Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Polletna naročnina . . L 1.250 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 Letna naročnina . . . . L 2.500 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . . L 3.500 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: št ev. 24/12410 m Leto XIX. - Štev. 43 Gorica - četrtek, 2. novembra 1967 - Trst Posamezna številka L 50 Kir Bn id nas naitofi iričakaie KDO IMA PRAV? NI pravega življenja, če ostane naša ljubezen do Boga in do bližnjega skrita v našem srcu, če se je bojimo ali celo pred njo bežimo. Mora na dan! Izraziti jo moramo z besedo, z dejanjem, z zgledom, z veseljem, s križem in v težavah. Vsaka življenjska priložnost nam daje možnost, da se naše srce ogreje za vse, kar je dobro, za vse, kar je božje; vsaka Vesela ali žalostna ura nam daje možnost, da se srečamo s svojim bližnjim, s svojimi brati in jih potrdimo v dobrem, v veri, v poštenosti, v zvestobi. Spomnimo se besed sv. Pavla, ki jih najdemo v berilu 17. pobinkoštne nedelje: Živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega Prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru. POTREBNO NAM JE ŽIVLJENJE PO VERI A kako bomo izpolnili zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega? Z vero, z življenjem po veri! To se morda nekam čudno sliši, a je tako. Bog zahteva od nas popolno poslušnost njegovemu klicu in njegovi volji, ki ukazuje dobro in prepoveduje hudo. In to je vera. In to vero zahteva od nas tudi naš bližnji, ki pričakuje, da mu izpričamo svojo ljubezen z vero v Boga in z življenjem po veri. Le veren človek more pokazati, kako se v življenju uresniči zapoved ljubezni. \A žal je takih vernih zelo malo. Zato je okoli nas toliko teme, toliko nejasnosti; zato manjka navdušenje za dobroto, za poštenost, za žrtev, za rast v dobrem, za pomoč potrebnim; zato je okoli nas toliko brezbrižnosti, toliko brezdelja. Vse to bo izginilo, če bo med nami več trdne vere, če bodo naši bližnji našli oporo v naši iskreni izpovedi vere, ki ne pozna hinavščine, ki se ne skriva, ki daje življenje. NAŠA NAJVEČJA NEDOSLEDNOST Po veri moramo živeti! A kakšna nedoslednost in zabloda je, če kdo pravi: veren sem, verujem v Boga, pa kolne sveto ime Boga, skruni Gospodov dan, sovraži ljudi, jim dela krivico. Kako more kdo teči: verujem v Jezusa Kristusa, pa nedeljo za nedeljo ne gre k maši in je daleč od Kristusove daritve na oltarju. Kako se moreta ujemati greh in verujem? Mnogo jih je, ki govore: katoličani smo, Veruj emq, pa so že davno pozabili, kako se sklepajo roke k molitvi, se nočejo cerkveno poročiti in ne kličejo duhovnika k Umirajočim. Kako je mogoče ubijati nerojeno življenje, teptati zakonsko zvezo, obenem pa trditi: verni smo? VELIKI POMEN VERE ZA NAS VSE Mi verniki moramo svoj »verujem« moliti s tistim duhom in s tistim razpoloženjem duše, s katerim ga je molila presveta Devica na dan oznanjenja. V tistem svetem trenutku je izrazila svojo vero z besedami: Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. Svoj »verujem« moramo izpričevati in Izpovedovati z vsem svojim življenjem. Vera naj prežema naš razum In naše srce, naj kaže pot naši vesti in naj sveti baši volji v vseh odločitvah v življenju. Starši, ali bodo vaši otroci znali moliti ht živeti po veri? To Je odvisno v prvi vrsti od tega, kakšno mesto boste dali Veri v svojem domu. če bo vsak kotiček vašega doma obsevala luč vere ln se bodo vaši otroci, ki žive z vami skupaj življenje yere, greli pri toplem ognjišču božje ljubezni, potem se vam za prihodnost ni Ireba bati. Zato je vaša dolžnost, krščanski starši, da storite vse, da vaši otroci v svojem Jeziku spoznajo in vzljubijo velike resnice katoliške vere. Jezus Kristus nam jih Je razodel, apostoli so nam jih izročili, Cerkev jih Je pod vodstvom Petra in njegovih Naslednikov učila, zakaj tl so nezmotljivi bčlteljl vere. Resničnost naše vere so izkričali nešteti mučenci stare hi nove zgodovine, tudi našega naroda. Nič se ne bojmo in ne skrivajmo svoje vere v dnu srca: izpovejmo jo glasno in očitno! Samo to je v skladu z božjo častjo in človeškim dostojanstvom. Vsem skužnjavam se uprimo močni v veri. Mi smo sinovi svetih in pričakujemo ono življenje, ki ga Bog daje tem, ki mu nikdar ne odtegnejo svoje zvestobe, čujmo torej, stojmo v veri, držimo se moško, bodimo močni. Vse naj se pa vrši v ljubezni. Msgr. LOJZE ŠKERL Ameriški zagovorniki miru v Vietnamu so zgubili svojo pomladansko bitko sredi maja. Takrat so morali priznati, da ameriška javnost še mi prišla do sklepa, da imajo prav in da je treba čimprej končati vojskovanje v Vietnamu, če treba tudi za vsako ceno. Utihniti so morali seveda tudi njihovi nasprotniki, ker niso imeli proti sebi nikogar, M bi jim ugovarjal. Sedaj kažejo nekateri znaki, da se golobje, kot se imenujejo pristaši miru v Vietnamu, zopet pripravljajo za napad. Se- Sovjetske ladje v Egiptu Med histeričnimi vzkliki »Dobrodošli, dobrodošli, ruski prijatelji!«, so sovjetske vojne ladje pretekli petek 27. oktobra zar plule v egiptovski pristanišči Aleksandrijo in Port Said. V celoti gre za osem bojnih enot, med katerimi sta dve podmornici. Severnoameriška vlada je na to sovjetsko prisotnost v Sredozemskem morju odgovorila tako, da je dvignila prepoved pošiljanja orožja in letal Izraelu, V kratkem bodo Izraelci prejeli 60 nadzvočnih letal, S tem hočejo ZDA ohraniti vojaško ravnotežje na Bližnjem Vzhodu, ki je postalo zaradi nenehnega pošiljanja sovjetskega orožja Egiptu zelo omajano. Potopitev izraelskega rušilca »Eliath« je Egipt drago stala. V povračilo so jim Izraelci obsuli s topovskimi granatami petrolejske čistilnice v ifltstu Suez ob južnem delu prekopa. Izbruhnil je strahoten požar, ki je v nekaj urah uničil 80 % egiptovskega petroleja. Topovski ogenj je razdejal 42 petrolejskih rezervoarjev. Pri tem je bilo ubitih 11 oseb .ranjenih pa 92. Žrtev bi bilo gotovo še več, če ne bi oblasti pravočasno izpraznile tri četrtine prebivalstva. Število mrtvih na potopljenem izraelskem rušilcu pa je, potem ko so zadnje dni potegnili iz morja še dve trupli mornarjev, narastlo na 25. Toda pogrešajo še vedno 22 mornarjev. Med rešenimi je Okoli 20 hudo ranjenih. Na od Izraela zasedenem ozemlju pa so imeli zaradi terorističnih arabskih napadov Judje do sedaj 10 mrtvih in 24 ranjenih. S svoje strani so Judje ubili 50 teroristov, 80 jih ranili, 270 pa zajeli. Predsednik izraelske vlade Bškol je v zvezi z zadnjimi spopadi dejal: »Junijska vojna nas je rešila pred izginotjem, ni pa rešila prihodnosti našega ljudstva. Ne ve mo, ali je vojna za nami, ali pa stojimo pred novo. Zadnji dnevi so žalosten do kaz za tako gledanje.