105. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 8. maja
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan irežer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejernan ra avstr i j sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. _ Za
Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za je<l<n mtteo 1 Rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankhati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pravnižtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
"V LJubljani, 8. maja.
— .r.— Justičnega ministra najnovejši jezikovni ukaz napravil je mnogo hrupa, ter prav zelo raz-dražil živce našim Nemcem. Najostudnejša je pri tem okoliščina, da se ti nemški politični fantiči, ker se ministrovemu ukazu najmanjša neliberaloa pegica očitati ne more, zaganjajo v slovenski jezik te* trdijo, da ta jezik nij sposoben za rabo pred sod-nijami. No, pa to nij nič novega! Naši ustavoverni mladeniči in plešoglavci se pri vsakej priliki, kadar jih je politična modrost privedla do politične klofute, in kadar nijmajo nikakega argumenta, s katerim bi se na videz pobijati dale pravične naše narodne zahteve, vržejo po našem jeziku ter sodijo o njem, kakor bi ga do zadnje korenike poznali, kakor bi bili spisali uže na stotine slovenskih jezikoslovnih knjig! Kdor pa ve, da ti kričači slovenščine niti toliko učeni nijso, kakor njihove krščenice in kuharice, ne more se prečuditi nad njihovo aroganco, s katero odrekajo našemu jeziku vsako prihodnjost, ne da bi bili zmožni, najkrajši slovenski stavek pravilno izgovoriti ali zapisati. Ali to je ravno dokaz, da se ne bojujemo s pravimi Nemci, ki so vestni in objektivni. Bojujemo se s četo slovenskih renegatov, ki pod nemškim ukradenim perjem skri vajo sprideno slovensko meso in ki se od nemške kulture sedaj rede, kakor tiste slabe rastline, ka-te» e se rede s sokom družin rastlin, in o katerih človek ne vé, čemu da so ustvarjene!
Slovanski jezik ima svojo prihodnjost, in bode brez dvombe leto za letom napredoval, in le v čast mu služi, če ga sovražijo tako nečisti elementi. In ako ga bodo pri miru pustili, da se bode mogel upeljati tudi v sodnijsko prakso, potem se bode v malo letih pokazalo, da je za sodnijsko rabo isto tako zmožen kot nemški.
Vender si pa ne smemo prikrivati, da najnovejši jezikovni ukaz zadostuje komaj najpohlevnejšim
zahtevam. Resnica je, da je s tem ukazom upeljan velik napredek, in sicer ta napredek, da slovenskih vlog sodnije ne bodo več smele zavoljo ničnosti odbijati, in da se ne bodo več mogle pridobljene pravice zavoljo jedne slovenske vlogice streti, kakor se stare leŠČnik mej kleščami. Preganjanje je odpravljeno, ali s tem pa Še nij upo-Ijana svoboda slovenskega uradovanja! Ravno to nas je napotilo, da spregovorimo še jedenkrat o Pražakovem ukazu. Minister je izrekel, da morajo sodnije slovenske „ vloge" sprejemati, in sedaj je sodnijam na voljo dano, raztolraačiti si omenjeni izraz.
Ker so pa nase sodnije take, kakor so, potem niti jed nega trenutka ne dvomimo, da bodo gospodje sodniki pod „vlogo" samo tiste s[ubsumi rali, ki se pri tako z v a n e m vložnetn zapisniku vlagajo, ki so se torej zunaj sodnije spisale, ter lepo mundirane in kolekovane pri-uesle v urad! Izključeni bodo vsi zapisniki, vse obravnave, in kdor je tožbo vložil v slovenskem jeziku, moral bode potem pri obravnavi hote ali ne hote nemško govoriti! Do sedaj anulirale so se cele pravde zavoljo ponižnega slovenskega spiseka, če je po naključbi zašel mej akt; ndsJe pa se bodo, kakor mi vi s oko nadsodnijo v Gradci poznamo, z znanimi argumenti anulirale pravde, če se bode po naključbi staknil v n j i h kak slovenski protokolček! Kmalu bodemo zopet doživeli časov, da bode slovenski jezik zopet uzrok ničnosti, :n sicer v protokolih, če tudi ne več v tožbah in druzih spisih, ki se spišejo zunaj sodnije !
S tem, da je justično ministerstvo izdalo zadnji svoj ukaz, pripoznalo je, da obstaja potreba, da se urede jezikovne razmere pri naših sodnijskih uradih. To vprašanje se mora rešiti, ker smo ravno  v  zadnjem  času   videli,  da se je
vsled nerešenega tega vprašanja prav močno omajala pravna varnost v sloven-skin pokrajinah! L'e se zavoljo slovenskega spisa čez mnogo let in uže v teku eksekucije smejo vzdigniti vse pridobljene zastavno pravice, in če se čez mnogo let sme slovenska tožba stranki z do-stavkom povrniti, da je vse nič, kur si je vsled te tožbe priborila, in da naj se prične iz nova za svojo pravico pehati, potem se pri nas ne bodemo mogli več zanašati niti na sodnijsko rubežni niti na javno knjigo, potem nastati mora pravni kaos, ki si ga niti v svojih mislih opisati ne upamo! Vprašanje je bttjno ter seza v vitalne interese naroda, ki je od-kazan, da si išče svojo pravico pred sodnijatni! Tako vprašanje ne sme se rešiti polovičarsko, in polovičarsko je rešeno toliko časa, dokler se ne izgovori načelo, da imajo sod n i j e sprejemati vsakovrstne slovenske vloge v kazenskem in civilnem obravnavanji, in da imajo stranke prosto voljo, pri vsakej ob ravna vi posluževati se slovenskega jezika ter dotične zapisnike spis a vati v ravno istem jeziku. Ta zahteva je pravična in naravna! Ali o tem govoriti hočemo v jednej prihodnjih številk !
Politični razgled.
\olianp dežele.
V L j u b I i a n i H. maja. Dne 3. t. m. imel je <lrž«t vii«'i»;i /hor.i
odsek za posvetovanje o kongruji (plača duhovnikov) sejo in poslanec Obratsehai stavil je vladi nasproti predlog, Iiaj bi se plača ue premerila po krajih, ampak po službenem času, in sicer tako, da bi oni, ki dalje kot duhovnik službuje, tudi dobil večjo plačo in sicer za Kranjsko, Koroško, Štajersko, Tirolsko, Predaielsko, Istro, Trst, Goriško, Gradldkb in Bukovino: župnik prvega reda 800 gld., druzega reda 700 gld., tretjega reda G00 gld., pomožni duhovnik prvega reda 350 gld., druzega reda 300 gld. V glavnih mestih pa, kjer je živež posebno drag, naj \ i se dajale doklade do 300 gld.
