa se jim ni posrečilo. Vse torej kaže na odločen odpor in bitka se nadaljuje, samo da so na mestu pehotnih bojev stopili večinoma najsrditejši topovski boji. Razumljvo je, da se morajo Nemci sedaj, ko pritegnejo v boj svojo težko artiljerijo, ozirati na ne malo napredovanje svoje pehote, ki je priborila kakih 7 do 8 kilometrov tal. Tako je pač nastal sedanji kratki premor v pehotnih bojih.
Kakor poroča »Journal de Geneve« iz francoskega glavnega stana, imajo Francozi pred Verdunom opraviti s prvovrstni^ nemškimi silami
. Drugi švicarski listi pa poročajo, da prihajajo izpred Verduna v Lyon in draga francosko zaledje nepre-
stano številni vlaki z ranjenci. V Lyonu so vse bolnišnice že prenapolnjene in v okraju Aisne so izpremenjene vse Šole v lazarete. Iz vsega tega se sklepa, da morajo biti boji pred Verdunom izredno hudi, kar potrjuje tudi francosko. uradno poročilo, izdano 29. februarja ob 3 popoldne, ki pravi: »Severno Verduna se je nadaljevalo obstreljevanje na srdit način. V odseku vzhodno Moze so se tekom noci večkrat ponovili srditi krajevni napadi v okolici vasi Douaumonta. Prišlo je do bojev moža proti možu. Naše čete so odbile napade. V Woevri se je posrečilo Nemcem, da so po krepki artiljerijski pripravi zavzeli vas Mauheullcs. S takojšnjim protinapadom smo prispeli zopet do za-padnega roba vasi, ki jo obstreljujemo.«
Položaj pred Verdunom in tako sploh na vsem francoskem bojišču je gotovo silno resen, o čemer so prav tako gotovo prepričani tudi Francozi sami, med katerimi se baje že pojavlja bojazen, ali bo francosko vodstvo pred Verdunom do-rastlo svoji nalogi. V Verdunu namreč poveljuje general Humbert, ki je nastopil to mesto po imenovanju prejšnjega poveljnika generala Sarraila za poveljnika na balkanskem bojišču. General Humbert izhaja iz vojaške rodbine. Bil je učenec vojaške šole v St. Cyru in ie potem kot podporočnik služboval v Tonkingu. Kot stotnik se je udeležil vojne na Madagaskarju. Tedanji predsednik republike Faure ga je potem poklical v Pariz in ga imenoval za svojega ordonančnega častnika. Kmalu nato je bil Humbert imenovan za polkovnika in premeščen k generalnemu štabu. Iz generalnega štaba je izšel kot brigadni general. Leta 1913. se je udeležil operacij v Maroku. Ko je izbruhnila sedanja vojna je prišel general Humbert na čelu prve maroške diviziie na Francosko in se je udeležil bojev pri Cliarleroi in ob Marni, kjer je za svoje uspešno delovanje dosegel najviša vojaška odlikovanja in je bil imenovan za zbornega poveljnika. V armadnem povelju, v katerem je bilo razglašeno njegovo odlikovanje, se pravi, da general Humbert mirno presoja najtežji položaj, da se zna hitro odločiti in svoje odločbe izvršuje z neomajno energijo in trdnostjo. Vkljub vsemu temu pa priobčujejo švicarski listi vesti iz Pariza, ki izražajo dvom, da bi sedanje vodstvo v Verdunu moglo v polni meri zadostiti težavni nalogi obrambe tega za vso francosko fronto tako važnega oporišča, in čujejo se glasovi, da je bilo nekaj generalov verdunske armade že odstavljenih zaradi nesposobnosti, in se imenuje kot novi poveljnik general Petin.
Značilna je tudi vest, ki prihaja iz Diin-kirehna, ki pravi, da je več odličnih angleških častnikov odpotovalo v Verdun, ki jih dodele tamkaj različnim službenim panogam. Pred svojim odpotovanjem so izjavili, da bo bitka pred Verdunom prav tako > odločilna za Angleže kot za Francoze. V tem trenutku da ne kaže drugega, kot da se udari na vsej fronti od Severnega morja pa do Belforta. — Tu naj še zabeležimo vest. da francosko časopisje razpravlja tudi o vprašanju, kako bi bilo mogoče srbsko armado spraviti na zapadno fronto, ne pa v Solun, češ ker je glavna stvar sedaj zmaga pri Verdunu.