« Patriarh Atenagora v Vatikanu Pretekle dni je prišlo do zgodovinskega obiska carigrajskega patriarha Atenagore v Vatikanu. V četrtek dopoldne, 26. oktobra so visokega gosta na rimskem letališču sprejeli kardinali Tisserant, Cicogna-ni in Bea ter razne druge visoke osebnosti. V Vatikanu je kardinal Jorio pred poslopjem, imenovanem stolp sv. Janeza, pozdravil patriarha in mu v imenu sv. očeta izrekel dobrodošlico. V stolpu sv. Janeza, ki ga je dal preurediti pokojni papež Janez XXIII., so visokemu gostu pripravili bivališče za čas njegovega obiska. Ob 11. uri je prišel patriarh s'svojim spremstvom pred cerkev sv. Petra. Pred vrati cerkve je sv. oče pričakoval patriarha. Ob splošnem ganotju sta se trikrat objela. Potem sta šla skupno v cerkev k oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer sta se pomudila v kratkem češčenju, nato sta šla k Marijinemu oltarju. Pod Marijinim oltarjem počivajo svetniški ostanki ve likega učitelja Cerkve Gregorija Nacijan-škega. Pri oltarju sv. Petra je bila daljša skupna molitev za dar edinosti in miru. V cerkvi so bili prisotni sinodalni očetje, celoten diplomatski zbor, rimski župan in mnoge druge osebnosti. V petek sta se sv. oče in patriarh Ate nagora dalje časa razgovarjala. Drug privaten razgovor je bil v soboto dopoldne. Kot vemo, je patriarh Atenagora pred svojim obiskom v Rimu že obiskal razne patriarhe, tako srbskega v Beogradu, romunskega in bolgarskega, zato je lahko sv. očetu razložil, kakšno je gledanje drugih patriarhov na zbližanje s katoliško Cerkvijo. Patriarhovi spremljevalci so imeli razgovore s člani Tajništva za zedinje-nje. Patriarh je pred prihodom v Rim želel obiskati tudi patriarha v Moskvi in v Atenah, a do tega ni prišlo. Patriarh si je v dneh svojega bivanja v Rimu ogledal glavne rimske cerkve, tako sv. Pavla, sv. Janeza in Marije Velike. Ogledal si je tudi nekaj katakomb. Srečal se je s pravoslavnimi verniki, ki bi- vajo v Rimu. Obiskal je grob pokojnega papeža Janeza XXIII. V soboto popoldne, 28. oktobra je pa patriarh s posebnim letalom odpotoval v Ženevo v Švici. Perzijski vladar se je okronal za cesarja Po 26 letih, odkar je Reza Pahlevi za sedel perzijski prestol, je prišlo do slovesnega kronanja kraljevskega para. Doslej se namreč Rezi Pahlevi ni zdelo kaj takega umestno, kajti dežela je preživljala dobo velike revščine in zaostalosti. V 26 letih se je sicer v Perziji marsikaj izboljšalo, vendar je država, kljub dohodkom, ki jih črpa iz petrolejskih vrelcev, še vedno ena izmed zaostalih dežel sveta. Na trgu pred kraljevsko palačo v glavnem mestu Teheran se je 26. oktobra zbrala ogromna množica ljudi in preplavila največji trg sveta. Trg je petkrat večji od trga sv. Petra v Rimu. Dinastija perzijskih kraljev traja že 2500 let. Slovesnosti ob kronanju so vedno višek vseh praznikov perzijskega ljudstva. Navadno trajajo teden dni v bajnem vzdušju tisoč in ene noči. Perzijski kralj si je sam nadel dragoceno krono, ki jo je leta 1924 dal izdelati njegov oče, v kateri je vdelanih 3800 diamantov, 368 biserov in pet velikih smaragdnih kamnov. Svoji ženi Farah Dibi je dal krono na glavo sam kralj/ potem ko je pokleknila pred njega. Perzijski kralj, ki ima sedaj 48 let ter je sedanja žena že njegova tretja (od prejšnjih se je ločil, ker mu nista dali sina prestolonaslednika), si je s kronanjem pridobil naslov »kralj vseh kraljev« ali po naše cesar. Ima tri otroke, eno hčerko iz prvega zakona ter sina in hčerko iz tretjega. Sinu je dal ime Cir, to je ime enega najbolj slavnih perzijskih kraljev iz 6. stoletja pred Kr. Pod Čirom so se mogli leta 538 Judje vrniti iz babilonske suž-nosti in obnoviti porušeni tempelj ter mesto Jeruzalem. veda bodo naleteli na odpor pri sokolih, njih nasprotnikih. TRDITVE ZAGOVORNIKOV MIRU Golobje trdijo, da je vojskovanje v Vietnamu zašlo v slepo ulico. Niso zato odgovorne ameriške čete, čeprav nosijo vso težo vojskovanja. Glavni krivci da so ameriški tako imenovani zavezniki v Južnem Vietnamu, tako vojaški kot civilni. Južnovietnamska narodna obramba je dobro založena samo z generali, vse drugo pa šepa v njeni organizaciji. Še zmeraj so na odličnih vojaških položajih oficirji, ki niso zmožni, da opravljajo svoje dolžnosti. Še zmeraj vlada med njimi intrigi-ranje, podkupovanje, sumničenje, neodločnost. Premalo se brigajo za boj proti korupciji ravno v vojaških vrstah, premalo cenijo potrebo po strokovnem znanju. Zato so pa na drugi strani njihovi apetiti po primernih dohodkih brez prave mere. Dosegajo jih pogosto na način, ki ni v skladu z moralo. Nič boljše niso razmere v civilni javni upravi, ki je večinoma v rokah generalov. Generali imajo glavno besedo ne samo v saigonski vladi, ampak tudi v vseh 43 provincah. Zato so stiki prebivalstva z javno upravo zelo nezadovoljivi. Ljudje ne smatrajo vlade za svojo, ne vidijo v njej svoje oblasti, vse, kar diši po oblasti, jim je tuje. Zato je tudi tako malo uspehov z akcijo za pomirjenje podeželja, čeprav se tam udejstvuje nekaj sposobnih vietnamskih generalov. Jih 'je premalo in imajo velike ovire za uspešno delo. Civilna uprava je tudi čisto odpovedala na gospodarskem in socialnem polju. Ne zna se spoprijeti z inflacijo, ne zna pobijati draginje, ne briga se za preganjanje verižnikov. Zato pa tolerira kar očitno korupcijo posebno pri prometu z uvoženim ameriškim konsumnim blagom. Ljudje to vidijo in so zgubili vero v vladno sposobnost. In vendar so že štirje ameriški predsedniki trdili kar po vrsti, da mora- biti vojskovanje v Vietnamu zadeva, ki se tiče najprej in najbolj južnovietnamskega prebivalstva in ne Amerike. Ameriško stališče je torej v očitnem nasprotju z vietnamsko stvarnostjo. Že to je hudo. Še hujše pa je, da ni nobenega upanja, da bi se ta in taka stvarnost obrnila na boljše. Ameriški zavezniki v Južnem Vietnamu so dokazali samo eno: niso kos vojskovanju s komunisti, domačimi in sevemovietnam-skimi. Amerika je dosti časa hodila po kostanj v ogenj za saigonski režim. Sedaj je tega dosti in je treba skleniti mir, ki bo temeljil na stvarnosti, pa naj bo ta še tako boleča za Južne Vietnamce, seveda pa tudi za Ameriko. Tako trdijo golobje in imajo za svoje stališče vsak dan nove dokaze. ODGOVOR PRISTAŠEV VOJSKOVANJA Sokoli vsega tega ne tajijo, mislijo samo, da je v nekaterih točkah stališče golobov močno pretirano. Generali tudi ne zanikajo, da ameriške žrtve rastejo z večjim obsegom vojskovanja, toda novi način vojskovanja ima tudi svoje sadove. General Westmoreland misli na primer, da vojna vrže vsak mesec 15.000 sovražnih vojakov iz stroja — so ali pobiti ali pa nevarno ranjeni; tako velikih mesečnih izgub ne more na dolgo prenašati Severni Vietnam, čeprav ima doma še okoli 400 tisoč vojakov na razpolago. Sokoli poudarjajo dalje, da se Amerika vojskuje v Vietnamu pravzaprav v velikem obsegu šele dve leti. Ameriška zvezna vlada je seveda na strani sokolov. Poskušala jih bo podpreti tako, da bo poskrbela za čim popolnejše poročanje o vsakokratnem vojnem in političnem položaju v Južnem Vietnamu. Pravijo tudi, da bo predsednik Johnson skušal po zadnjih vietnamskih predsedniških volitvah zopet iskati pot za premirje. Je verjetno prišel do sklepa, da javnost čaka na tak poskus. Poskus bo gotovo vreden vse pohvale, toda haska ne bo od njega. Vsa poročila namreč namigujejo, da Hočiminh ne misli na mir. Je prepričan, da čas hitro melje ameriško odpornost, da število ameriških golobov hitro raste in da bo zvezna administracija pod njihovim pritiskom nastopila pot, ki vodi v kapitulacijo, še bolj zanima, kako ameriška javnost reagira na dogodke v Vietnamu, kot pa na poročila o stanju na raznih frontah državljanske vojne. Politična jesen nam torej obeta živahne dneve, ne smemo se pa že sedaj vdajati upanju, da se bo letos že kaj prida spremenilo v vojaškem in političnem položaju v Južnem Vietnamu. Presenečenja seveda niso izključena, toda sedaj jih še nihče ne pričakuje. A. D. Fašizem in Slovenci V tržaškem pokrajinskem svetu je svetovalka Italijanskega socialnega gibanja Ida de Vecchi, med drugim rekla, da »odnosi med Italijani in Slovenci niso bili nikdar tako prisrčni kakor v časih fašizma/« Na to trditev je odgovoril svetovalec Slovenske skupnosti Saša Rudolf. Navedel je le nekaj podatkov, ki jih radi posnemamo iz njegovega govora in z njimi za Vse svete počastimo spomin žrtev fašizma. Uporaba slovenščine v odnosih s sodnimi oblastmi je bila prepovedana že 31. januarja 1922, uradno pa 15. oktobra 1925 z odlokov v Uradnem listu št. 1796. Poštno ravnateljstvo v Trstu je že 19.2.1920 prepovedalo uporabo slovenščine v telegramih, medtem ko so bili dovoljeni vsi drugi jeziki, npr. japonščina. Tramvajski uslužbenci so morali vreči iz tramvaja vsakogar, ki bi zahteval listek v slovenščini. Slovenci, tudi duhovniki, niso