LISTEK.
3W O IT-
(Spisal I. Turgeujev, preložil M. Malovrh^ Drnjja lin j i*jf! i.
XII.
(Dalje.)
Paklin je bil v velikej zadregi. Nekatere krati uže pogledal ga je novoobriti Sipjagin od zgorej doli, potem vzel je iz žepa srebern etui za smodke in ponudil — — da, res je, ponudil je Paklinu smodko, ki jo je držal z drugim in tretjim prstom desne svoje roke, ki je bila oblečena v rumeno angleško rokavico.
„Jaz ne pušim," ščebetal je Paklin.
„Ah!" odgovoril je Sipjagin in si sam izvrstno regalijo zapulil. „Reči vam moram, čislani gospod Paklin," začel je zopet nenavadno ljubeznivo gospod
Sipjagin ter rine oblake dima iz ust spuščal.....
„da Bcm vam . . . prav . . . prav . . . hvaležen . . . Včeraj .... bil sem .... morda.... prestrog . . . to nij ... . moj značaj.   (Sipjagin govoril je nalašč
v takih stavkih.) Bodite .... preverjeni .... da je res tako ....   Ali ... . gospod Paklin .... potni slite si moj položaj .... najedenkrat .... kompromitira brat moje žene sebe samega in mene! Ah V . . . gospod Pakiin! — Mislite li, da to nij — nič V"
„Jaz tega nikakor ne mislim, ekscelenea."
„Ali ne veste, kje in zakaj so ga zaprli?"
„Čul sam v T . . . skem okraji."
„A od koga ste to culi?"
„Od .... nekega človeka."
„Vem, da ne od ptiča.....Ali od katerega
človeka V H
„Od .... necega uradnika gubernatorjevega."
.Kako so zove?"
„Uradnik?u
»Da.«
„Zove se.....zove se Uljaševič; izvrsten
uradnik, ekscelenca. — Brž ko sem to doznal, hitel sem k vam."
„Da, da! — Jaz se vam še jedenkrat zahvaljujem. Ali kako nespametno je ono bilo, silno nespametno je ono bilo. A? Gospod Paklin? A?"
„Silno nespametno!" vzkliknil je Paklin in se od straha stresel in potil. „To je dokaz, da ruskega
kmeta ni na j m en j poznal nij. GrOSpod Markelov je drugačen, kolikor ga jaz poznam, dobrega srca — ali kmeta našega ne pozna. (Paklin pogledal je pri teh besedah Sipjagina, ki ga je motril s'cer hladno ali ne sovražno.) Ruski ^a kmeta nij možno spuntati drugače, nego da se njegova udanost do gosposke in carske obitelji zlorabi. Treba si je kakšno legendo izmisliti izvolite se samo spomniti Deme-trija — tisti, ki jih ščuje, si mora z razbeljenim rubljem carskega orla na prsi pritisniti . . . w
„Da, da, kakor tisti razbojnik Pugačev," dejal je Sipjagin s takšnim glasom, kot da hoce reči: „Mi tudi fie nijsmo povestnice pozabili .... ne postavljaj se torej preveč!" — Potem pak rekel je še jedenkrat, „kako nespametno" ter jel opazovati goreči konec svoje smodke.
„Ekscelenca!"  vzdihnil je zdaj  Paklin, rjaz
sem poprej  rekel,  da ne  pušim.....to pa nij
res.....jaz rad pušim; . . . . vaša smodka diši
tako zapeljivo . . . ."
„A? Kaj? Kaj?" vprašal je Sipjagin, ali nij dal Paklinu toliko ortuška, da bi to prošnjo ponovil, nego mu hitro svoj etui za smodke ponudil.
Paklin zapalil si je smodko pazljivo in hvaležno.
Štajerski poslanec Poseli, to je oni mož, ici je tudi zapustil prapor levice, stal je pred kratkim pred svojimi volilci, da se opraviči o svojem izstopu iz levice in da si zagotovi volilcev zaupanje. On je opravičeval svoj korak tako: „Tako) začetkom zje dinjenja pokazalo se je več povodov takemu izstopu kajti bila je tam takoj ona frakcija, ki je botela vladati, ki nij druzega hotela, kot da smo jej mi stremeni, da ona z našo pomočjo zleze na konja." Tudi to je lepa obsodba levičarskega počeni.uij a.
Poročila iz Ilerceprovine glase se pomirljivo; pacifikacija napreduje. Slednje vesti iz Foče so prav vesele. Izimši neposredno na meji ležeče kraje in one v dolini Sotijeska vrača se prebivalstvo v vedno večjem številu domov obdelavat polje. Promet postaje vedno živahnejši in k oblastnijam do-haje vedno več prosilcev. Prebivalstvo voljno plačuje davke, na nekaterih krajih hote celo za vse leto na prej plačati.
Vnaiij«* države.
Bolgarski knez je zdaj gost na ruskem dvoru in listi se mnogostransko trudijo dokazati, kak pomen ima ta obisk. Sicer pa nij treba mnogo ugibati, kajti pogled v Bolgarijo kaže nam jasno, kaj potrebuje knez in kaj mu je storiti. Razmere v Bolgariji so silno čudne; najbolje osvetljuje jih program, katerega so v narodno-konstitucijonelno stranko zjedinjeni liberalci in konservativci sestavili. Glavno zahtevanje je prosto voljeno narodno zbranje. Dalje zahteva se revizija ustave, splošno zmanjšanje stroškov, svoboda tiska in taka vnanja politika, ki bode zagotovila Bolgariji prijaznost Rusije in simpatije drugib vlastij. Če bode knez hotel ostati, moral bode pač te zahteve izpolniti.
Odkar je ruuiimska vlada .sprevidela, da bi v svojem nasprotovanji o podunavskem vpra Sanji ostnla morda le sama, jela je zopet nekoliko bolj pomirljivo in dopu-tljivo se kazati.
Turčija si hoče na vsak način pomagati iz mizerije. Sultan obrača nekaj časa sem vso pozornost na dve vprašanji Prvo zadt.va pomnožitev vojne, drugo pa industrijelni razvoj dežele. V to svrho imajo vsak dan razne komisije posvetavanja, kako bi se rešili najbolje ti vprašanji.