Tako naj bi torej šlo za to, da naj izbruhne boj, morda odločilni boj na vsej" zapadni fronti. Vprašanje je le, ali pa bi mogli Francozi in Angleži sami vzdržati ta boj? Odgovor na to vprašanje daje dopisnik »Novega Vremena« na francoski fronti, ki piše svojemu listu, kakor se poroča iz Berolina: Zadnje dni so se vršile razne konference v francoskem velikem glavnem stanu, katerih se je udeleževal tudi angleški vrhovni poveljnik sir Douglas Haig. Na fronti se pričakuje kar najželjneje pričetek velike ruske ofenzive proti Nemcem. Ruska ofenziva z močnimi silami bi bistveno razbremenila francosko fronto. Kakor se doznava iz dobrega pariškega vira, dobi te dni general Sarrail pooblastila za prodiranje proti grški meji. V Parizu se splošno pričakuje pričetek ofenzive v Macedoniji s francosko-angleške strani. V vplivnih pariških vojaških krogih se oglašajo glasovi, ki tfSe, da je nujno potreben pričetek ruske ofenzive na zapadu kakor je tudi nujno potrebno nadaljevanje ruske ofenzive v Armeniji in pričetek napada v Macedoniji ter močnejše delovanje Italijanov. — Naj dodamo k temu še vest budimpeštanskega »Az Esta« iz Bukarešta, ki pravi: Poročevalec »Minerve« poroča, da Rusi pripravljajo novo ofenzivo. Po poročilih tega poročevalca prihajajo danzadnem nove mase čet, posebno pa artiljerije v Besa-rabijo.
Ce torej končno potegnemo črto pod vse te raznovrstne vesti, ki so si tupatam sicer v direktnem nasprotju, vendar vidimo, da končni rezultat ni čisto nič c^u-gačen, kot pa smo ga naznačili že včeraj, da so operacije pred Verdunom, dasiravno morda sedaj zastajajo nekoliko, pričetek velikih dogodkov. Zdi se nam, da skala, ki so jo sprožili pred Verdunom, začenja drčati navzdol, in da bo drčala čim dalje tem hitreje, in da potegne s seboj vse, ob kar se zadene, fronto za fronto, in se ustavi šele na dnu — v miru.
Položaj,
2. marca.
Sedanja svetovna vojna reže globoke brazde v materijalno in duševno življenje držav, narodov in vesoljne človeške družbe. Celo načela, ki so se zdela nepremakljiva za vse čase, se maiejo; niso mogla vzdržati pritiska dogodkov, niso mogla neomajana prestati težke preizkušnje, niso se mogla upirati zahtevam, ki jih stavlja ta velika vojna do narodov, do držav, do človeške družbe: pred vsem pa dolžnostim, ki jih nalaga vsaka država državljanotn. Zato so prizadete po vojnih dogodkih tudi naprave in organizacije, ki so se ponašale z označjein vesclj-nosti — intemaciionalnosti, ki so videle svojo nalogo v tem, da spajajo v celote ljudi brez razlike države in naroda. Pred vsem mislimo tu na cerkvene in socijalne organizacije. Tudi v njihovo zemljo je zaoral plug vojne in jo — razdelil. Kar blagoslovljajo pripadniki iste vere v eni, vidijo v drugi sovražnost proti sebi. Ravno te dni se je pokazal prepad, ki ga je vojna odprla med nemškim na eni, in francoskim episkopatom na drugi strani. Seveda ne gre tu za razlike v vprašanjih dogme, ampak razdvojil jih je čut zvestobe do domovine in naroda. Na Nemškem modi episkopat za zmago nemškega orožja, v francoski armadi stoji nad dvajsettisoč duhovnikov — proti Nemcem!
Mi smo zapleteni v vojno z Italijo in naš episkopat in žnjimi vsi katoliki vrše z vdanostjo svojo dolžnost napram državi in monarhiji. Posledica temu je, da so v nasprotstvu s katoliki en ten te. Mi molimo za zmago naše države, oni drugi žele zmage Italije.
Na nekem zborovanju v benetkah, kjer je radikalni poslanec Fradeletti navduševal za vojno, pa je zaklical neki socijali-stični poslanec, da on in njegova stranka nista za vojno in da proglaša vojno kot sramotno za Italijo.
Tudi tu je plug vojne zaoral globoko brazdo: socijattsti stoje proti socijalistom.
Stališče italijanskih socijalistov ie v diametralnem navzkrižju s stališčem, ki je zavzemajo nemški, francoski in ruski socijalisti, ki so vsi sprejeli princip brambe domovine, to je: se izrekli za sedanjo vojno. V ruski dumi je n. pr. socijalist Burianov — naglašujoč, da govori v imenu domačih in inozemskih socijalistov' —• ostro napadal nemški militarizem in je trdil, da položaj in interes proletarijata vseh dežel zahtevata, da ta militarizem ne triumtira nad evropskimi deželami. Edina pot, po kateri se da to doseči, da je narodna obramba in sodelovanje proletarijata na tej nalogi. Socijalist Maukov pa je pozival rusko demokracijo, naj nadaljuje borbo do končne zmage nad vnanjim sovražnikom in notranjimi težko-čami, ki bi mogle ovirati zmago.
Na teh izjavah ruskih socijalistov se šele prav vidi razdalja med naziranji ruske in nemške socijalne demokracije. Uočim so prvi na stališču, da interes proletarijata zahteva, da pruski militarizem ne triumtira, je vrhovni nauk drugih, da isti interes zahteva, da carizem ne triumfira!