smeli imeti radijskih sprejemnikov, lahko pa so jih imeli v javnih hišah. Dne 13. junija 1920 — je nadaljeval Rudolf — so fašisti zažgali Narodni dom, kjer je bil poleg hotela Balkan sedež slovenske knjižnice, gledališča, glasbene šole, planinskega društva, akad. društva »Balkan«, delavske zveze in banke. Naslednja leta so prepovedali objavljati slovenske lista »Edinost«, »Naš tednik«, »Novice«, »Delo«, »Njiva«, »Mladika«, »Naš glas«, »Naš čolnič, »Zenski svet«, »Jadranka«, »Naša nada«, »Učiteljski list«, »Pravni vestnik«, »Zbornik svečenikov sv. Pavla«, »Gospodarski list«, »Cuk na palici* itd. Ukinjene so bile slovenske javne in zasebne šole, uničenih okrog 50 knjižnic, nad sto prosvetnih društev ja bilo razpuščenih. Poleg tega so vzeli 129 bančnih zavodov in trgovskih organizaoij. Pod fašizmom se je moralo izseliti iz Julijske Benečije okrog 100 tisoč Slovencev in Hrvatov. Težko bi našteli število žrtev OVRE, število internirancev in deportirancev. V Gorici so umorili Lojzeta Bratuža, ki so ga prisilili piti strojno olje. Od 1. februarja 1927 do konca junija 1943 je bilo pred zloglasnim posebnim sodiščem 2780 procesov s 5619 obtoženci. Od teh ja bilo 45% ob sojenih in 998 oproščenih, a so jih pozneje konfinirali. Smrtnih obsodb je bilo 42, na dosmrtno ječo 3. Slovenci so bili obsojeni skupno na 27.737 let, 5 mesecev in 19 dni zapora. Slovenske žrtve so padle tudi med odporniškim gibanjem. V Doberdobu jih je bilo 65, v dolinski občini 171, v mšljski 300, v Gorici 201, v Nabrežini 93, v Re pentabru 18, v Sovodnjah 142, v štever-janu 33, v Trstu 8%, v Zgoniku 42 in 7 v Tržiču. To je le nekaj podatkov, s katerimi je svetovalec Rudolf pobil trditev misovske svetovalke, da odnosi med Italijani in Slovenci niso bili nikdar tako prisrčni ka-kar v časih fašizma. Goriški Slovenci SO se srečali Kronanje svetogorske Matere božje s svojim nadpastirjem V dežju in s svinčenim nebom se je začeil letošnji praznik Kristusa Kralja, ki naj bi bil toliko pričakovani dan srečanja Slovencev iz goriške nadškofije s svojim novim nadpastirjem. Toda bolj ko se je bližala ura srečanja, bolj se je izboljševalo tudi vreme. Sicer pa za naše ljudi to ni pomenilo nobene ovire. Kadar nekoga ljubiš, tedaj so zapreke 'samo prilika, da svojo ljubezen še bolj dokažeš. In naši verni ljudje ljubijo vsakega škofa, ki jim je dan za vodnika. Odkar pa so od blizu spoznali in slišali msgr. Petra Cocolina, jim bo ta sinovska ljubezen in vdanost še dvakrat lažja, kajti v novem nadpastirju so odkrili res svojega očeta, ki se bo zanje, ker so maloštevilni in v družbi večinskega naroda včasih tudi zapostavljeni, še s posebno prizadevnostjo zavzel. V CERKVI SV. IGNACIJA Točno ob treh popoldne se je msgr. Peter Cocolin pripeljal pred vrata cerkve sv. Ignacija na Travniku. Ob vhodu v svetišče so ga sprejeli naši duhovniki v belih roketih in skupina mašnih strežnikov s križem na čelu. S kora je mogočno zadonela pesem »Ecce sacerdos magnus«, ki so jo zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom organista Maksa Debenjaka. Sledil je pozdrav, ki ga je v imenu slovanske duhovščine in vernikov izrekel nadškofijski kancler msgr. Rudi Klinec. Poudaril je misel, da prihaja nadškof med nas kot veliki duhovnik in to v Kristusovem imenu ter da bo nadaljeval delo svojega predhodnika msgr. Pangrazia, ki je 2. marca letos v isti cerkvi Slovencem ob slovesu priporočil, naj bi vsi podprli njegovega naslednika. Tedaj je tudi msgr. Pangrazio dejal, naj bi bilo življenje nadškofije kljub različnosti etničnih skupin enotno; prilagojeno naj bi bilo stvarnosti časov, pa istočasno zvesto izročilom; naše katoliške organizacije naj bi se poživile in to tako, da bodo delale na škofijski ravni in da bodo jasni njih ustroj, nameni in dolžnosti; vsi skupaj naj bi bili vedno odprti sodobnim problemom in vedno pripravljeni na nove oblike dejavnega in ustvarjajočega krščanstva. Za dr. Klincem je povzel besedo msgr. Cocolin. V lepi slovenščini in s prijetnim glasom je svojim slovenskim vernikom spregovoril svojo prvo poslanico. NADŠKOFOV POZDRAV OBČESTVU SLOVENSKIH VERNIKOV Zelo sem hvaležen prirediteljem tega srečanja, ker se mi nudi dragocena priložnost, da stopim v stik s tako številnim predstavništvom slovenskega dela škofijske družine. In še posebno sem vesel, da vam morem danes ustmeno in v vašem jeziku izraziti pozdrave, ki sem jih ob svojem času naslovil pismeno in prav na poseben način vam vsem. Moje besede so pozdrav očeta in Pastirja, ki prihaja med vas in ki dobro pozna vašo zgodovino in vaše običaje, in ki pra\> tako pozna vaše probleme in vaše upe, probleme in upe, ki jih škof smatra za svoje lastne, in katerim hoče posvetiti vso svojo pozornost in vse svoje sile, da bi se tako vaše zahteve uresničite v sklopu vedno bolj soglasnega in plodnega sožitja celotnega goriškega prebivalstva. Naše srečanje se vrši tu pred Kristusom, v hiši Gospodovi. Medtem ko poživljamo našo vero v Njegovo evharistično pričujočnost, kličem v spomin sebi in vam, da je moja resna volja vršiti svoje poslanstvo v Njegovem imenu. Kristus me torej pošilja med vas, da vam posredujem njegovo poslanico ljubezni in bratstva. V Kristusu smo vsi eno, v to enoto nas spaja krst, sveta vera, misijonski poklic in dolžnost, ki izhaja iz duhovniškega posvečenja in iz svete birme. Po Kristusu smo Cerkev, ki se v sodobnem času tako trudi, da bi zveličala duše s tem, da jim gre naproti z vso odprtostjo in z vso ljubeznijo, pa tudi z gotovostjo, da jih reši v imenu Kristusovetn. Vsem bodi jiisno, da je cilj našega poslanstva v svetu poslanstvo Cerkve. Nikar ne dovolimo, da bi človeški raztogi in svetni cilji otemnili svetlobo tega cilja in tako zavrli prihod božjega kraljestva v duše. Delajmo zato z zavzetostjo in z zaupanjem v Njega, ki Nas je poslat, obenem pa prenovimo metode našega dela, da prinesemo svetu krščansko poslanico, ki je po svojem bistvu nauk, kako naj živimo, da se bomo zares posvetili; svetost pa ni nič drugega kot združenje z Bogom v Kristusu in v naših bratih. Duhovniki, prijatelji moji in moji bratje, to so ideali, ki jih’skušajmo uresničiti v imenu Kristusovem. Nad vas vse, nad vaše družine, nad bolnike in nad vse vaše ljudstvo naj pride božji blagoslov, ki naj nas utrdi v teh naših sklepih. Hvaležno so vsi navzoči sprejeli iskreno povedane in s toploto izražene besede g. nadškofa. Sledile so pete litanije Matere božje z odpevi, ki jih je doživeto pela vsa cerkev, g nadškof pa je na koncu podelil evharistični blagoslov. V KATOLIŠKEM DOMU Prostorna dvorana z galerijo je bila že nabito polna, ko je msgr. Cocolin prispel pred Katoliški dom. Pri vratih so ga sprejeli skupina narodnih noš in skavti, msgr. Klinec in msgr. Močnik pa sta nadškofa pospremila na zanj pripravljeni sedež. Na odrskem ozadju je blestel napis »Pozdravljen nadpastirl«. Pozdrav so takoj v začetku priložnostne akademije izrekli tudi združeni moški pevski zbori pod vodstvom I. Kralja v mogočno »Zadoni nam, zadoni«. Posamezne točke sp£>reda je v res uglajeni obliki napovedoval g. Silvan Kerševan iz Sovodenj. Vso prireditev, tako v cerkvi kot v Katoliškem domu je organizirala Duhovska zveiza, ki je povabila k srečanju vse slovenske šolske oblasti, vse slovenslke župane goriške nadškofije kakor tudi župana goriškega mesta, ter vse izvoljene slovenske zastopnike v goriški in pokrajinski svet. Povabilu so se odzvali goriški župan g. Martina, župan iz Števerjana g. Slavko Klanjšček, župan iz Sovodenj g. Jože C e-ščut ter iz Nabrežine g. Drago Legiša. Od goriških občinskih svetovalcev so bili navzoči dr. A. Sfiligoj, dr. A. Bratuž in dr. S. Bratina, od pokrajinskih pa dr. M. Kranner. Slovensko skupnost iz Trsta je zastopal deželni