Razmere v Egiptu so vedno slabejše. „Opi-nione" poroča, da voditelji tako zvane narodne stranke ne zamude nobene prilike, da bi ne ropali državne blagajuice in si polnili svojih žepov z državnim denarjem.
Privatna  poročila iz lia(a!<iMije pripove dajo, da je razburjenost mej   prebivalstvom vedno večja.   Situvacija pa postaje še vedno slabejša, ker je bila slednja žetev zelo pičla in za tega delj trpi ljudstvo pomanjkanje.
Danes prične se v nemškem državnem zboru debata o monopolu tabaka. Kakor se čuje, bode Bismark začel debato z daljšim govorom O monopolu m se potem udeleževal debate.
Dopisi.
S I4.ra.«(a 5. maja. [Izv. dop.] (Zborova nje slovenskega učiteljskega  društva za 8 e ža ns ko-kom en s k i okraj v Tomaji.) Včeraj imelo je to društvo svoj glavni občni zbor v To-maju. Udeležilo se ga je 24 društvenikov. K zboru
so prišli večinoma le mladi učitelji, t. j. taki, ki so komaj par let v službi. Od starejših nij prišla še petorica ne. Navzočen bil je tudi novi g. c. kr. okrajni šolski nadzornik, menda kot vladni zastopnik. Takoj po 10. uri otvori g. predsednik A. Le ban, nadučitelj v Komnu, zborovanje s primernim pozdravom. Potem je gospodična tajnica Štrukelj iz Komna, či-tala poročilo o delovanji društva v minolem letu. Poročilo blagajnika se je na to vzelo na znanje in računi so bili za dobre spoznani. — Sledila je potem volitev novega odbora. Pri tej priliki pravi g. predsednik A. Leban, da on ne prevzame niti predsedništva niti odborništva več in sicer iz tehtnih uzrokov, katere je navedel. Pravi nadalje, da je društvo sedaj prebilo prvo leto svojega delovanja, ter da stoji na dobrih nogah, tedaj naj bi kdo drugi prevzel sedaj društveno vodstvo; on je itak z drugim delom zadosti obložen. — Tudi tajnica prosi, da bi se jej ne skazala več ona čast s tem, da bi se jo zopet za tajnico volilo, ker ima tudi zadosti druzega dela.
Volil se je na to sledeči odbor: G. Ant. Be-nigar, nadučitelj v Tomaji — predsednik. G. Ant. KorAiČ, učitelj v Komnu — podpredsednik. G. Janko Leban, učitelj v Lokvi — tajuik. G. Jos. Hrovatin, nadučitelj v Sežani — blagajnik.
Po tej točki je referiral g. Janko Leban: „0 važnosti materinega jezika v ljudskej soli." Užil je za ta referat živo pohvalo in mi srčno želimo, da bi g. Janko Leban svoj referat blagovolil priobčiti v „Slovenskem Narodu" kot — podlistek. — Točka: „Praktičen poskus iz zgodovine" moral je izostati, ker dotični referent, g. M. Kante, se nij bil na to pripravil, ker je bil pri učiteljskem izpitu v Kopru.
Konečuo se je sprejel predlog, da bode društvo prihodnjič — prvi četi tek julija meseca — zborovalo v Lokvi pri Divači. —
Po zborovanju bil je skupni obed ter se je popevalo in popivalo toliko časa, dokler nij prišel „lo čitve čas". Da se zopet vidimo v Brkinih!
"#i Dunaja 7. maja [Izviren dopis.] Nem škega Parteitaga v Cel ji tedaj ne bo; tako so sklenili liberalni nemško-štajerski poslanci Sploh nemški poslanci takoj iz početka, ko se \ časnikih začelo pisati o Parteitagu izrekli se proti temu in nekateri so se celo Imdovali nad rogovi ljenjem ptujskega dr. Mihelitscha.
Sprevideli so, da bi cela demonstracija ne samo ne koristila spotlnještajerski nemskutariji, nego škodovala, ker bi Slovenci potem po vsej pravici lehko zahtevali, da se jim dovoljujejo tabori. Raz-draženost bi tem verja bila, ker bi Slovenci spoznali, da Nemci, ki se v narodnem oziru niti naj manje nijmajo"pritožiti, iz zgolj sovraštva do Slovencev se protivijo narodnej ravnopravnosti. Nij huje blamiran je ptujski Mihelitsch. Na njem 83 začenja obistiniti stari izrek: Izdajstvo (renegatstvo) se ljubi, izdajalca in reneguta pa so zaničuje.