Nemci, Francozi in Rusi za princip narodne brambe. Oficijelni italijanski pa proti!
Koliko navskrižje, ki pa se ne pojavlja morda samo na kakih akademičnih razpravah, marveč tudi v dejanjih na bojiščih socijalistov proti socijalistom!
Simptomatičen za položaj italijanskega kabineta in za razpoloženje v deželi je sklep vlade, da stopi dne 1. marca — ko se zopet snide zbornica — pred parlament brez vsake izjave, torej brez — napovedi vojne Nemčiji, dasi jo vojne stranke burno zahtevajo. Vsled tega sklepa vlade so rečene stranke silno razburjene, kar se odraža v plenjenju časopisov. Pač pa da hoče Salandra — kakor iavlja milanski »Corriere« — izreči ob otvorjenju parlamenta političen govor. »Stampa« pa trdi, da tudi večina parlamenta odločno odklanja zahtevo po napovedi vojne Nemčiji. Jn da bo kupa grenkobe za vojne stranke polna, opozarja njih glasilo na približevanje stranke »izdajice« Giolittija k vladni stranki. Moramo se torei — kakor kaže — že odreči misli na novo senzacijo vojne med Nemčijo in Italijo.
Mi smo te dni ponovno označili prizadevanje Italije, da bi potajevala svoj polom v Albaniji, oziroma svoj beg iz Drača. V istem smislu ocenjuje tudi »Arbeiter Zeitung« važnost zavzetja Drača po naših
Sfran 11.
»cOINOST* štev. 63.
V Trstu, dne 3. marca 1916.
četah. Piše: Italijani skušajo, da bi pomen svojega poraza zmanjšali s tem. da pol-uradno govore o dobrovoljnem in poprej določenem izpraznjenju Draču. Ali italijansko vojskovodstvo bi moralo biti nenavadno nerodno, ako bi dobrovoljna in v naprej določena izpraznjenja izvajalo v tej formi. Drač so res izpraznili in tega naše čete niso mogle preprečiti, ker je italijanska mornarica nudila mo6t za umik. Ali izpraznili so šele tedaj in le zato, ko so in ker so naše čete v okolici Drača Italijane premagale in so s silo vzele višine. ki nadvlad u jejo Darč in njega pristanišče. Potem seveda ni preostajalo drugega, nego da so se Italijani umaknili. Ali ta umik ni bil nič boljšega nego beg in je tudi v vnanjosti imel označje bega v hlastnem, posilnem vkrcavanju, ki se je vršilo pod ognjem naših topov in ob velikih izgubah. Kakor so naše čete pri tem pod ognjem sovražnih ladijskih topov nadaljevale napad, to je bil le čin brezobzirnega pritiskanja naprej. Za Italijane ima stvar še en jako neprijeten političen sookus, kajti na Drač so se opiraie vse nade in poželjivosti njih albanske politike. Da vidijo naše čete tu zmagovite, to je za italijansko samozavest najbolneje izkustvo, kakor si je moremo le misliti.«
Tako je! Tako smo tudi mi ocenjali uspehe naših čet v Albaniji.
Francoski poveljnik v Solunu, general Sarrail, je bil šel te dni v obiske v Atene, kjer se je poklonil tudi kralju. Konkretnega se seveda nič ne ve, ne o povodu tega potovanja, ne o uspehu, ki ga je francoski general dosegel. Menda pa se ne motimo, ako sodimo, da to potovanje ni bilo čin vljudnosti, ampak da je bil njega namen v zvezi z valovenjem v razmerju med Grško in entento. sCorriere della Sera« — čigar poročila pa je treba sprejemati z vso previdnostjo — trdi, da so se razmere med Grško in entento znatno zboljšale, da se govori o razpustu zbornice in celo o povrnitvi Venizelosa na vlado. Tu pa si že moramo misliti, da je želja porodila milansko misel. Sicer pa je precej deplacirano, ako se govori o bolj-šajiju ali slabšanju razmerja med Grško in entento, ker je to razmerje — vsaj do-sJej — ententa enostavno izsiljevala!
Poostritev poMnftke vojne.
Kakor je znano, je 1. dne meseca marca t. 1. stopila v veljavo odredba naše vlade, ki jo je v cirkularni noti naznanila nevtralnim državam in ki odreja, da od tega dne dalje smatrajo c. in kr. bojne sile vsako trgovinsko ladjo, ki ima na krovu kakršenkoli top v kakršenkoli namen, za vojujočo se ladjo in tudi ravnajo žnjo kot tako. Enako odredbo je ukrenila tudi nemška vlada. Povod te odredbe je bilo dejstvo, da so vojujoče se in tudi nevtralne države v obrambo proti podvodnikom začele oboroževati svoje ladie s topovi.