svetovalec dr. Jože škerk. Po prvem pozdravu g. nadškofu se je predstavil mešani pevski zbor iz Doberdoba z dvema pesmima: Kimavčevo »Ti si Peter Skala« in Hladnikovo »Je mrak končan«. Zbor, ki ima lepe glasove, je vodil g. Karel Lavrenčič. Za doberdobskimi pevci je prišel na oder mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Pod dirigentsko roko g. Stanka Jericija je odpel Gallusov »Banedictus« in Filejevo »Vera, upanje ,ljubezen«. Vsa prisrčnost mladega rodu je prišla do izraza z nastopom dekliškega pevskega zbora iz Štandreža. Gdč. Elvira Chiabai je znova dokazala, da zna privabiti iz otroških grl lepo oblikovane glasove. Dve pesmi so mlade pevke predvajale: Tomčevo »Milo donijo naši zvonovi« in Adamičevo »Tam gori za našo vasjo«. Tri pevke pa so g. nadškofa pozdravile tudi z zborno recitacijo in mu nato izročile velik šopek belih rož. Nato so sledili pozdravi ter voščila. Prvi je spregovoril g. ravnatelj dr. Anton Kacin. Povedal je, da želi g. nadškofa po zdraviti v imenu katoliških organizacij na Goriškem. To srečanje je bilo nujno, saj mora nadpastir poznati vse vernike, ki so mu zaupani v dušno oskrbo. Nato je omenil nekatere pereče zadeve, ki tarejo slovensko skupnost na Goriškem ter msgr. Cocolina naprosil, naj se kot skupni oče vedno zavzame tudi za nas Slovence, da bomo dostojno živeli kot osebe in narod ter si razvijali tako versko življenje kot svojo samobitnost. Govor dr. Kacina, ki je >bil poln globokih misli, bomo objavili v prihodnji številki našega lista, ki bo še posebej posvečena srečanju slovenskih vernikov s svojim nadpastirjem in bo zato izšla na šestih straneh. V imenu mladine je g. nadškofa pozdravila akademičarka gdč. Marilka Koršič. Naprosila je g. nadškofa, da bi pri iskanju duhovnih vrednot, ki so v današnjem razrvanem svetu naj večja dobrina, slovenska mladina, najsi je zaposlena v šoli, na univerzi, v tovarni, v trgovini ali doma, imela v njem trdno oporo. Pozdrave delavcev je prinesel g. Ivan Brecelj iz Devina. Dejal je, da slovanske delavce poleg težav, ki so skupne z italijanskimi dalavci-sodižavljani, teži še kočljivo vprašanje lastnega jezika. Slovenski krščanski delavci se zavedajo, da si bodo zagotovili človeško dostojanstvo in razvili svojo osebnost le, če si bodo ohranili tisto duhovno bogastvo, ki ga predstavljajo naš jezik, naša kultura in naše najboljše narodne tradicije. Zato so prepričani, da bodo v svojih stremljenjih vedno našli razumevanje pri g. nadškofu, ki je iz ljudstva izšel in doslej z ljudstvom tudi živel. Kot zastopnik kmečkega stanu je spregovoril števerjanski župan g. Slavko Klanjšček. Izrazil je zadovoljstvo, da je g. nadškof izšel iz kmečke hiše in da zato pozna ne samo veselje in upe, temveč tudi skrbi in težave, ki so vsakdanji kruh kmečkih družin. Ga. Mira Brajnik-iPaingosova je nagovo rila msgr. Cocolina v imenu slovenskih žena in mater. Ugotovila je žalostno dejstvo, da je vrtinec uživanjaželjnosti zajel tudi naše družine. Toda še vedno je resničen slovenski pregovor, da na ženi dom stoji. Slovenske žene in matere se bodo zato trudile, da pomagajo g. nadškofu pri uresničevanju njegovega programa kot nekdaj Lidija v Filipih, ki je odprla svojo hišo sv. Pavlu in krščanski blagovesti. Deželni poslanec dr. Jože Škerk je izrazil prepričanje, da bo znal msgr. Cocolin kot duhovni vodnik vseh svojih sinov in hčera izkazovati vedno ljubezen in razumevanje do slovenskih vernikov, kateri z zvestobo Cerkvi izpričujejo tudi ljubezen do naroda, h kateremu pripadajo. V imenu goriškega župana je za dr Škerkom povzel besedo dr. Avgust Sfiligoj v svojstvu goriškega občinskega svetovalca. G. nadškofu je povedal, da bo prihod nje leto minulo 1400 let, kar so naši predniki prišli v te kraje. Kljub težkim preizkušnjam smo po drugi svetovni vojni kakor od mrtvih vstali. Nekaj smo že dosegli: šole in spremembo imen, a ostane še vedno problem, kako doseči popolno priznanje jezikovnih pravic. Ker je g. nadškof naše zemlje, zato upa, da bo razumel tudi naše težnje in vedno rad prisluhnil besedi naših političnih im upravnih predstavnikov. Po vseh teh pozdravih je dr. Humar povabil na oder g. nadškofa, da še on pove svojo besedo. Prijazen in nasmejan je stopil pred mikrofon. Dejal je, da mu je slovenska duša blizu, saj je v slovenski pesmi začutil trepet in toplino furlanske duše. Potrudil se bo, da bo utrjeval in razvijal sožitje, ki je bilo vedno značilno za obe narodni skupnosti v goriški nadškofiji; glede dušnopastirskega progra- DEŽELNI STANOVI IN MARIJINO KRONANJE V srednjem veku so v goriški pokneženi grofiji igrali važno vlogo deželni stanovi. Uživali so široke svoboščine in dejansko samostojnost pri notranji upravi. Prebivalstvo je bilo namreč razdeljeno v tri stanove: v duhovščino, plemstvo in neplemstvo, ki sta ga sestavljala meščanski in kmečki sloj. Ko je leta 1500 dežela prešla pod oblast Habsburžanov, sta cesar Karel VI in nadvojvoda Ferdinand leta 1521 in 1522 potrdila vse predpravice in stare običaje goriških deželnih stanov. Toda njihova samoupravna oblast je vedno bolj kopnela, vsevdilj so postajali bolj odvisni od osrednje državne uprave na Dunaju. Goriški deželni zbor, ki mu je načeloval deželni glavar, je sicer stalno poudarjal svoje svoboščine, toda njegova samostojnost je dokončno splahnela, potem ko je bil dne 19. aprila 1713 razglašen dedni zakon »pragmatične sankcije« in goriška deželna samouprava se je kaj kmalu utopila v državnopravni povezanosti z vsemi ostalimi deželami habsburške skupnosti. Vpliv deželnih stanov se je vsekakor obdržal še dolgo, posebno kadar je šlo za domače zadeve. Priprave za slovesno kronanje Marijine podobe so močno razgibale ljudske množice. Zanimanje je zajelo tudi deželne stanove, kajti vse je kazalo, da se bo slovesnost razvila v pomemben zgodovinski dogodek. Iz zapisnikov deželnih stanov v Gorici je razvidno, da so deželni odborniki kar na štirih sejah razpravljali o tej zadevi. Dne 3. maja 1717 so se zbrali pod predsedstvom glavarja in gradiščanskega guvernerja grofa Jožefa Wildensteina na stanovsko zasedanje naslednji odborniki: maršal grof Ivan Attems, grof Franc Attems, Ivan Pavel Radieučič, baron Ferdinand Formentini, Karel Suardo, baron Julij Feliks Sembler, Jakob Morelli, baron Leopold pl. Neuhaus, Sartorij Del Mestri in baron Anton pl. Orzon. Dnevni red je imel kot edino točko razpravo o kronanju svetogorske Marijine podobe. Tajnik Jakob Morelli je poročal o pripravah na kronanje in o silnem odjeku v ljudstvu. Podoba je, da bodo prišle na Sv. goro tolikšne množice, da jih cerkev ne bo mogla sprejeti. Zato bi bilo modro, da bi se slovesnost ne vršila na Sveti gori, pač pa na največjem trgu v Gorici, na Travniku. Po kratki razpravi so se vsi odborniki strinjali v tem, naj se kronanje vrši v Gorici; če bi svetogorski predstojniki ne mogli pristati na to, naj se takoj po kronanju v slovesni procesiji prenese v Gorico Marijina kronana podoba. V obojnem primeru bo goriško mesto dostojno počastilo svetogorsko Kraljico. »In tako je prišlo do sklepa,« poroča tajnik Morelli, »naj grem natihoma na Sv. goro do patrov in jih naprosim, ko je že določeno kronanje za dne 6. junija, naj se kronanje vrši tu v Gorici. Na prihodnji stanovski seji bodo deželni stanovi ukrepali o primernem denarnem prispevku na čast presvete Matere božje.