Z Dunaja 7. maja.   [Izv. dop.]   (Iz dr« žavnega  zbora.   Kedo   bode predsednik v Šleziji? O nemške j drznosti na Slovenskem.) Leno in počasno teče debata o carinskem cenilniku dalje.   Veliko govorov, a malo dobrega zrna.   V petek je bilo Še kacih sto govornikov zapisanih za ali proti vladnej predlogi.   Zato je predsednik zbornice dr. S molka prosil,  naj se govorniki drže stvari. Ta opomin ima pa le malo uspeha. Kajti hitro prišli so na vrsto govori  trajajoči celo uro.   Zbornica je navadno precej  prazna, posebno na levej strani.  Sprejmo se navadno stavki, kakor jih je predložila vlada in do dene« nij še bilo čuti o moči kompromisa, ki so ga baje sklenili levičarji z nekaterimi  avtonomisti.   Tukajšnji konservativni list „Vaterl." o takem kompromis« celo nič ne ve, in če bi res obstal, pravi, da Tirolcev gotovo nij  zraven.   Trdi se celo, da je vlada Tirolcem obljubila, da bode privoz žita na železnicah iz avstrijskih dežel zelo znižala, tako, da žito Tirolce ne bode stalo več, nego ako se dovozuje iz Italije. Ti-rolci bodo menda iz tega uzroka za žitno carino glasovali, kakor je predlagana od vlade.   Včeraj je vit. chlumetzkv napal celo vinsko carino, češ, da je previsoka ter da naj  se zniža od 20 do 12 gld. Njegovo dakozovanje pa je bilo silno medlo. Pobil ga je levičar Furnkranz  prav  lehko. Dr. Kronavvetter jezi se v tej razpravi prav cesto. Pa mu čisto nič ne pomaga   V soboto  predbacival je predsedniku zbornice,  češ,  da  patronizira slanike. Dr. Smolka je odločno zavrnil  očitanje pristranosti, in ploskali sta obe strani zbornice.  Ko se je govorilo o rudah, vnela se je živahna debata. Poslanec Greuter pravi, da se pri  stavbah  rabi  le italijanski mramor, ne pa tudi tirolski, ki je ravno tako dober.   Celo pri no vej  držav nej zbornici rabilo se je največ italijanski mramor.   In baš to poslopje naj bi bilo zidano iz avstrijskega kamna. (Odobravanje na desnici.) Saxa loquuntur! Kamen naj pove, da je Avstrija jednotna država.   (Dobro na desnici. Klici na levici:  Nij res! Federalizem!) Vi kličete federalizem,  pa   ste  vender  predvčerajšnjim sami dokazali, da je ta ne samo pravimi državnega zbora, temveč celo pravina posameznega okraja. (Odobravanje na desnici.)  Dr. Menger je tudi za to, naj se pri stavbah rabi tirolski mramor (in izreka željo, da bi le tirolski poslanci tudi tako trdni bili, kakor njih skale, posebno če gre za nekatere žitne carine, pri katerih je  odhod nekaterih kot skala trdnih mož vzbudil nekaj pozornosti.   Tu je se ve da levica koj ploskala.   Poslanec Greuter pa koj odgovori, da se je on pri glasovanji o žitnej  carini le zarad tega podal iz zbornice,  kjer je njegov prijatelj Negrelli omedlel, kar bode poslanec Czar-torvski sam potrdil ter da nij koj šel od njega. Je-h s tem pregrešil se zoper tirolski značaj ? On meni, da je storil le prijateljsko dolžnost človečan-stva, ako je kot duhoven nekaj  minut ostal pri
„Dobri hip je prnel," mislil je Pakiiu in hotel govoriti, ali Sipjagin ga je prehitel.
„Kakor se mi vidi, govorili . . . Kaj uže? . . . da o svojem .... svojem prijatelji .... ki se je z mojo BOrodnico .... oženil .... Ali ga kdaj vi-diteV .... Gotovo sta tu kje v bližini?"
(„Aha!" mislil je Paklin: — „Sila bodi pazljiv !") ,,Samo jedenkrat sem ja videl, ekscelenca . . . ona res ne bivata daleč od tu.*'
„N«ravuo je," nadaljeval je Solomin .... „da ae jaz za ona dva ne morem več ozbiljno zanimati; to sem vam uže razložil: niti za ono lahkomiselno dekle .... ni za vašega prijatelja. — Moj Bog! Jaz sem človek brez predsodkov, ali vsak mi mora priznati, da je to vender preveč!   Neumno je! veste? V ostalem,  meni  se   vidi.  da so bili v prvej vrsti politični uzroki krivi njijine zveze. („Politični U/Toki!!" je ponavljal in se zaničliivo smijal.) Ti v prvej vrsti!" „To je tudi moje mnenje, ekscelenca!" „Da,  gospod Neždanov je z dušo in telesom „rudečecu. Priznati mu moram, da svojih principov nikdar tajil nij."
„Neždanov," hotel je Paklin svojega prijatelja zagovarjati, „se je morda spozabil, toda srce njegovo . . ."
„Je dobro/ segel mu je Sipjagin v besedo, „kakor pri Markelovu. — Vsi ti gospodje imajo dobro srce. — Gotovo je tudi Neždanov pri tej stvari kaj kriv . . . zapeljan je se ve da . . . Morda naj tega tudi še zagovarjam ? !w
Paklin vzdihnil je milim glasom:
„Ah da, da ekscelenca! Vzemite i njega v svoje zaštito! On je tega gotovo vreden ... gotovo . . .u
Sipjagin zakrulil je na nek poseben način in vprašal :
„Vi tako mislite?"
„In ako uže zanj ne, vsaj za svojo netja-kinfo .... njegovo ženo!" (Moj Bog! moj Bog! mislil si je Paklin, kako lažem!)
Sipjagin stisnil je oči.
„Vi ste," rekel je dobrohotno, ndober, zvest prijatelj. To, mladi mož, je lepo in hvalevredno. — Ona dva sta torej tu blizu?"
„Da, ekscelenca, v nekej tovarnici . . .w Paklin prestrašil se je in se ves tresel. Sipjagin mlasknil je z usti. „Te, te, te . . . pri Solominu! Tu torej! — To mi je tako uže znano bilo;  nekdo mi je pisal .....Da." — (Sipjagin nij do tega hipa ni-
)
česa vedel; ali spomnivši se ponočnega pogovarjanja mej Solominom, Neždanovom in Marijano, ko je prvi pri njem bil, je svoje limanice tako dobro nastavil, da se je Paklin koj na nje ujel.
„Ako to veste," — rekel je Paklin in v -drugič utihnil . . . bilo je prekrasno .... uže iz samega pogleda Sipjaginovega je videl, da se je ta ž njim igral, kakor mačka z mišjo.
BEkvScelenca," jecljal je nesrečnež, „bodite preverjeni, da jaz prav za prav ničesa ne vem . . ."
„Kdo vas pa kaj vpraša?! — Za koga pa imate mene in samega sebe V" odgovoril je s po-vzdignenim glasom Sipjagin ter se prav ministerski naslonil in zamislil.
In zopet čutil se je Paklin majhenega in — ujetega ... Do zdaj pihal je dim svoje smodke v stran, zdaj nehal je celo pušiti . . .
„Moj Bog!" vzdihoval je sam pri sebi in v glavi se mu je vrtelo — „kaj sem storil! — Vse sem izdal . . . Imel me je za norca, z dobro smodko me je kupil! Postal sem denuncijant . . . Kako se je tej nesreči ogniti? Moj Bog! ..."
Nesreči se ogniti bilo je nemogoče. — Sipjagin se je zdaj zavil v svoj plašč; dostojanstveno kakor se to bodočemu ministru pristoji.   Za četrt
omedlelem duhovniku. (Odobravanje na desnej). Iz te epizode lehko razvidite, kako temeljitimi uzroki debatujejo levičarji.
Mnogo se govori in piie o tem, kedo da bode imenovan deželnim predsednikom v Š lezi ji, ker je umrl velik germanizator Summer. Poljski listi imenujejo tri kandidate, namreč podpredsednika ga-liskcga deželnega namestniitva Zaleskega, na-mestniškega svetovalca grofa B a d e n i j a v Krakovu in namestniškega svetovalca v Lvovu, L o e b 1 a. Vsi trije so dobri Poljaki.