Te odredbe so izzvale, kakor je umljivo samoposebi, precejšnje razburjenje med nevtralci in v prvi vrsti v Ameriki, kateri gre za to, da bi še nadalje pod svojo nevtralno zastavo izvažala v ententne države orožje, municijo in drugo vojnokontra-bandno blago. Ker so podvodniki centralnih vlasti take ladje potapljali brez usmiljenja, so jih lastniki ladij začeli oboroževati s topovi, s katerimi naj bi se ladje branile proti podvodniškim napadom. Omenjeni odredbi pa določate, da sme podvodnik odslej tako oboroženo ladjo potopiti brez predidočega svarila, in nemška vlada je na tozadevni protest dala sporočiti ameriški vladi, da nima nikakršnega povoda, da bi preklicala svojo odredbo ali odgodila nje uveljavljenje. Pogajanja med Nemčijo in Ameriko, ki je zahtevala, da naj se enofutni topovi na ameriških ladjah ne smatrajo za oborožitev ladij, se še nadaljujejo, a kak bo uspeh teh pogajanj, se še ne more reči, vendar pa je prav lahko, da centralni vlasti ne pristanete na to amerikansko zahtevo in da pride do preloma.
Zanimivo je v tem pogledu poročilo berolinskega dopisnika amerikanske »United Press«, ki pravi: =>Ker je prišel dan, za katerega je Nemčija napovedala novo podvodniško vojno, ko naj se vsaka oborožena trgovinska ladja smatra za vojno ladjo, mislim, da mi je treba opozoriti na neko nesporazumljenje glede umevanja zadnjih nemških izjav. Napram . meni so se namreč z uradne strani posebno poudarjale tri točke: 1. Ne pričenja se nova podvodna blokada proti ladjam zaveznikov. 2. Podvodniška vojna se ne po-ostruje, kakor trdi časopisje. 3. Nemški podvodniki ne nameravajo torpedirati vsake ladje, ki jo srečajo, če se niso že prej prepričali o njeni oborožitvi.
Resnica je, da ima Nemčija nove pod-vodnike, ki morejo dospeti celo do New-Yorka in se vrniti domov ne da bi jim bilo treba dopolnjevati svojih gonilnih sil. Nadalje je res, da so se poveljniki podvodnikov naučili veliko, kako se je treba izogibati mrežam in potopitvi, kako je hitro mogoče izginiti. Iz tega izhaja, da nemški podvodniki poznajo fizične nevarnosti, ki jih čakajo.
Ugotoviti je tudi treba, da poveljniki podvodnikov ne bodo prekrižavali glede Svaril potniškim parnikom izdanih navodil ali spravljali v nevarnost človeških življenj, dokler ladja ne bo poizkušala bežati se zaleteti v podvodnik ali streljati. Sklep glede nove podvodniške vojne naj torej v nobeni nevtralni deželi ne vzbuja ne-mogoču skrbi, izvzemši one ljudi, ki namenoma" nočejo potovati z oboroženimi trgovinskimi ladjami. Ko bi bili slučajno kedaj oškodovani Amerikanci, je Nemčija prepričana, da odgovornost za to ne bi mogla zadeti niti nemških podvodnikov niti nemške vlade, ker je dovolj svarila Amerikance javno in amerikansko vlado •*radno.
*. ___ ___
Končno In to Je morda najzanimivejša stran položaja: Nemčija |e odločena, da konča vojno. Veliko uradnih ličnosti se je izrazilo šele pred kratkim, da se vojna mora končati in da ste dve poti za to. Ena pot vodi preko morja s pomočjo podvodnikov in »Mowe«; druga pa ob nemških frontah.«	_
Obletnica zadnježa dnevo ruskega gospodstva v cernonlcah.
Severno bojišče, 17. feb. 1916
Danes praznuje glavno mesto Bukovine prvo obletnico osvobojenja Izpod ruskega jarma; 17. februarja ianjskega leta, ob 5 zvečer, je prikorakal prvi avstro-ogrski oddelek v Cernovice. Rusi so takrat gosoodarili tamkaj 82 dni.
Okoli 7. februarja je že ruski štab zapustil mesto in se preselil na drugo stran Pruta. Za meščane je bilo to dob^o znamenje. Slutili so, da Rusom prede slaba, in na tiho so se veselili. Njih slutnje so dobivale vedno večjo podlago, in veselje je dan na dan naraščalo v srcih prebivalcev Cernovic. In kako bi tudi ne? Dan na dan so prihajali veliki transporti čet, ki so korakale skozi mesto, sledili so drug za drugim vozovi z razbitimi topovi, or-donance so nervozno švigale semtertja po mestu, in na oficirskih obrazih se je čitala nemirnost, nervoznost.
Glasno se je že govorilo med meščani, da se Rusi umikajo in da so ure njih gospodstva štete.
16. februarja so vsi častniki in moštvo mesto zapustili. Eni so odhajali na Rusko, drugi v okope blizu mesta. Za poveljnika mesta je bil imenovan neki mlad ruski poročnik, ki je izdal povelje, da se po 6. uri zvečer nihče ne sme nahajati na cesti in da morajo hiše biti zaprte ter okna zastrta. Kdor se temu ne bo pokoril, zapade smrtni kazni.