« Na naslednji seji 11. maja, ki je potekala pod predsedstvom glavarjevega namestnika grofa Leopolda Adama Strassolda, je tajnik Morelli sporočil, da samostansko predstojništvo na Sv. gori ne more pristati na kronanje v Gorici, ker dobrotnica Ana Katerina Schellenburgova vztraja, naj se izvrši na Sv. gori. Glede prenosa kronane Marijine podobe v Gorico se bodo čimprej izjavili. Odklonilni odgovor je hudo zadel zborovalce. Kljub vsemu so sklenili, da se bo vse deželno plemstvo udeležilo slovesnega prenosa že kronane Marijine podobe v Gorico, ako bodo svetogorski patri na to pristali. Zborovanje Slovenske skupnosti v Boljuncu V torek dne 24. oktobra je imala Slovanska skupnost zborovanje v Boljuncu. Zborovanje je vodil dr. Alojz Tul, govoril je deželni poslanec dr. Škerk. Govornik je ugotovil, da sta stranki leve sredine kršili obveznosti, sprejete v sporazumu s Slovensko skupnostjo. Sporazum je določal, da mora biti morebitna razširitev EPIT-a v skladu z občinskim regulacijskim načrtom, posebna komisija pa naj bi do 31. marca predlagala spremembe obstoječih zakonskih določil glede dedovanja EPIT-a. Ta bi se moral pogajati z lastniki zemljišča za pravično odkupno ceno. To se žal ni zgodilo, pač pa so sklenili postaviti Fiatovo tovarno Grandi Motori na področju Boljunca in zahtevali v Rimu zakon za razlastiteh nadaljnjih 3.140.000 kvadratnih metrov zemlje. Dr. škerk je naštel, kaj vse bi se zgodilo, če se ta sklep izvede. Rodovitno zemljo bi, če bi EPIT delal po starem, razlastili po krivičnih cenah. Marsikomu bi vzeli hišo. Nobene odškodnine ne bi dali za poljedelske stroje in opremo. Mnogi bi izgubili pravico do kmečke pokojnine, ker bi ne imeli toliko zemlje, kot predpisuje zakon. Marsikdo bi izgubil vir dohodkov in ostal braz zaposlitve. Velike tovarne bi popolnoma spremenile lice dolinske občine. Ne bilo bi ma se bo pa držal smernic msgr. Pangrazia, ki jih je kot nekako oporoko izrekel Slovencem ob svojem slovesu v cerkvi sv. Ignacija. In za konec se je še opravičil, da ni bila njegova slovenščina čisto v redu, pa z nasmeškom dejal: »Drugič bo pa bolje.« Za zaključek sta potem nastopila še dva moška zbora. »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja so zapeli Jerebovo »■Moj deklič« in Vodopivčevo »O večerni uri«, zbor »Mirko Filej«, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, je pa podal pesmi »Teče mi, teča vodica« (Matija Tomc) ter Aljaževo »Soči«. Nato se je g. nadškof dvignil, šel na oder, se dal slikati z narodnimi nošami, od ljudi pa se je poslovil s prisrčnim: Bog živi in na svidenje!. Sledila je zakuska v spodnji dvorani Da ma, kjer se je msgr. Cocolin seznanil z vidnimi predstavniki našega kulturnega in prosvetnega življenja ter z mnogimi javnimi delavci. Prav po domače se je zadržail s posamezniki v pogovoru, dokler ga ni večerna ura prisilila, da je odšel domov, pustivši v vseh prijeten občutek: »Nismo več sami. Imamo očeta, h kateremu sa bomo lahko zatekali!« nobene možnosti za razvoj turizma. Ena od slovenskih občin na Tržaškem bi bila smrtno pohabljena. V tovarno bi morali uvoziti tujo kvalificirano delovno silo in uradnike iz notranjosti države. »Nismo proti industrializaciji,« je rekel dr. škerk, »če koristi splošnosti in domačemu delavstvu, če ne škoduje kmetijstvu in ne ustvarja brezposelnosti. Smo pa proti tak-čni industrializaciji, katere odkrit ali prikrit namen je spremeniti narodnostni sestav naših krajev.« Govornik je zahteval, naj stranke leve sredine dokažejo, da res ni mogoče postaviti tovarne Grandi Motori pri Orehu. To bi omogočilo, da bi vprašanje proučili slovenski strokovnjaki in organizacije. Govornik je poudaril veliko škodo, ki jo predstavlja razširitev EPIT-a za Slovence in orisal zgodovinski pomen tega dogodka. Pozval je vse prizadete, strokovne in politične organizacije, da zavzamejo svoje odgovorno stališče pred zgodovino. Pojasnil je, da zadeva namreč še ni končno rešena, ker je nameravana rešitev odvisna od glasovanja v parlamentu. Besedam predstavnika Slovenske skupnosti je sledila diskusija. Na koncu so udeleženci zborovanja sklenili poslati predsedniku republike Saragatu in parlamentarnim skupinam strank, ki so zastopane v dolinskem občinskem svetu, to je Krščanske demokracije, Združene socialistične stranke in Italijanske komunistične partije, pisma, v katerih jih prosijo, naj podprejo dolinsko prebivalstvo. Sv. očetu se je zdravstveno stanje poslabšalo Na praznik Kristusa Kralja naj bi bil sv. oče predsedoval slovesnemu zaključku škofovske sinode in bil navzoč pri kanonizaciji sv. Benilda iz kongregacije šolskih bratov. Nenadna mrzlica pa ga je prisilila-da je ostal v postelji. Bolezen je v zvezi s splošnim zdravstvenim stanjem, ki ga povzroča obolenje na prostati. Papeževi zdravniki so zato mnenja, da z operacij0 ni ve6 dosti odlašati. Kanonizacijo sv. Benilda je opravi] v pa-peževem imenu kardinal Larraona, prefekt kongregacije redovnikov, sv. mašo pa je daroval kardinal Villot. Sv. oče ja bil ie pripravil homilijo v čaist novemu svetniku- V njej je hotel poudariti njegove kreposti zlasti ponižnost, svetnikovo zavzetost za pouk mladine ter veliki pomen, ki imajo šolski bratje pri delu za katoliške šole. Šli smo v Fatimo in Lurd NOVI PROSTORI DTRIP CERKVE V KRALJEVI PALAČI Tisti, ki so že bili na Dunaju, so si med drugimi znamenitostmi gotovo ogledali ce-. sarsko palačo v Schdnbrunnu. Pa daleč zaostaja za kraljevsko v Madridu. Če po* vemo, da je v njej 2800 soban, iz katerih so sestavili pet muzejev pod isto streho, smo malo naznačili, kaj vse ta palača obsega. 'Mi smo imeli na razpolago le dobro uro za ogled. Kakor v sanjah smo hodili skozi pravljične dvorane, ki so se bliščale v lestencih, žarele v zlatu in srebru ter se razkazovale z dragocenimi preprogami po stenah (gobelini) in po tleh. Nekaj posebnega je bila dvorana z urami. Eden izmed španskih kraljey je imel posebno veselje do ur. Njegovo veselje se je po Evropi hitro razvedelo, pa so mu začeli od vsepovsod pošiljati ure raznih velikosti in oblik, res prave umetnine. Bilo je nekaj edinstvenega, ko smo prav ob enajstih vstopili v dvorano in so naenkrat vse ure začele pozvanjati. Kraljeva palača je po odločitvi sedanje-ga poglavarja države Franca postala muzej. In prav je tako! Take zgodovinske stavbe najbolj služijo svojemu namenu, če postanejo last vsega naroda in posredno vsega človeštva. Franco saim se je umaknil v palačo El Prado malo ven iz Madrida, le diplomate, ko mu predložijo svoje poverilne listine, še vedno sprejema v kraljevski hiši. Španija je namreč po ustavi kraljevina, le da jo zaenkrat še upravlja Franco. Mož je sedaj že precej star, rodil se je leta 1892, zato se že mnogi pripravljajo, da mu bodo nasledili, čeprav Franco še vedno s krepko roko drži vajeti države v rokah. EL ESCORIAL Poleg te kraljeve palače pa se ponaša Madrid še z drugo, ki leži 50 km ven iz prestolnice v severnozahodni smeri ob vznožju gorskega hrbta Guadarrama. Tudi ta zasluži ogled, zato jo je obiskala tudi naša skupina. El Escorial pomeni istočasno kraj in palačo, v kateri so kraljevske sobane, grobnica španskiih kraljev, benediktinski samostan sv. Lovrencija ter veličastno cericev. Zgradil je poslopje kralj Filip II., sin kralja Karla V., ki je bil istočasno rirnsko-avstrijski cesar Karel I. Kraljevski panteon, grobnica kraljev, hrani v sebi v marmornatih krstah vse kralje od Filipa II. do zadnjega kralja pred Alfonzom. XIII., ki je umrl kot pregnanec v Rimu, pa ga mislijo prav v teh dneh prepeljati v Escorial, da se bo pridružil ostalim vladarjem. Kraljem nasproti ležijo pokopane žene kraljice oz. matere kraljice, če je kralj umrl brez zakonske družice. Mogočen in ogleda vreden je tudi benediktinski samostan. Prve mesece državljanske vojne so.v njem: gospodovali rdeči revolucionarji. Za seboj so pustili silno opustošenje: in kar je najbolj strahotno: v času svoje navzočnosti so pomorili 103 benediktince. Ko so pijani miličniki zašli ob priliki v redovno grobnico, so se znesli še nad kostmi mrtvecev, z lobanjami pa so balinali... Ni čuda, da je spomin na državljansko vojno v Španiji še vedno