Češki „Pokrok" se pa jezi, da bi na to mesto prišel Poljak, akoravno je Šleska del češke krone. „Gazeta Narodowau iz Lvova pa na to od-govorja, da naj Čehi ne bodo v strahu; ako bode imenovan Poljak, gotovo bode pravičen českej narodnosti v Šleziji. Od drugod se pa trdi, da bode na Summerjevo mesto imenovan Nemec. Če se slednje zgodi, bode se lehko reklo: »duobus litigantibus tertius gaudet."
Vest „Slovenskega Naroda", da hote Savinj-Čani proti „verfassungstagu" v Ceiji sklicati tabor, prešla je v vse nemške, češke in poljske liste. Odločnost štajerskih Slovencev proti drznemu nemčur-stvu hvalijo vsi češki in poljski listi in vsak pravi Slovan veseli se nad zavednostjo Savinjčanov.
Tudi novica o pruskih agitacijah v Mariboru in Celji razmotrivajo Češki in poljski listi. Mej slovenskimi poslanci vzbudila je veliko nejevoljo. Kakor se .Narodnim Listom" z Dunaja brzojavlja, bodo slovenski poslanci radi tega pri ministru nauka ba ronu Conradu vložili pritožbo. Dobro bode, da se velikonemškim ravnateljem a la Swoboda v Celji, Gutscher v Mariboru in drugim nemško arogant-nostjo navdani m profesorjem krča na prBte. V imenu slovenskega naroda pa naj se odločno terja, da se profesorji, ki so pruski agitatorji v Mariboru, Celji itd. spravijo v stran ter nadomestijo s Slovenci. Nemcem se potem gotovo ne bodo godile take krivice kot sedaj Slovencem.
Domače stvari.
— (Glasbeno-d eklam. akademija) na korist ubogim dijakom, ki je preteklo soboto napol nila gledališče, izpala je vseskozi jako dobro. Na stopilo je kacih 150 dijakov, od prvo- do osmošolca, od tankega soprana do solidnega basa, in kar so peli in kar so deklamovali, vse bilo je dobro opi-ljeno in dobro premišljeno. Razen mešanih prav vrlo prednašanih zborov, omeniti nam je deklamacije gospoda H. Pfeiferja, kateri je S. Gregorčičevo „V pe-pelničnej noči" prednašal pravim občutkom in primernim naglasom. Foerster-jev zbor „ Pobrati-mija" pel se je krepko in lepodoneče, isto tako Maks Bruch-ov „Normannenzug". Od g. Foersterja prav ugodno sestavljeni venec Vodnikovih in na Vodnika zloženih pesnij za mešan zbor, čveterospev in orkester vzprijet bil je  posebnim priznanjem.   Pa tudi
druge točke, kakor simfonija za dve gosli, fantazija na klaviru zlasti pa ensemble 24 goselj s klavirom bile so tako eksatne, da gre dijakom in učiteljem gotovo vsa pohvala. V prizoru iz Schillerjevih nDie Piccolomini" odlikoval se je posebno g. Drukar z lepim, sonornim glasom in čvrstim izrekom. V kratkem rečeno, ta večer bil nam je v redek užitek in uverili smo se, da „nada naše bodočnosti" tudi lepe vede goji marljivo in z izvrstnim uspehom.
— (V Borovnico) pride novo imenovani župnik gospod Ivan Oblak od sv. Helene vtorek, 9. t. m. popdiudne na mesto pokojnega Ant. Jugo-viča. Občanje ga bodo kolikor mogoče slovesno sprejeli in počastili. V nedeljo po tem pa bode prazni čna inštalacija.
— (Smešno in bedasto!) Nekov župan v ljubljanskej okolici je baje naprosil — bahal se je saj, da ga bo! — svojega okrajnega glavarja, naj bi mu v občinskih zadevah le lepo „po nemško" dopisoval, češ, da se bo tako njegov sin (ki je menda tudi občinski tajnik) „brez špendij" nemščine navadil. — Izvrstno, oča župan! Ta misel je vredna polovnjak vina! Sam oča župan pa zasluži meda-lijo s krono ali pa tudi brez krone, kajti taka očetovska skrb je redka in občudovanja vredna! Kadar se pa sinko priuči nemščini, tedaj bomo okrajnega glavarja naprosil', naj dopisuje po francosko, da se tudi tega sin nauči. In konečno bo lehko znal poleg 99 jezikov še kitajski, če Bog zdravje da sinu pa okrajnemu glavarju in pa dolgo življenje očetovemu „županovanju!tt Pa vse to „brez špendij-, ali se nij čuditi, oča župan ! Ko bi se pod solncem le še našla šola, da bi Človek razumel in „zasto-pil" pisanje, če prav ne bi znal ni pisati ni brati, — kaj ne, to, to, oča župan! — Dovolj tega! Mi mislimo, da bodo možje v tistej občini temu čen-častemu očetu županu take babje kaprice s korenino iz glave izbili!
— (Iz Ljutomerskega okraja) so nadalje peticije za upeljavo slovenskega jezika v šole in urade sledeče občine: trg Vrže j, K ljučaro vci, Vučjaves, Logarovci, Iljaševci, Boreči in krajni šolski svet pri Mali nedelji svojemu poslaucu g. Hermanu poslale.
— (Iz Mozirja) se nam piše v dan 7. t. m.: „Savinjski Sokol" se zaradi ravno o binkoštih zborujočega tabora v Celji ne bode mogel udeležiti 20 letnice pjevačkega društva „Kolo" v Zagrebu. „Sokol" šteje si v svojo dolžnost pri taboru sodelovati, kajti prva njegova zadača je: čistiti domača tla!