Ta noč je bila zadnja noč. Vso noč se je čulo ropotanje po mestnih ulicah. Prevažali so še zadnje topove. Ko je napočilo jutro, ni bilo v mestu nobenega Rusa več.
Prebivalstvo je, kakor da bi se prebudilo iz dolgega sna, drlo na cesto. Glavni trg je bil ves črn množice, ki je pričakovala dohoda avstro-ogrskih čet
Kljub temu, da je bilo mesto dvakrat zasedeno po Rusih in dvakrat osvojeno, ni skoraj nič trpelo na zunanje.
Obiskal sem mesto ravno na dan te znamenite obletnice. Mesto je jako lično, dičijo ga široke, ravne ceste, z lepimi dvonadstropnimi in trinadstropnimi stavbami. Nekatere se jako odlikujejo od drugih, na ~*avnem trgu n. pr. mestna hiša, z lepim stolpom in velikim portalom, palača Bukovinske hranilnice in posojilnice in par drugih hiš v gotskem slogu. Krasna in impozantna je nadškofova rezidenca. Vredni, da se omenite, ste tudi poštna palača in finančna direkcija. Neki hotel, katerega ime sem pozabil, tudi krasno diči glavni trg.
Izložbe trgovin so povsem veliko-mestne.
Skozi mesto se vije ena edina tramvajska proga, ki gre od Pruta pa do ljudskega vrta.	.	X1 ..
Mesto je na zunaj videti nemško, ulice
so označene v nemškem jeziku, trgovci imajo večinoma samo nemške napise in razni oglasi, izvzemši namestništvene, so ravno tako nemški.
Splošno se govori nemško.
Zidje so jako močno zastopani; večji del trgovin je v njih rokah.
Kljub splošni in veliki draginji se v Cer-novicah je bel kruh, in si ga lahko nabaviš, kakor tudi moko, brez nakaznice, ali kaj sličnega.
Edini znak da se vrši velika svetovna vojna: nekatere trgovine so zaprte, ker so njih lastniki poklicani pod orožje.
Ženska moda ni čisto nič trpela vsled vojne, ženski spol tekmuje, kljub draginji, med seboj. Vidijo se dragocene obleke kakor v mirnem času.
Mesto ima električno razsvetljavo.
J. Karis.
Razne politične vesti
O nemških vojnih ciljih. V Nemčiji doslej ni bilo dovoljeno razpravljati o vojnih ciljih Nemčije. Te dni pa je pruski deželni zbor sprejel predlog, naj se dovoljujejo razprave v časopisju o tem. Berolinska »Kreuzzeitung« pripominja umestno: »Ako bi vlada odobrila ta predlog, bi imelo to jako dobrih posledic. Vsled naše molčlji-vosti se dozdevamo inozemstvu slabeji, nego smo. Poglejmo naše sovražnike, pa bomo videli* da ne ostaja brez sugesti-vnega delovanja, in celo tedaj ne, ko so usta prepolna, m je nerazmerje napram dejstvom očitno. Škodljivo je, da smo mi v dušnem in moralnem vojevanju potisnjeni v defenzivo. Nesrečna skromnost in rezerviranost!«
Domači mu
Notranji minister princ Hohenloiie je
izročil namestniku baronu fries - Skene povodom njegove zadnje navzočnosti na Dunaju znesek 12.250 K kot prispevek na Dunaju se vršečega dobrodelnega koncerta za begunce iz Goriške. — Namestnik baron Fries - Skene je daroval pomožnemu odseku za begunce iz Primorske v Lipnici 500 K.
Zopet »posebni poročevalec«! Pone-deljski »Berliner Tageblatt« je priobčil o bojih na soški fronti naslednjo brzojavko
svojega »posebnega poročevalca« iz _
c. in kr. vojnega tiskovnega stana, datirano 27 februaria- »----Ob dolnji Soči
se je predvčerajšnjim posrečilo c. in kr. četam v podgorskem odseku, da so iznenada napadle sovražni jarek. Pred vasjo Pevmo je avstroogrsk) oddelek ob zori iznenado posadko tega Jarka, ko Je spala, Je potolkel ItaUJane, ki so se postavili v bran, zasul Jarek la se vrnil na doberdobsko planoto « — Vprašamo ie, ali ima ta »posebni vojni poročevalec« sploh kaj pojma o našem primorskem bojišču? Pevma je vendar vas sevemozapadno Gorice, na desnem bregu Soče in je od Doberdoba oddaljena v zračni črti kakih 14 kilometrov, od Vrha sv. Mihela 10 km in celo od Rubij, torej od tam, kjer vzra-šča takoimenovana doberdobska planota nad soško - vipavsko dolino, pa kakih 8 km. Posebni poročevalec »Berliner Ta-geblatta« bo menda vedel vsaj to, da je doberdobska planota na levem bregu Soče, ali pa morda niti tega ne. In orni naš oddelek je torej šel z doberdobske planote kakih 20 kilometrov daleč — naravnost po zraku menda vendarle ni zletel tja — napadat sovražni jarek pred Pevmo, je pobil tamkaj speče Italijane in se vrnil potem na doberdobsko planoto. Radovedni smo, čez kateri most je ta »posebni poročevalec« poslal ta oddelek z doberdobske planote pred Pevmo in nazaj. Menda vendar čez »novi most«, ker so tako ujeti Italijani, ko so jih vodili na doberdobsko planoto, vsaj lahko videli vso Gorico od mosta pa do Št. Petra. — Kakor rečeno, ta »posebni poročevalec« svetovnega lista »Berliner Tageblatta* nima niti pojma o položaju na soški fronti in menda tudi ni nikdar imel v rokah niti najslabšega zemljevida teh krajev. Editao le tako je razumljivo, da more pošiljati v svet tako — milo rečeno — neumnost, ki je še tem očitneja, ko isti list v isti številki priobčuje tako jasno poročilo našega generalnega štaba, ki pravi: »Pred dnevnim svitom so izvršili oddelki posadke goriškega predmostja izpad nri Pevmi, iznenadili spečega sovražnika, zasuli en jarek in privedli nazaj s seboj 40 ujetnikov.« Taka so torej poročila takih »posebnih poročevalcev«.
