V BEŽlGRAJSKiH OSNOVNIH ŠOLAH Preveč sedečih ptedmetov Občinvkl komlte za družbene dejavnosti zatem pa ie izvrftnl tvel tta pred kratklm obravnavala povzetka poročll o slan)u vzgoje in Izobraževanja v Ijubljanskih srednjih iolah in v bežigrajskih osnovnlh Soiah, ki ju je pripravila Ijubljanska enota Zavoda za šolstvo Sloveni-je. Koi so ocenili na izvrinem svetu, sta poročili dobri, le področjo osnovnih iol je prikazano premalo pro-blemsko, da bi lahko razumell vse vzroke in posledlce danainjega stanja. V Solskem letu 1985/86 je tekel pouk za Bežigradom v sedmih samostojnih osnovnih Solah in v dveh centralnih z dvema podruž-nicama Enoizmertski pouk in ce-lodnevno šolo je obiskovala do-bra polovica učencev v petih 5o-lah. ostali pa so hodili v Solo do-poldne m popoldne. V prejSnjem šolskem letu je drgnilo klopi 6.677 učencev. šolsko leto pa jih je uspeSno zaključilo 6-577 ali 98.50 odstotkov vseh. Osnovne Sole se otepaja s pre-cejšnjimi prostorskimi težavami. Nekatere nima)o učilnic za go-spodinjskki pouk. nimajo kuhi-nje in jedilnice ali nimajo prosto-ra za prrmerno knjiznico Kljub temu se lahko bežigrajske os-novne Sole pohvalijo s 114.946 knjiznimi enotami mladinske, le-poslovne. poljudno-znanstvene in pedagoSke strokovne literatu-re. kar je 17 knjig na ufienca in učitelja. Vse Sole imajo računal-niSko opremo (od dveh sedmih celot), kar pa je &e vedno prema-lo za bolj Intenzivno delo večine ufiencev. Poročilo opozarja tudi na ne-pnmerno izobrazbo ufiiteljev. Delež nestrokovne zasedenosti delovnih mest je največji v oddel-kih podaljianega bivanja, na predmetni stopnji pa za predme-te glasbene. tehnične. likovne vzgoje, fizike in biologije Od 200 zaposlenih ufiiteljev |ih 14 nima dokončane izobrazbe. Ravnatelji se, kot so potožili. ukvarjajo na Solah z marsičem. tako da jim za tekoče spremljanje in svetovanje uCilel|em zmanjkuje iasa. Zato so predlagali, naj bi na mestnem nivoju organizirali pravno-fi-nančno strokovno službo, ki bo tovrstno problematiko poenote-no reševala. Bežigrajski izvrSni svet je ob obravnavi porofiila menH, da ]e treba v prihodnje posveliti večjo skrb organiziranju permanentne-ga izobraževanja osnovnošol-skega kadra ter večjo skrb raz-plsnih pogojev za te strukture, Njegovi Clani so predlagali, naj se novelira učni nafirt. tako da bi otroke razbremenili sedefiih de-javnosti in uvedli več športa, saj zdravniki ie dlje opozarjajo na slabo držo, ploska stopala in ukrivljene hrbtenice naSih šolar-jev. Med drugim so tudi predla-gali. naj bi pristojni v pnhodnje bolj spremljali in nadzorovali ka-kovost Solske prehrane. VSREDNJIHŠOLAH POMANJKLJIVI PROSTORIINOPREMA NAMENSKIHUClLNIC Srednje Sole se ubadajo s po-dobnimi težavami kot osnovne. le da so se z uvedbo srednjega usmerjenega izobrazevanja in z dopolnjevanjem ter spreminja-' njem mreže 5ol ponekod bolj izo-stnli Poročilo tudi tu ugotavlja precejšnje pomankljivosti pri Šolskih prostorih, predvsem pri telovadnicah. knjižnicah ter pro-storih za pripravo in razdeljeva-nje hrane. Tudi na srednjih Solah ne po-učujejo vedno povsem ustrezno izobraženi učitelji in prolesorji. Najboljša je izobrazbena struktu-ra pri učiteljih sploSno izobraze- valnlh predmetov, med katerimi jlh ima fiez 90 odstotkov visoko izobrazbo. Že dalj časa ugotav-Ijamo, kot pravi poročilo, da je pedagoško delo za tehnične strokovnjake nezanimivo zaradi stabega materalnega vrednote-nja ter pomanjkljive in zaslarele opreme Jn učil. Poleg tega pa si morajo za poučevanje pridoblti še dodatno pedagoško-andrago-ško izobrazbo. V Solskem letu 1985/86 je imelo kar 77 odstot-kov vseh učiteljev praktičnega pouka na Ijubljanskih srednjih feolah le srednjo izobrazbo. V tem šotskem letu sta le dve bežigrajski srednjt šoli dobili no-ve prostore