živ; Prav to ves čas olajšuje Francu njegov politični položaj, čepraiv so danes tudi v Španiji razmere take, da se z uvedbo prave demokracije in globoko socialno reformo ne bo dalo več dolgo odlašati. MADRIDSKA ARENA Poleg kraljeve palače smo si v Madridu ogledali še več lepih trgov, med katerimi prednjači Plaza de Espana z velikim Cervantesovim spomenikom, na katerem je ovekovečen jezdeči Don Quichot s svojim zvestim oprodom Panchom na oslu. Naši ljudje so se želeli seznaniti tudi z areno, kjer se vsako nedeljo vršijo bikoborbe Te bikoborbe so za Španca prava strast. Kakor ima vsak kraj cerkev, tako mora imeti vsak večji kraj svojo areno. Mi se nad to krvoločnostjo zgražamo, za španskega človeka pa je bikoborba plemenita predstava, v kateri naj slavi zmago človeški pogum ter človeška premetenost nad divjo silo neukročene živali. Vsa predstava je odeta v nek tajinstven čar: bikoborci v svojih tipičnih oblekah, konji zavarovani s posebnim oklepom, črni bik, ki se zaganja v rdeči plašč. Srh prevzame nešpanskega gledalca, ko bikoborec zapiči v bikov hrbet po pet kopij z zastavicami na koncu, ki jim pravijo »banderillas«. Z njimi bik divja po areni, se vrača pred rdeči plašč in bolšči v izzivača, dokler ga ta tako ne zmede, da bik samo še nemočen zre vanj. Tedaj se bikoborec skloni nadenj in mu bliskovito z dolgim mečem prebode srce. Če v tem uspe, bik samo še klecne in ne da več glasu od sebe. Gledalci ploskajo, bikoborec pa odnese s seboj rep in ušesa bika. Toda gorje, če udarec ne pogodi in ga je treba ponoviti! Tedaj nastane vpitje, bikoborec je izžvižgan ter mora osramočen zapustiti areno. Na vsaki bikoborbi nastopi šest bikov in trije bikoborci. Žreb določi, s katerima bikoma se bo vsak bikoborec spoprijel. Borba traja približno četrt ure. Ubitega bika privežejo k vpregi, v kateri so tri mule in te ga v galopu odvlečejo izpred oči... Ne gre pa vedno vse po sreči. Včasih bik nadvlada človeka. Gorje, če mu porine svoje roge v drobovje. V areni je sicer ambulaeijska soba z operacijsko mizo in najboljši kirurgi so v stalni pripravljenosti, a vsa zdravniška umetnost včasih ne zaileže nič. Pokazali so nam te prostore in povedali, da je bilo letos že več smrtnih žrtev, nekaj pa težko ranjenih. Toda ljudstva to ne pretrese. Kot v rimskih časih, ko so umirali gladiatorji, si tudi ono želi prelivanja krvi, še in še. za slovenske šole v Gorici Samostan sv. Lovrenca In kraljevska palača v El Escorialu. V ozadju pogorje Guadarrama, kjer so divjali najbolj krvavi boji v prvem letu španske državljanske vojne Že več let tega sem v imenu svoje skupine v občinskem svetu sprožil zahtevo po Zgraditvi novih poslopij za slovenske šole v Gorici, eno na zgornjem delu mesta, drugo pa na dolnjem. Občinska uprava je sicer moj predlog osvojila, novih stavb pa le ni bilo. Potem so svetovalci SDZ vsako leto zahtevo ponavljali. Tako tudi letos in v proračunu stoji zdaj postavka 380 milijonov lir za novo stavbo, v kateri bi našle prostor vse šole iz ulice Croce: osnovna in vrtec, učiteljišče, gimnazija ter licej. Precej nejevolje je svoječasno zbudila vest, da občina misli naše šole spraviti v Stražice. Toda navedba tega kraja je bita le formalnega značaja in ni imela resnega namena. Vsekakor se je vsa naša javnost izjavila proti temu kraju. Ko je občinski svet razpravljal o regulacijskem načrtu, je arhitekt Piccinato, ki ga je pripravil, izjavil, da morajo slovenske višje srednje šole najti prostor v samem mestu. Izjava je imela morda le namen ublažiti naš odpor proti regulacijskemu načrtu, ki nas kakor znano ni zadovoljeval. Toda prostora sredi mesta ni, ker gre najmanj za kakih 7000 m2 površine. Če bi ga našli, pa bi morda kaki naši nasprotniki utegnili stlačiti vse naše šole v eno samo poslopje. S tem bi le ostabili naš šolski položaj. Tako je bila prva zamisel SDZ, da bi se nova stavba zgradila v ulici Scodnik-Orzoni, zadaj za »Scuola delVArte«. Tam je 4300 m2 površine, kar bi po merilu pravit sedanjega regulacijskega načrta dalo le 6450 kubičnih metrov prostornine. S telovadnico vred pa jih je potrebnih kakih 8500. Ko smo že mislili, da se merilo regulacijskih načrtov tahko za 0,5 m3 zviša in da bi namesto nove lahko uporabili bližnjo telovadnico v «Scuota d’Arte», je parlament izglasoval prepoved slehernega spreminjanja tega merita. Zdaj pa je tehnični urad sprožil misel, da bi se nova stavba za vse naše šole iz ulice Croce lahko postavila v ulico Čampi na prostor, ki bi sicer bil namenjen osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom. Izbira in odločitev je bila nujnega značaja, ker mora občina še v tem času zahtevati državno nakazilo denarja. Znano je namreč, da stroške za zidavo šolskih poslopij nosi zdaj država, ne več občina. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 5. do 11. novembra 1967 Nedelja: Prvi spored: 11.00 Sv. maša, verske novice. 21.00 Dramatski prizar T. Rattingana. 22.15 športne novice. — Drugi spored: 21.15 Karafatma, tv film. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Prepovedan sad, • film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Bolet. Torek: Prvi: 18,45 Krščansko občestvo, verska oddaja. 21.00 Rojstvo Salome, drama. — Drugi: 21.15 Cordialmente. 22.15 Pestra oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 R. Kennedy. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Sestre Materassi, film. četrtek: Prvi: 21.00 Musič rama, glasbena oddaja. 22.00 Politična tribuna, — Drugi: 21.15 Mi in drugi, sodobni problemi. 22.00 Kronika filma in teatra. Petek: Prvi: 21.00 Posebna oddaja TV. 22.10 Izginula kneginja, film. — Drugi: Sheridan, serijska oddaja; Zoom. Sobota: Prvi: 21.00 Partitissima. — Drugi: 21.15 Iz črnske gledališke ustvarjalnosti. Za šolo na prostoru ul. Scodnik-Orzoni je govorilo samo 20% možnosti za realizacijo. Treba se je bilo odločiti in tako smo za nmenje vprašali tudi ravnateljstvo višjih slovenskih šol. Odgovor, ki smo ga prejeli, pravi da se je za prostor v ulici Čampi izrekla velika večina profesorjev, prisotnih na seji, s pridržkom, če ni primernejšega prostora na gornjem delu mesta. Zaradi tega je občinski odbor na seji v petek, 20. oktobra sklenil postaviti novo stavbo za slovenske šote v ulici Čampi ter za to tudi zahteval državno nakazilo denarja. Sklep je občinski svet potrdil na seji v ponedeljek, 30. oktobra. Ker pa mi je provincialni odbornik g. Waltritsch prikazal možnost, da pro\-joka, hranili smo denar, pisali in risali vse, kar vemo o tem otroku, in zdaj ste kar naenkrat vsi izgubili pogum, govorite kot izdajalci, ki hočejo svojo postojanko zapustiti, radi bi se izmotali iz tega dela...« Premagale so jo solze in na glas je zajokala. V tem pa je prišla gospa Heller v sobo. Začudena je zagledala jokajočo Lore. »Kaj pa imate vendar, ste se skregali?« »še malo ne,« je odločno menila Marta. »Neka zadeva našega krožka, drugega nič, mama. In o zadevah krožka pa ne moremo govoriti, saj veš.