Delodajalce in delojemalce, torej gospodarje in uslužbence opozarjamo na ve-levažno najnovejšo cesarsko naredbo, priobčeno med brzojavkami v današnji številki, ki ureja službeno razmerje v vojnem času.
Vpričo pomanjkanja olja. Pišejo nam: Lani se je priporočalo sejati, da se opomore pomanjkanju jedilnega olja: o^ršico in repaco. G. Viljem Rohrman, učitelj na kmetijski šoli na Grmu piše, da se olje iz semen imenovanih rastlin rabi za svečavo, mažo strojev itd. Rastline »soinčnice , ki jo vsak pozna, pa malokdo seje, se ni priporočalo sejati in vendar piše isti g. učitelj o njej, da daje njeno seme mnogo okusnega jedilnega olja. To rastlino naj bi v naših krajih močno zasejali; rodi v vsaki zemlji. Tako bi dobili dobro domače jedilno olje.
Zaželjena harmonika se ie odposlala našim rojakom pri c. kr. domobranskem pešpolku št. 5, 35 Marschk. 4 voj, vojna pošta 353 z željo, da bi si naši junaki za-krožili naše lepe slovenske in hrvatske popevke, ter z iskrenim voščilom, da bi si čim prej zdravi in veseli na ravno isti harmoniki zasvirali povratek v ljubo domovino. V imenu obdarovancev se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli k nabavi harmonike hvaležna Ant. Slavik.
Preko 80 učencev in učenk Ciril-Me-todovih šol nastopi v nedeljo, 5. t. m. ob 5 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu na prireditvi, katero priredi naša ženska podružnica CMD na korist revnim slovenskim otrokom v Trstu. Tri točke sporeda obsegajo petje, dve pa dramatski prizor: »Razgovor« in otroško igro: »Mala prostovoljca«. Prva pevska točka: »Slovenski dom« nam slika v 10 narodnih pesmicah lepoto slovenske zemljice in značaj njenih prebivalcev. Kaj ubrano se vrste v tem venčku eno in dvoglasni zbori s spremljevanjem klavirja in harmonija Narodni pesmi, ki je najlepša in najvernejša slika našega naroda, je odločena tudi druga točka. Pojo se tri koroške narodne, iz Zilske doline in Roža. Koroške narodne spadajo k najlepšim slovenskim narodnim. Večinoma so vse bolj resnega značaja.	To-
maž Košat jih je nekaj izmed njih izdal z nemškim besedilom; kot take so obhodile ves svet, a svojega pokoienja ne morejo skriti. Na nedeljski prireditvi se pojo čvetero^lasno. Otroci pojo sopran in alt, nekaj gospodov pa iz prijaznosti tenor in bas. Tem slede 4 enoglasni zbori za mladino s spremljevanjem klavirja, delo našega skladatelja E. Adamiča. Prva »Zapihaj južec«, naznanja v lahnem koračnem tempu »prihod kraljice Vesne« in zlatega kralja »Solnca« združeno s prisrčno prošnjo, naj južec prežene sneg. »Padajo snežinke« je zložena v molovera tonovem načinu, ki kaj srečno slika mrtvo naravo. Iz daljave se oglaša zvonček, vabeč k »Avc Marija«. Lepo ubrano moli zbor i:: konča z mogočnim »a molitev glasno moja duša moli«. »Tepežna pesem«, pa je vesela in nagajiva kakor zdravi otroci. Niso lahki ti zbori in stavijo posebno na otroška grla velike zahteve. A vsled svoje izredne lepote, se same priporočajo.
Sijajna Izgleda rodoljubne požrtvovalnosti. Znanstveno ukrajinsko društvo Ševčenka je narodna požrtvovalnost izdatno obogatila. Pokojni odvetnik dr.