za deto. PTT srednje-Šolski center se je povečal za na--mensko učilnico za pouk raču-nalništva, delavnico za slrokovni predmet in knjtžnico. Srednja šo-la tehničnih strok in osebnih sto-ritev pa je pridobila del prostorov doma Šole in jih bo za pouk pre-uredila v tem iolskem lelu Investicijsko vzdrževalna dela ter odpravljanje najnujnejših sa-nitarno-tehničnih pomanjktjivo-sti pa je teklo kar v 25 Ijubljan-skih srednjih šolah, med njimi tudi na bežigrajski Srednji nara-voslovni Soli. Kljub temu pa še ostajajo odprti Stevilni problemi. V naši občini ima na primer Srednja vzgojiteljska Sola Še ved-no popolnoma neustrezne mate-rialne pogoje za pouk naravo* slovnih predmetov. Od leta 1983 se ni uspela dogovoriti, kot ugo-tavlja poročilo, za souporabo na-menskih ufiilnic za te predmete s PedagoSko akademijo, ki ima učilnice opremljene po kriterijih višje iole Po vseh šolah je med drugim tudi nerešeno vprašanje vzdrževanja namenskih učilnic in redne oskrbe Sol s kemikalija-mi in drugim malerialom za ek-sperimentalno delo. Šole in predvsem njihova vodstva se zna)dejo kot vedo in znajo. Naj-večkrat jim to uspe ob izdatni pomoči organizacij združnega dela Lani so na primer na Teh-nični šoli strok in osebnih stori-tev s pomočjo združenega dela na novo opremili dve delavnici za praktični pouk v tekstilni usmeritvi in posodobili opremo nekaterih obstoječih učilnic za praktični pouk. Ker pa natnčno opredeljeni normativi Se vedno niso izdelani, se žal te učilnice ne opremljajo enotno, učna teh-nologija pa Se vedno zaostaja za opremo v sodobni proizvodnji. Na 26 Ijubljanskih srednjih Šo-la se je v lanskem Šolskem letu 6olalo 21.153 dijakov v 42 razllč-nih srednjih in 9 različnih skraj-šanih programih v dveh progra-mih v dveh stalnih izmenah. Po-rofiilo opozarja na nezasedenost nekaterib usmeritev in na preve-lik vpis orugje ter na majhen de-\et učencev, ki se preusmenjo 2e pred samim vpisom na šolo. Lani je z izobraievanjem prenehalo 1.027 ufiencev, nekaterih celo trk pred koncem v Četrtem letniku. Pomembna novost v minulem šolskem letu pa so bile štipendije za nadarjene učence. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v minu-lem šolskem letu podeljenih na vseh srednjih šolah 2.832 pohval, nagrad in priznanj, kar je za 1,8 odstotka manj kot v letu prej, in 6.563 vzgojnih ukrepov, kar je za 4,3 odstotkov vefi kot leto prej. 70 učencev pa je bilo izključenih iz 6ol. Ob koncu šolskega leta je napredovalo v višje razrede 91 odstolkov učencev. Ob obravnavi poročila je beži-grajski izvršni svet predlagal, naj se v okviru Izobraževalne skup-nosti Slovenije izdelajo smernice za enotno opremljanje specializi-ranih učilnic ter naj se sproži enotno akcijo za oskrbo srednjih šol z materialom za laboratorij-sko deto. Predlagali so, naj bi posebna izobraževalna skupnost ugotovila potrebo po oblikova-nju programa V. stopnje za po-dročje cestnega prometa in V. stopnje za tekstilnega konfekci-onarja (kar bi ustrezaio popolni srednji strokovni izobrazbi). Na aklivu ravnateljev je treba začeti reševati problematiko prehrane srednježolcev (zdaj je vanjo vključenih manj kot polovico di-jakov) ter se zavzemati za večjo prisotnost šolskih svetovalnih služb pri reševanju vzgojne pro-blematike. V prihodnje naj se del sredstev meslne izobraževalne skupnosti, ki se zbirajo po pri-spevni stopnji 0.5 odstotka na-menili tudi za opremljanje učil-nic ter za primerno nagrajevanje učiteljev, Cimprej pa bo treba za-gotoviti tudi prostore za nemote-no delo Srednji vzhojiteljski šoli, V prihodnjem Solskem letu se obetajo tudi spremembe v mreži Sol. Na srednji naravoslovni Soli bo število oddelkov naravoslovja zmanjšano za en razred in bo v prihodnje pouk teket v desetih namesto v enajstih oddelkih. V. P.