— (Graška „ Tng espost0 ) dan za dnevom psuje in hujska na Slovence, odkar je urednikom lista postal neki Raab in odkar je lastnik skoro vseh Levkam-Josefstbalovih delnic dunajski žid Rapaport. Leta 1873. je ravno ta Rapaport b;l jeden najpi edrznejših ngrlinderjev", po krahu je nekam izginil; ko pa je Bontoux začel svoja veli-
kanska podjetja, znal se je Rapaport mu približevati ter je izpeljal združenje alpinskih fužin (Alpine Montangesellschaft). Da pri takem podjetji, ki obsega 60 milijonov, nekaj milijonov mešetarine odpade, si lahko mislimo. Potem je na jednak način mislil združiti več papirnic in v ta namen pred vsem nakupil kolikor je mogel deinic „ Ley kam - Josefs-thalovih". Od 14.000 delnic jih je 12 0O0 skupaj spravil. Prejšnji urednik /fagesposte", Svoboda, bo je. ko je to poizvedel, odpovedal in baje 30.000 gld. odškodnine dobil. Zdanji urednik Raab je rodom Kranjec, se ve da hud nemškutar, in zato sedanja strupenost „Tagespostew proti Slovencem. Rapaportu je le na dobičku in javeljne da mož ve, kaj in kako njegov časnik piše. Vsakako je karakteristično za štajerske liberalne Nemce, da lastnik njihovega glavnega glasila je dunajski borzijski žid, urednik pa po rodu Kranjec, morda celo Slovenec.
ure ustavili sta se obe ekvipaži pred hišo guber natorjevo.
XIII.
Gubernator mesta S ... a bil je jeden tistih dobrih, brezskrbnih mož in generalov, ki imajo krasno, čisto, umito, belo telo in isto takšno dušo, jeden tistih dobrogojenih generalov, katerim se z obraza vidi, da so plemenitega plemena, in, ako je izraz dovoljen: „iz najhnije žitne moke", ki se nijso nikdar pripravljali, da bodo „ pastirji naroda", ali so vender dosti porabljivi, in akopram le malo delajo in vedno za Petrogradom vzdihujejo, ipak tudi ljubeznivim damam iz provincije dvarjajo, guber-niji koristijo in v dobrem spominu ostajajo. — General je bil ravno kar iz postelje vstal in je v svi-lenej spalnej haljini in nezapeto srajco pred zrcalom sedel in si ribal obraz in vrat z mešanico iz Eau de Cologne in vode. Z vrata jemal si je baš celo zbirko manjih k rižev in podobic, ko mu sluga prijavi prihod Sipjagina in Kolomejceva, ki želita ž njim „o imenitno važnej" stvari govoriti.
S Sipjaginom bil je general dobro znan, celo tikala sta se, kajti znana sta bila uže iz zgodnje mladosti in se vedno shajala v PetrogracJskih salonih.
V slehernem času dodal je general, ako se je v Sipjaginu govorilo, v mislih čisljanje izražajoči „Ah!" ; imel je tega moža za bodočega dostojanstvenika. Koloraejca nij toli poznal, ali tudi nij imel baš dobrega mnenja o njem, ker ga je v zadnjem času nekateri tožil in ne zavoljo lepih stvarij smatral ga je torej človekom — qui fera son chemin — na jeden ali drug način.
Prosil je torej gospoda vstopiti in jima počasi naproti šel, takšen, kakeršen je sedel pred zrcalom; stisnil jima je prijateljsko roko in se niti oprostil ni, da še nij oblečen. — V sobo njegovo stopila sta pa le Kolomejcev in Sipjagin; Paklin ostal v je salonu. Ko so iz voza stopili, hotel je Paklin pete pobrusiti rekoč, da ga Čakajo važna opravila; Sipjagin zadrževal ga je, sicer uljudno ali odločno. (Kolomejcev mu je bil na uho zašepetal: „Ne la lachez douc pas, tomerre de tomerres!") — Tajni svetnik torej nij Paklina seboj vzel v guber-natorjev kabinet, nego ga zopet uljudno ali odločno prosil, v salonu čakati, da se ga pokliče. Tudi tu nadejal se je Paklin, da mu bode mogoče uteči, ali pri vratih prikazal se je velikansk žandar in tako prisiljen je bil Paklin tu ostati.
(Dalje prihodnjič0
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Dublin 7. maja. Lorda Cavendisha in državnega podtajnika Bourkeja napala sta včeraj zvečer v parku „I<Ymixu dva moža in jima prizadela mnogo ran v prsi, da sta takoj umrla.
Dublin 8. maja. Od Parnella, Dillona in Davitta podpisan manifest na ligo izraža vsem onim, ki so se obrnili k spravljivej politiki, odkritosrčne simpatije in izraža nadejo, da bode irski narod pokazal, da se mu gnu-sijo umori. Irsko ime ostalo bode toliko v.asa omadeževano, dokler se morilci ne izroče pravici.
London 8. maja. Člani slednjega kabineta torvjev so sklenili Gladstona pri uduše-vanji irskega morilnega zistema krepko podpirati, Če se bode prijel te politike. Čuje se, da bode vlada s pomočjo konservativcev, da se napravi mir, predlagala, naj se v Irskej napravijo parlamenti. Dimisija podkralja se dementira.   Več osob se je zaprlo.
Darila za »Narodni dom".
.  1626 gld. Gl kr.
Prenesek lz Špitala na Koroškem
G. Josip Pečar, ravnatelj tovarne ....        1 gld« ■
Gospa Julija Pečar, roj.
Mayr...... 1 „
Gospa Marija Eignur, roj. Abčin, c. kr. zem-ljunicra soproga   .   .        1 „
G. Fran KraSevee, c. kr. okrajni sodnik — „da imajo deca utočiščo!"_r> „
kr.
Vkupe        . .
Od oso bj a južno železnice v L j u b lj an i:
Kavčič...... — gld. 60 kr.
TomailČ...... — „ so „
Mtislavič...... — „ 50 „
Novak...... — „ 60 „
PodkrajSek..... — „ 50 ,
Pavlic...... — „ 40 „
Pogačnik..... — „ 20 „
Velkavrb..... — , 20 „
Količek...... — „ 20 „
Dragar...... — „ 80 „
Silvestri...... — „ '-¿0 „
Gaj o vič...... — „ 20 „
Hafner...... — „ 16 „
Kant....... — B 15 B
Papež....... — „ lO „
Tekalec...... — , lO „
Žagar....... — „ 10 „
Mibelčič...... — „ i O „
Hiršel....... • „ 10 ,
Kastijan...... — „ 10 „
Petrič....... — „ lO „
LoČnik...... — ti 10 j,
Mrvar...... — „ 10 „
Gusi....... — „ 10 „
Kočijan...... — „ 10 „
Klander...... — „ 10 „
Več skupaj..... — „ (jO „
8   , -
Iz Vrhniko: Iz pufiicu v prodajalnici
g. Jelovska .... Iz pusico v čitalnici, lz pufiice v gostilni pri
Jurei......