* (st nadaljuje) ORISKE NOVICE Zadeva šolskega poslopja Sindikat slovenskih šolnikov v Gorki nas prosi za sledečo objavo: V zvezi z glasovi o izbiri kraja in zidavi novega šolskega poslopja za višje slovenske srednje šole v Gorici ter o pobudi nekaterih političnih skupin, ki se zavzemajo za to ali ono izbiro kraja je sprejel odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici na svoji seji dne 27. oktobra 1.1. sledeče sklepe: obžaluje, da politične skupine in izvo ljeni predstavniki, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo, niso vprašale v tej zadevi za mnenje tudi šolski sindikat, ki je pooblaščen govoriti v imenu slovenskih šolnikov v Gorici; ugotavlja, da je iz pedagoških in praktičnih vzrokov potrebno, da se v Gorici ohranita dve ločeni šolski središči za potrebe slovenskih šolarjev in dijakov, in sicer v južnem delu mesta za en otroški vrtec, eno osnovno šolo in za nižjo srednjo šolo; prostori za drugi vrtec, za drugo osnovno šolo, za učiteljišče in gimnazijo-licej naj bodo pa v severnem delu mesta; ugotavlja, da je bilo postavljeno vprašanje izbire prostora pred javnost kar nenadoma in brez možnosti za stvaren daljši razgovor; s tem v zvezi izraža odbor svoj pristanek na predlagano lokacijo v bližini ulice Čampi, če ni drugega ustreznejšega prostora. Gorica, 27. oktobra 1967 Odbor Sindikata slov. šolnikov v Gorici SLOVENSKO KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) V GORICI vljudno vabi na predavanje, ki bo v četrtek 9. novembra ob 20. url v prostorih Katoliškega doma, Drevored XX. septembra. O temi: EVROPSKO SLIKARSTVO OD RENESANSE DO SODOBNOSTI bo govoril prof. Hubert Bergant. Predavanje bodo spremljale skioptič-ne slike umetnin iz raznih dob skupno z glasbenimi vložki. Odbor SKAD-a Jez na Soči dograjen Kakih sto metrov južno od ločniškega mostu so nedavno dogradili jez, ki zadržuje 180.000 kubičnih metrov vode ter je dolg 220 metrov. Na eni strani je vgrajen 14 m v zemljo, na drugi strani pa 8 m, da ga Soča ne bi spodjedla. Stal je 980 milijonov lir. Z zajezitvijo Soče je nastalo en kilometer dolgo umetno jezero, ki seže do tekstilne tovarne v Podgori. Jez je namenjen namakanju zemlje na Področju Gradiške in Krmina. Ves namakalni sistem je sestavljen iz treh večjih kanalov, ki so dolgi 23 km in speljani v sedem občin. Skoro istočasno kot jez so zgradili proti Farri poseben kanal. Pri kraju Grotta blizu Farre postavljajo sedaj 14 m visoko zapornico, po kateri bo odvečna voda stekla iz kanala nazaj v Sočo. Otvoritev namakalnih naprav in spominskega kamna s pomembnim napisom »Več ljubezni, več bratstva, več miru« bi morala biti pretekli toreik 31. oktobra. Zaradi zadržanosti ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Restiva pa je bila odložena na kasnejši čas. 35. številka revije »Iniziativa Isontina« Ta dni je v Gorici izšla 35. številka revije »Iniziativa Isontina«. Predstavlja se nam v zelo lepi opremi z barvnimi platnicami in slikami ter nam na 84 straneh prikazuje življenje in razvoj naše dežele. Članek Nova »Mitteleuropa« nam govori o letošnjem sestanku na gor iškem gradu, ki potrjuje življenjskost nove dežele Fur- ianijaJulijska krajina, ki hoče biti danes zvezni člen med Italijo in narodnostno najbolj občutljivim delom Evrope. Organizatorji srednjeevropskih kulturnih srečanj potrjujejo, da hočejo nadaljevati delo po začeti poti. Sledijo članki, v katerih je podan program za razvoj naše dežele, zakon za manj razvita ozemlja, davčna reforma in deželne finance, investicije in viri financiranja. V članku »Pripovedništvo na drugem SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo v nedeljo 5. novembra ob 16. uri predvajalo v Katoliškem domu v Gorici burko v dveh dejanjih ANARHIST ki jo je napisal Tržačan JAKA ŠTOKA. Predstava bo v spomin na stoletnico rojstva tega tržaškega dramatika. RZASKE NOVICE Velik uspeh slovenskega glasbenika Prejšnji teden so razglasili na javnem koncertu v gledališču »Verdi« v Trstu izide 6. mednarodnega natečaja »Mesta Trst« za simfonične skladbe. Komisijo je sestavljalo več priznanih glasbenikov iz različnih držav, predsedoval pa ji je ravnatelj tržaškega konservatorija Orazio Fiu-me. Prvo nagrado je prejel švicarski skladatelj Martin VVendel z delom '»Musik fiir Klavier und Orchester«, drugo pa Vie-ri Tosatti iz Rima za svoj koncert za violo in orkester. Tretjo nagrado si je osvojil slovenski tržaški skladatelj Ubald Vrabec s svojo »Kratko simfonijo«. Prof. Ubald Vrabec je vsej naiši javnosti dobro znan zlasti kot odličen zborovski skladatelj ter pevovodja mešanega zbora »Jacobus Gallus«. Med njegovimi večjimi deli iz zadnjih let naj omenimo kantato »Veliki punt«. Priznanje Ubaldu Vrabcu na mednarodnem natečaju • za kompozicijo je izredno laskavo, saj je pri njem sodelovalo nad osemdeset avtorjev iz različnih držav Evrope in Amerike. Zato je doseženo tretje mesto predvsem v čast slovenskemu tržaškemu skladatelju samemu, poleg tega pa vsej slovenski glasbeni dejavnosti v zamejstvu. Biblični sestanki pri Sv. Vincenciju Dne 7. novembra zvečer ob 8.30 bo v župnijski dvorani Sv. Vincencija v Trstu, ulica Revoltella 6 za slovenske vernike drugi biblični sestanek. Govoril bo dr. Angel Kosmač. Na prvem sestanku je ob prav lepem številu udeležencev predaval dr. Ravignani. Praiv lepo se zahvaljujemo g. predavatelju za njegovo tako globoko in pestro razlago o Kristusovem govoru na gori. Zanimivi posegi poslušalcev v debato so pokazali, da naši ljudje globoko cenijo božjo besedo in imajo vso dobro voljo, da ta postane temeljni kamen njihovega življenja. Ponovno vabimo naše vernike iz mesta, katerim je pri srcu bolj globoka verska izobrazba, da se z veseljem udeležujejo teh naših bibličnih konferenc. Zapušča nas naša organistka Te dneve smo zvedeli, da je bila gdč. prof. Zupančičeva, večletna voditeljica zbora in organistka v naši cerkvi premeščena v Benetke. Zelo nam je žal, da nam zaenkrat ne bo mogla več nuditi njene tako spretne in potrebne roke pri našem pevskem zboru. Prav lepo se ji zahvaljujemo za vso pomoč, ki nam jo je v vseh letih s tako vnemo in požrtvovalnostjo nudila. Samo njej se moramo zahvaliti, če je iz niča zrastel naš pevski zbor, ki je ponos slovenske skupnosti Sv. Vincencija. Zahvaljujemo se tudi dr. Zorku Hareju, ki je z veseljem sprejel nadaljnje vod- Starši ! Najnovejše otroške knjige, pravljice in slikanice dobite: na Proseku: tobakarna BUKOVEC na Križu: tobakarna ŠVAB V Nabrežini: trgovina MIKA v Sesljanu: papirnica TAGLIAFERRO v Opčinah: papirnica BERNARDI v Bazovici: tobakarna KRIŽMANČIČ V Dolini: trgovina KOS TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792 stvo našega pevskega zbora. želimo mu mnogo uspeha, predvsem da bi se pod njegovim vodstvom okrepilo število naših pevcev. Hvala tudi pevcem, za katere želimo, da bi se vedno zavedali velikega verskega in narodnega poslanstva, katerega vršijo ravno s petjem. G. dr. Zorko Harej bo imel svojo prvo pevsko vajo v petek, 16. novembra ob 20,45. Surina Anton, dušni pastir Vrnjeni ukradeni predmeti Te dni so izraelske oblasti izročile frančiškanom v Jeruzalemu zlati sij in diamante, ki so bili ukradeni pred časom v Marijinem svetišču. ZA KMETOVALCE Deželni prispevek k zavarovanju proti toči Deželna uprava bo tudi za leto 1967 dala prispevek tistim kmetovalcem, ki so zavarovali svoj pridelek pri katerikoli zavarovalnici in v ta namen plačujejo zavarovalno premijo. Za zavarovanje žlahtnih rastlin (trte, sadno drevje, drevesnice in trsnice, tobak, povrtnina in cvetlice) lahko dobijo neposredni obdelovalci, mali posestniki, najemniki in spolovinarji 40 %, srednja posestva 30 % in velika posestva 20 % prispevka na zavarovalno premijo. Za zavarovanje navadnih rastlin (pšenica, koruza, rž, oves, ječmen, oljna repica) lahko prejmejo neposredni obdelovalci itd. • 30%, srednja posestva 20% in velika posestva 10 % prispevka na zavarovalno premijo. Prošnjo na kolkovanem papirju in dve kopiji na navadnem papirju je treba nasloviti na deželno odborništvo za kmetijstvo potom pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva. Prošnji je treba priložiti eno kopijo zavarovalne police; če je polica »spremenljiva«, je potrebno tudi potrdilo o morebitni dodatni premiji zaradi nastale škode po toči. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sprejema prošnje do 15. novembra tega leta. Olajšave za prepis lastništva kmečke nepremičnine do 28. novembra 1.1. Zakon št. 1610 z dne 14. novembra 1962 prinaša razne olajšave za prepis lastništva kmečkih nepremičnin. Olajšave veljajo za zemljišča in stavbe, do katerih je prizadeti pridobil lastniško pravico pred 29. novembrom 1960 ali pa za zemljišča in stavbe, ki jih prizadeti mirno in neprekinjeno poseduje nad 20 let (t. j. vsaj od leta 1942). Ob prepisu lastništva takih nepremičnin je prizadeli oproščen davkov, taiks in drugih pristojbin v zvezi s prepisom kakor tudi dodatnih taks in kazenskih glob, ki jih predvidevajo zakoni o davkih in taksah na dediščino, na stroške za registracijo in hipoteko. Naštete olajšave pa ne veljajo za stroške notarja in kanzervatorjev, katere je seveda treba plačati. Omenjene olajšave veljajo za postopke, ki bodo navedeni najkasneje do 28. novembra letos. Takrat namreč preneha veljati zakon.-Zato je potrebno, da vsak, ki nima urejenega prepisa lastništva za nepremičnine, ki jih poseduje že od leta 1960 in prej, to stori čimprej in se tozadevno obme na notarja ali odvetnika. Inž. Janko Košir srednjeevropskem shodu« je podana sinteza sestankov, ki so bili med 9. in 13. septembrom na gradu v Gorici. O poročilih, prečitanih na tem shodu, bodo izdali knjigo, ki bo prikazala pripovedništvo v Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški, Ogrski, Jugoslaviji in Italiji. Daljši članek je posvečen tudi šestemu mednarodnemu tekmovanju zborov Seghiz-zi. Opremljen je s slikami češkega zmagujočega zbora Jan Kiihn iz Prage. V mali dvorani Kulturnega doma za proslavo stoletnice slovenskega gledališča in Jake Štoke JAKA ŠTOKA »ANARHIST« (Burka v dveh dejanjih) v petek, 3. novembra ob 21. uri V petek, 3. novembra ob 16. uri v veliki dvorani tudi drama v treh dejanjih: Ivo Bmčič MED ŠTIRIMI STENAMI Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. štev. 73426. S P R T RADIO TRST A Spored od 5. do 11. novembra 1967 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli očnjak«. Dramatizirana zgodba. Šesto in zadnje nadaljevanje. 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. — 15.30 »Antigona«, tragedija v treh dejanjih. — 17.40 Prijatelji zborovskega petja. —- 18.30 Iz pesniških gajev: »Igor Torkar«. — 20.30 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pr’ uoglarjih«. — 21.30 Vaški ansambli. Ponedeljek: 12.10 Pomenek s poslušav-kami. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Zbor Sikstinske kapele pod vodstvom Lorenza Perosija. — 22.30 Slovenski solisti. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pr’ uoglarjih«. — 17.20 Slovenščina za Slovence. — 17.40 Radijska univerza: Dr. Danilo Sedmak: Osnove psihologije: »Predstavljanje«. — 17.50 Ljudske pesmi v izvedbi zbora »Vinko Vodopivec«. — 18.30 Koncertisti naše dežele: Pianist Gabrijel Devetak. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja - pripravil Danilo Lovrečič. — 20.35 J. K. Novak: »Figaro«, glasba za komedijo »Ta veseli dan« ali »Matiček se ženi«. Sreda: 12.10 Brali smo za vas. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 18.00 Zborovske skladbe Danila Bučarja. — 18.30 Poglavja iz glasbene zgodovine. — 19.10 Zdravniška posvetovalnica. — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 12.10 Znanost in tehnika. — 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »G. Boccaccio«. — 17.30 Polifonski goriški zbor pod vodstvom C. Seghizzi. — 18.30 Sodobni slovenski skladatelji: Ubald Vrabec in Ignacij Ota. 19.10 Pisani balončki, radijski dnevnik za najmlajše. — 20.35 »Zaprta vrata«. Radijska drama. 20.35 »Zaprta vrata«. Radijska drama. Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 19.10 Novele 20. stoletja: Italo Calvino: »Živalski gozd«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. — 16.15 Slovensko ljudsko gledališče srednjega veka. Odlomek iz »škofjeloškega pasijona« o. Romualda iz š-tan-dreža in »Igra- o izgubljenem sinu« Andreja Šusterja Drabosnjaka. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.40 Otrokov pravljični svet: »Lisica zvitorepka«, ljudska italijanska. — 18.00 Zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane. — 19.10 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.50 »Tri in ena - sobotni variete«, besedilo Danila Lovrečiča. — 21.20 Vabilo na ples. — 22.20 Za prijeten konec tedna. Vesti iz Južne Afrike V Luandi v Angoli bodo zgradili novo stolnico, ki bo lahko sprejela večje število vernikov. — V Zambiji je trenutno 463 bogoslovcev domačinov. VI. MEMORIAL M. FILEJ 1967 Lahka atletika: prvi rezultati Letošnji Memorial M. Filej, šesti po vrsti, se je začel. V soboto (28.10) so se vršile lahkoatletske tekme, ki so bile na programu prvega dneva. Na tekalnih stezah so se borili najmlajši in so tudi končali svoje tekme; naraščajniki in mladinci pa jih bodo nadaljevali in zaključili v sredo, 1. no vembra dopoldne; istega dne bodo tekmovala v lahki atletiki tudi dekleta. REZULTATI Dečki (roj. 1953 in mlajši): Tek na 60 m: 1. Nanut Rudi (1953), 9" 1; 2. Plesničar Ivan (1954), 9” 2; 3. Tommasi Marijan (1954), 9” 3; 4. Lovišček Peter (1954), 9" 6; 5. Cevdek Fabij (1955), 9” 7; 6. .Krapic Jurij (1956), 9” 9; 7. Nanut Karel (1955), 10”; 8. Kocjančič Niko (1954), 10” 1; 9. Cevdek Ivo '(1953), 10” 5. Krogla 3 kg: 1. Nanut R., 8,67 m; 2. Tommasi M., 7,97 m; 3. Cevdek Ivo, 7,44 m; 4. Cevdek F., 7,43 m; 5. Nanut K., 7,35 m; 6. Kocjančič N., 7,18 m; 7. Plesničar Ivo, 7,10 m. Višina: 1. Nanut R., 130 cm; 2. Plesničar I., 125 cm; 3. Lovišček P., 125 cm; 4. Cevdek F., 125 cm; 5. Devetak G., 120 cm; 6. Cevdek I., 105 cm. Tek 1000 m: 1. Krapic J., 4’00”4; 2. Ma-russi Marij (1956), 4’26”. Troboj (60 m, višina, krogla): 1. Nanut Rudi, 1522 točk; 2. Plesničar Ivan, 1310 točk; 3. Cevdek Fabij, 1239 točk; 4. Lovišček Peter, 1210 točk; 5. Cevdek Ivo, 780 točk. Namizni tenis. Tekmovanje v ping-pongu se bo vršilo od 6.11. dalje v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Tekmovali bodo posamezniki in ekipe. Vsaka ekipa sme imeti največ tri in najmanj dva igralca. Posamezniki bodo razdeljeni v dve kategoriji: Mladinci (roj. 1949 in starejši), Naraščajniki (1950 in mlajši). Ekipo lahko sestavljajo igralci obeh kategorij. Cas vpisovanja je do torka 7.11. zvečer. Ce bo število prijavljenih zelo veliko, se DRAMSKI ODSEK MAR. DRUŽBE ponovi v nedeljo 5. novembra v župnijski dvorani v Štandrežu igro v petih slikah JEZUSOVA MUČENICA Začetek ob 19.30 bodo vršile najprej izločilne tekme. V tem primeru bo organizacijski odbor določil nositelje skupin, ostali člani skupin pa bodo določeni z žrebom. Tekme bodo sodili igralci; igralec, ki . bo tekmo izgubil, bo sodil naslednjo tekmo. Prve tekme se bodo začele dne 9.11. Nagrade: zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal in medalje; medalje bo do bila tudi druga ekipa (če bodo vsaj tri moštva) in tretja ekipa (če bodo vsaj štiri moštva). Prvi trije iz vsake kategorije posameznikov bodo nagrajeni z medaljo (veljajo enaki pogoji kot za ekipe). Nogomet. Nomogetni turnir se bo začel dne 4. novembra ob 8,30 dopoldne na športnem igrišču v Sovodnjah. Tega dne se bodo vršile kvalifikacijske oziroma izločilne tekme; datum finalnih tekem pa bo določen pozneje. DAROVI: Za škedenjski dom: V mesecu oktobru: Izredni prispevki 62.450; N. N. 6.000; dr. M. Bajec 5.000; matere šolarjev 10.200; namesto cvetja bolničarkam, T. Sancin 5.000; I. Ota 5.000; v spomin pok. Karle Trošt, gdč. Mici Kosič 2.000; ga. A. G. 2.000; ga. Mauri 2.000; A. F. 2.000; po 1.000 Ur so darovali: Ota, Šuman, Golič, Fonda, Berce, Žerjal, šuman, Miklavčič, Petelin, Ota, Šuligoj, Opara, Ota. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več M davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Kmcžko Stan It «b GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206 vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)