Teofil Dembicki je zapustil društvu svoje vele posestvo, Beleluja pri Sniatynu v Galiciji v vrednosti milijona kron. Z zlatimi črkami bo pokojnikovo ime zabeleženo med dobrotniki svojega ' naroda. Veliko manjše, ali še bolj ganljivo je neko drugo volilo, ker prihaja od priproste kmetice. Kmetica M. Bilinska je zapisa-
la društvu na smrtni postelji 8000 K v gotovini.
Občni zbor Zavoda sv. Nikolaja. V poročilu pod tem naslovom se je vrinila neljuba pomota; računski pregledovalki sta namreč: g.e Franja Ferjančičeva in Marija IstiniČeva, med navedenimi odborni-cami pa sta izostali: g.e Franja Erženova In Marija Slemičeva.
Urota Zrinjsko-Frankopanska. Ta znani roman Evgena Kumičiča je dalmatinska Šolska oblast izključila iz vseh učiteljskih in šolskih knjižnic.
Iz papirne indjistrije. Položaj papirne industrije se slabsa sedaj od dne do dne. Zaloge smole so malone popolnoma iz-crpljene. Cena iznaša že sedaj 400 K za 100 kilogramov, proti 25 K pred vojne* Zaloge lesu so tudi blizu izcrpljene. Sekanje lesu je prenehalo a v kolikor ga je posekanega, pa je radi pomanjkanja na delavcih in vozilih onemogočena uporaba. Položaj je poojstren po pomanjkanju celuloze. Odkar je izbruhnila vojna z Italijo, je prenehal uvoz žvepla. Pred kratkim je vlada zaplenila zaloge železnega kršca, ki so ga tovarne izdelovale, vsled česar so se obrati skrčili. Prej ali slej sploh ne bo več celuloze.
Najprisrčnejše pozdrave pošiljajo tržaškim in okoliškim Slovencem na očeh bolni, v bolnišnici v Libanauu pri Gradcu nameščeni vojaki: Vekoslav Sever iz Rihemberka, Viktor Kralj iz Trebič, Alojzij Vovk iz Skednja, Anton Rot iz Srpeni-ce, Ivan Lovrenčič iz Doberdoba, Josip Žuljan iz Trsta, Kari Kodrič iz Rihemberka, Peter Ferletič iz Doberdoba, Josip Čok iz Skednja, Ivan Križman iz Materije, Alojzij Trebše iz Srpenice, Florijan Gomolj iz Pliskovice, Nikolaj Poropat iz Pirana, Andrej Kobal iz Sv. Lucije, Stanko Macarol iz Gorice. Nestrpno čakajo, kdaj bodo mogli zopet nad verolomnega Italijana.
Izgubljena je bila v ponedeljek zvečer med 7 in 8 uro, najbrže v predoru Mon-tuca, ali pa na potu od Piazza S. Giovani do Sv. Jakoba, denarnica s precejšnjo svoto. Ker je dotičnica žena vpoklicanega vojaka, je ta izguba zanjo občutljiva. Pošteni najditelj je naprošen, da najdeni denar izroči v našem uredništvu.
Kdo ve kaj? Gospa Ana Godina iz Trsta, Campo S. Giacomo št. 2, II. nad., bi rada izvedela kje se nahaja nje soprog Josip Godina, ki je ob začetku vojne odšel kot topničar v vojaško službo. V decembru 1914 se je nahajal v rezervni bolnišnici v Valjevem, a zadnje njegovo pismo je prejela soproga od njega prve dni decembra 1914, torej pred 15 moseci. Od tedaj ni dobila več nobenega glasu od njega. Pač pa je dne 7. januarja 1915 prejela od poveljstva baterije obvestilo, da se Josip Godina nahaja v srbskem ujetništvu in sicer bolan. Kdor bi kaj vedel o pogrešancu, naj to dobrohotno sporoči na zgornji naslov, kar bo v veliko po-mirjenje vse družine, ki je seveda v neprestanem strahu. Drugi slovenski listi so naprošeni, da ponatisnejo to nujno prošnjo.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9. do p.
do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136; zastavljeni meseca oktobra 1914., in sicer od štev. 37.200 do štev. 38.700.
List z najmanjšo naklado. Kdo bi mislil, da obstoji list, ki izhaja le v treh odtisih? In vendar izhaja tak list na Dunaju. Edin; njegov čitatelj je cesar in kralj Avstro -Ogrske. Prinaša izvadke iz važnih spisov v vseh časopisih sveta, ki jih odbirajo in prevajajo v posebni pisarni. Tiska se v državni tiskarni in se vsako jutro dostavlja cesarju v posebni mapi. Drugi od-tisek gre v državni arhiv, tretji pa je na razpolago službujočemu generalnemu a-djutantu. Tako Čitamo v »Oesterreichi-sche Faktoren - Zeitung«.
Za moško CM podružnico so daroval! šolskemu vodstvu deške CM šole: Kapelj Iv. 1 K, Kreševič Marija 2 K, Poženel Franja 2 K.