Iz pusico pri Marijan-
čniku v Verdu . . G. Stefan Novak .   . .
Vkupu
9 gld. 52 kr. 68 „
20
4G 74
Vkii[)o .
G. Ivan Ložar, zastopnik banke „Slavijeu v Trzinu...........
G. Martin Marincc, zastopnik banko „SIa-
vijo"* v Št. Pavlu........
Vkupo   ,   . T
14
1 1
40
1;'j5i> tflil. 21 kr.
MeteorologiČuo poročilo.
A. V LJubljani :
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
5. maja 1	Ob 7. vri ijttrij •h 2. ari poptludn« •b 9. vi VftrT	731'12 n. 732-67 mm. 73443 mm.	-r- 132° C -r-17-20C -f 12-0° C	slabotna burja »liboten jatrozahod ilabotna burja	•blatno •blarno oblačno	• 5-00 mm. dežja. 1
6. maja	ob 7. «ri ljatraj ■>li 2. uri pnpnluiln« ob 9. nri mier	73649 m. 735 52 mm. 735-74 mm.	-r-10-tí-C 4-21-8° C -h 1500 C	slabotna barja ilabotea jugozahod slaboten jafoiahod	jasnt deloma jasno deloma jasno	O-OO mu. dežja.
e« a	ob 7. tri tjutraj ob 2. nri populuJne	73578 mm. 732-99 mm.	-f-12-8° C 4-240° C	Hlabotna burja slaboten vzhod	jasno deloma jasno	000 nun. dežja. 1
i>	ob 9. nri	731-89 m.	4- 18-6° C	brn-ntrije	oblaiie	
B. V Avstriji aploh:
Zračni pritisk jo zadnje dni za spoznanje pal; vender je bil pri vsem tem tolikanj jednakomerno razdeljen, da jo znašal razloček moj maksimoin in minimom samo 6 mm. Vetrovi so bili večinoma zelo slabotni in tudi preeej spremenljivi. Temperatura je ostala v primeri s pretečenimi dnevi precej jednaka; tudi nij bila posebno ekstremna, ker je znašal razloček mej makaimom in minimom samo 5>-5° C. Nebo je bilo večinoma ali popolnem ali pa saj deloma oblačno; vreme precej nestanovitno, v planinskih krajih sem pa tja celo deževno.   Morje povsod skoro popolnem mirno.
ID-u-in.aosIsza, "borza,
dne 8. maja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.........
Srebrna renta.........
Zlata renta........
1860 državno posojilo . . . . Akcije narodne banke......
Srebro Napol.
C. kr. cekini..........
Državne marke......
4°/0 državno srečke iz 1. 1854    250 gld Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .
Ogrska zlata renta 6°/0.....
4°/
„      papirna renta 5°/«,.....87
50/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 6V« . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/t'/« z'at' zast. listi . Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Budolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. . .
7G gld.		60	kr.
77		55	n
		65	n
131	n	—	m
829	Ti	—	n
344	M	80	n
11«)	1)	95	n
9	rt »	68«/«	n B
5	71	63	rt
58	n	65	rt
119	n	75	n
174	rt	—	n
94	TI	60	n
119	tt	80	n
88	n	95	n
87	t)	05	rt
104	n	—	
113	n	75	tt
119	rt	60	rt
99	n	25	n
106	n	50	tt
176	n	50	rt
20	m	50	Tt
130	rt	40	rt
229	■	40	n
Umrli so v ljubi j,mi:
5. maja: Lenka Kozjek, babica, 55 let, Frančiškanske ulice št. 8, za sprijenjem drobu. — Jože Podobnik, župnik vpokoji, 91 let, Krakovski nasip št. 20, za mrtudom.
6. maja: Reza Zebre. če\ljarjeva ML 14V« let, Kri-ževniške ulice št, 2, za jetiko. — Janez Sukovec, mestnega sluge sin, 5 mesecev, Florijanske ulice št. 32.
Loterij ne* »rečko 6. maja. Na Du naj i:   45,     49,     52,     84, 28. V Grad ci:     88.     10.     61,     72, 45.
Zahvala.
„C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarnej škodi v Gradci" darovala je zopet podpisan.-um društvu 25 gld. v podporo.
Za ta znameniti dar izreka slavnej zavarovalnici najtoplejšo zahvalo (302)
logaška prostovoljna požarna straža.
Dolenji Logatoc, dnč 2. maja 1882.
Dr. »Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/« žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poBkusi z majhenim ter so prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. volj. (247—86)
Vabilo k udeležitvi
dobitnih šana velike, od hamburškega mesta garanto-vane denarne loterije, v katerej se mora
8 milijonov 940.275 mark
v teku nekaj mesecev gotovo dobiti.
Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 93.500 loži 17.<;oo dobil h, in sicer oziroma
400.000 drž. mark,
posebno pa
Tržne cene r LJubljani
dné 6. maja t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Bež, „ .   . .
Ječmen „ ...
Oves, „ ...
Ajda, „ .   . .
Proso, a ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Špeh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 k v. metre .
„    mehka, „   „ „
gld. kr.
9 6 5 4 4 5 6 9 9 10 2 1
26 18 20 06 87 01
77
! 84 72 76 82 2 8 56 50 62 32 35 18 40 78 80
1	dob.	k	mark	250.000	3	dob. à mark			8000
1	n	n	»	150.00O	3	n	tt	tt	6000
1	n	rt	n	100.000	54	n		n	5000
1	rt	tt	tt	60.4)00	5	rt	n	»	4000
1	n	tt		50.0(H)	108	n	n	B	3000
2	rt	n	rt	40.000	264	n	n	tt	2000
3	rt	ti	rt	30.000	10	n	T)	n	1500
4	tt	n	rt	25.000	3	rt	n	M	1200
2	rt	tt	n	20.000	530	n	n	rt	1000
2	rt	tt	n	15.000	1073	rt	tt	rt	500
1	rt	ti		12.000	101	n	n	rt	300
24	n	n	t>	10.000	270IÎ9 itd.	rt	n		145 itd.