Prejemki prodojalitt aprovlzacljske komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 21. februarja do inkluzivno 27. februarja 1916 naslednje prejemke:
Št.	1	v ul. Madonna del mare K		8.579-32
n	2	v šoli na trgu Rosario	K	6.55970
n	3	v ul. delle Poste št. 14	K	7.865-71
n	4	v šoli v ul. Rossini	K	3.925-24
rt	5	v ul. Bachi 8	K	6.229-15
»	6	v ul. Acquedotto it. 38	K	4.26535
m	7	v šoli v ul. Parini 8	K	12-476-76
i»	8	v šoli v ul- Donadoni	K	8*354-54
1)	9	v zabavišču ul. S. Marco K		9-870*49
*	10	v ul. Giulia 35	K	4-975-21
■	11	v zabavišču v Škedniu	K	3'269-39
n	12	pri ,Tiro!cu< Sv. M. M. Zg. K		3-89261
n	13	pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K		2.058-25
n	14	pri Sv. Ivanu	K	3.030-57
n	15	v Rojanu	K	3.6S2-41
»	16	v Barkovljah	K	2.531 01
Skupaj K 91.565-71
CESKO - BUD JE VINICA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Gior^io Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
ma EB	MALI OGLAS!			] B ■
□□ □□		ee računajo po 4 stot. besedo. Uastno tiskane besede te računajo enkrat več. — NajmaujSa : pristojbina znaša 40 atotink. :	na	
ište
so družiao ki bi sprejela novorojenčka na hrano. Naslov pove Ins odd. Edinosti. 109
Proda
se 50 ustrojenih telečjih kož za vojake. Ulica San Francesco 10.	110
KU^Ujčni	vsake vrste. Jakob Margon*
ni.šn:ci)
ul Šolitario čt. 21 (pri mestni bol-
23
HIlElIlfASi? Ž:iklje vsake vrste po najvišjih cenah. illipUJglll J. Stebel Trst, uL Torrente 36 "
103
USm se deklico ali žensko za otroke, če rao oj6 |JWw da zna kuhati. Ulica Scorzeria št. 12, skladišče.	104
M delielo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-n;ke, razni gnmbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle iala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAHOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	' 02
TlfltafimfM MICHELE NO RS A, Trst, Corso IJUlUrillUl št. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briliante po najvišjih cenah.	<>8
I Umetni zobje
♦ i fnfirez feUnsN, zlate Rrone id obrobni
I ^VILJEM TUSCHER
X	konces. zobotehnlk
: TRST, ul Caserma ti 13, II. n.
9 zjutraj do 6 zvečer.
I Ordinira od
U


Darovi.
_ Pri otroški prireditvi CMD. sve'oiTanske podružnice v Lonjerju v nedeljo 27. februarja je bilo dohodkov 103-80 K, a stroSkov 9 38 K ; Čistega je ostalo 94 42 K. Glasom sklepa sa je odposlala polovica 47-21 K glavnemu vodstvu v Ljubljano, a druga polovica g, c. kr. komisarju mesta Trst za sklad, za vd >v« in sirote padlih vojakov. Odbor se iz >rca zahvaljuje gč. Viktoriji Gergič, ki je že drugič vodila vso stvar ter stem pripomogla dvema tako pleminitima napravama do Čedne svotice.
Za nage hrabre branitelje so darovali: 3 vrle „Neimenovane" Se 2 blazini s prevlakami (11 bi. vseh skupaj). Rodbina dr. TomLnškova Ljubljana: 30 knjig g čna Gojko Tominšek iz Ljubljane je pa daroval svojo ljubo harmoniko. Živel Gojko ! m bogdaj Se kakSnega Gojka. ki bi hotel napraviti se svojo harmoniko našim junakom veliko veselje !
Za nabiano harmoniko za južno bojišče so darovali; g. Ivan Kocmur Ljubljana 10 K, gospa Ljuba K o cm ur, Ljubljana K 10. Iskrena hvala !
Pr. HORVATH
TRST, Via Carintia 39 Specijalist za KOŽNI In SPOLNI BOLfcZN| ŠIBKOST In NERVOZNOS1 sa BOLEZNI v NOGAH In SKUPIH. Sprejema od 10 - t pop« In 4«7 zv mtmr ob nedeljah od 10 - 1.
Mno-fotografičnl atelf§
Trsi. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst
Izvršnje vsako foto^rafično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFIJ2 »t
Kadi udobnosti gosp. naroćui-kov sprejema naročbe in jih u-vrauje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.

Trst, nI. M Rivo štev. 42
III Prvi dobitek kron 100.000— ! I l
S <
^Razredna loterija.
Zrebanie 4. razreda se vril
14. In 16. marca
Sratke stanejo	Srečke stanajo
li K ZO, R 40, la R 80. ^ R160.—
In se dobivajo pri
Ljubljanski kreditni banki Podružnici v Trstu ulica Caserma 11
o
o-%
w
I I I 2750 dobitkov za K 919
Caserma 11 -
.400-- I I I \/