Žrebanje dobitk je po načrtu uradno določeno. Za priiiodnje prvo žrebanje dobitk te velike denarne loterije v--lja
celi orig. loz le 6 mark, ali gl. 3.50 avstr. bank. pol orig. loža le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt orig. loža le \ya marke, ali kr. 00 „ „ ter se ti od državo garantnvani originalni loži proti pošiljatvi Nvote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetju zneska v na j oddaljenejše kraje trauko razpošiljajo. Manjše svote morejo se priposlati tudi v pismenih markah.
Hišit Steimleeker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke po mark 12B.OOO, SO.OOO. več po »O.OOO, 20.000, IO.OOO itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin.
Uloge so v priraerji velikim dobitkom j ako neznatne ter se mora le priporouati, da bo jedenkrat sreča poskusi.
Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega ae razvida razdeljenje dobitkov in dotič-nih razredov, kakor tudi idoge, in po vzdigovanji dobitk olicjalni listek vzdlgnenih številk.
Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo na direktno vposlanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati.
Naročila naj se povratno in vsakako pred 15. m.* gf-iBi t. I. zaupno pošljejo na trdno staro tvrdko
Josef Steindecker,
Bank & Wechselgeschaft, Hamburg.
i*. S.  Hiša .los« I Nteiiide«cker — poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opo-1 zarja. (258—3)
Razglas.
Tujci:
7. maja.
Pri Slonu : Witteubaucr iz Gradca. — Epstein iz Celovca. — Mischak iz Bogatca. — Kohnielder iz Trsta. — Schwarz z Dunaja.
Pri Malici: Kurzthaler iz Domžal. — pl. Feith iz Ino-mosta. — Uranič iz Reke.
Taj. dvor. svet. prof. H. pl. FEHLING-a
mnenje: „Fran Josipom" grenka roda prekosi Friedrichshaltko 4krat, IIunyad;/ Jano-sfeo 8 -/•/, Piilnsko z 6'2°/0; kakor tudi vse znane grenke vode po vsebini vplivnih delov in nje Izredna vplivnost najde tudi, kar je po zdravniških avtoritetah konstatirano, v mojej kemičnej analizi tvoj dokaz in razlago.  V Stutfgartu, meseca marca 1882.
-Sr Fran Josijova Ma vola. ig
fair»—4)
Od županije Bloške ae naznanja, da se bode dnč 14. maja t. 1. popoludne ob 3. uri vse delo za predelovanje šole na Blokah od 1. razreda do dveh razredov na očitnej dražbi oddalo.   Prevdarek je na 2000 gld. narejen.
Prevdarek, načrt in pogoji se v županijskem uradu vsak dan labko vidijo.
dne 7. maja lf-82.
Fran Modlo,
(301— 1) župan.
Zoper jotiLco!
Radgostski išvšivejr&atmi čaj
rožnovsol maho-rastlinski celtlički,
priporočajo so posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljucah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko šlovilo priznanskih pisem ra/.polagajo se v prepričanje.
Gospodu lekarju J. Selchertu v Rožnovi!
Polen veselja Vam morim pri sedanjej svojej naročbi izrekati svojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje moje soproge pred kratkim časom sč sedanjim primerjajoč, moram s>* čuditi čudennim učinkom Vaših dragoceni?!, zdravil. Dobra moja žena, katero je uže dlje mučd pij učni in želodčni katar, je zaradi neprestanega kašljanja in slabega probavljai-ja neprestano hirala tako. da sem užo za trdno misbl, ka ima jetiko, osobito, ker se je ta strašna bolezen nekako napovedovala v slabem teku jedi, pomičnem znojenji, mrzlicah ter neprespanih noččh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v Božnovi in seje o.idi zdravil, me jo opozoril na Vaš čaj in na cellličke, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta sredstva. In gledi čuda! Kolik učinek v treh tednih! Noja soproga, bolj nalikujoča ogrodim, negoli živemu človeku, katera je bita tako rekoč tloslc j>riklenena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko oholo po sobi, použiva jedi v slast, spt vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obiti Ij naša pričakuj« •, da skorvj j topol ne m ozdravi. Za-toraj priporočam vsakemu, imejočemu morebiii podobno bolezen, da takoj upotreblja ta sredseva in pomorejo mu izvestno. Izvolite mi dakle s poštnim povzetjem poslati še 2 zavitka čaja in 2 škailjici inabo-raBtlinskib celtličkov.
Z vsem spoštovanjem so beležim Anton «riiii»k, fotograf v Gradci (Štajerska), Goidorf, lleinrichova ulica 9. (136-1)
Vaše blagorodje! Prosim, da mi blagovoMte poslati dva zavitka svojega odličnega Badgo-^tskega univerzalnega čaja in štiri škatljico uuiho-rastlinukih celtličkov m sicer prosim, da mi pošljete tnh svežih zdravil čem prej možno s po.-onim povzetjem.
Poslovanjem udani l*eter grof Bulgariui. V Rossvvaldu pri KoNversdortu 2:>. marca 1878.
Od tega po zdravniškej razložbi in prodpitdh pripravljeni čaj, velja za 1 »dnevno rabo pripravljeni paket z uakažoiu o rabi 1 gld. av. v. Jedua originalna škatlja ltožnovakih uiaho-raatlinskih celtličkov KO kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčbe.
RadgoMt»ki uulverzalHi eaj iti ItožnovNki iiMilio-i MNilinsU i eeltlieki dobivajo so Jediuo lo v lekarni J. Keiclicrta v lložnovi na Morav-.''!.>m , in razpošiljajo so naredila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarii: W. Mayr v LJubljani, W. Kbnig v 9lariboru9 S. Mittolbacb in J. Cejbek v Zagrebu, Barmberzigo Brlider in A. N od ve d v tbSrartei, A. Marek in J Kupter-schmied v ^'clji* 0. Russbeim v Lii»uici9 Carl Grabacher v Murau, J. 111 ing v Kot-t en um n n. \V. T h u r n w a 1 d v Colovei.
Zla. loge
napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajaluicah mateiijalnega blaga. iJKG~~ l>oktor n oi si o mi Jediuo prava voda
za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu toga Bvotovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljenje in vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonje.
Izvirna steklenica z havodom za rabo volja 70 kr., za kolek in zavoj 1« kr. več.
Prava so dobi gumo naravuoHt iz lekarne v kopelišči Božnavi.
jjff~ it o / no \ si*. • cvet za žlvee, hitro in trajno oidravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica "70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi hiuuo naravnost iz lekarno v Božnavi (Moravska).
Izdate.j in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Mrodne tiskarne".