Ptuj, 12. avgusta 1971 Leto XXIV, št. 32 Cena 0,70 din j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ0D8TVA f otvoritvijo moderne šole v Podlehniku in s prireditvami v Desencih, J Lovrencu, na Hajdini in v Ptuju so občani proslavili svoj praznik »Ko boste sedeli v lepih prostorih, čutite svojo dolžnost...« potem ko je predsednik (bčine Ptuj Fran j o Reber- pak otvoril slavnostno sejo v telovadnici nove osnovne §ole, je pozdravil delegacijo bratske občine Arandjelo- vac, ki jo je vodil predsed- nik Svetomir Lalovič. dr. Vladimirja Bračiča, člana IS Slovenije Mitjo Vošnjaka, lugoslovariskega veleposla- nika v Avstriji Franca Si- moniča, člana RK SZDL, Lojzeta Briškija, člana se- kretariata CK ZKS, Ivana Bratka, direktorja Državne založbe Slovenije, Ivana Potrča, pisatelja, Jovana Dobri je Viča, polkovnika JLA, komandanta vojaške- ga okrožja Maribor, svojce Martina Koresa ter ostale goste. Po uvodnem predsedniko- vem govoru, v katerem so zvenele trdne besede o po- vojnem obdobju, ki nas je obogatilo in izrinilo razloge za pesimizem, sp odborniki z navdušenim odobravanjem sprejeli listino o pobratenju občin Arandjelovac in Ptuj, prav tako pa so sprejeli tu- di odločitev, da občini A- randjelovac za trajno za- hvalo podelijo plaketo ob- čine Ptuj. Prav tako pa so plakete podelili 21 aktivi- stom in zaslužnim občanom. Na predlog kolektiva šole so odborniki sklenili po- imenovati novo šolo po Martinu Koresu, zaslužnemu revolucionarju pred vojno in v prvih dneh tistih tež- kih trenutkov. Martin Ko- res se je rodil 4. novembra 1896, njegovo predanost re- voluciji pa je pokončal 1941. leta gestapo. Pripadniki teritorialnih enot, JLA in ptujskega aerokluba so po seji i_zvedli uspešno vajo, s katero so dokazali pripravljenost na- ših oboroženih sil, upreti se vsakršnemu sovražniku. Podlehniški šolarji in člani folklorne skupine Vin- ko Korže iz Cirkovcev so pred odkritjem spominske plošče in otvoritvijo šole, pripravili kulturni spored, potem pa je prevzel besedo član izvršnega sveta dr. Vla- dimir Bračič. Njegove bese- ie so se udeležencem slavja vtisnile v globok spomin. Izrečene so bile tako, kot jih lahko pove samo rojak rojaku. Segel je v čas, ko so pomožni učitelji pred 170 leti pričeli poučevati otro- ke tega haloškega predela. Mladi generaciji je name- nil pomembne besede: »Prav je, da se je SO odločila za gradnjo šole kljub težkini trenutkom. Ko boste sedeli, v lepih prostorih, čutite svojo dolžnost. Učite se. da boste nadaljevali šolanje, pripraviti se morate za ju- trišnji dan. Ne samo, da bo- ste vihteli motike in prede- lovali dobro vino, ki so ga v preteklosti pili predvsem drugi, doseči morate mnogo več. Učitelji, skrbite, da bo- do naši otroci dobili znanje in tudi starši ne stojte ob strani.. .« Pot nas ie potem vodila v Lovrenc na Dravskem po- lju, kjer so pripravili izse- Ijeniški miting Udeležilo se ga je precejšnje število iz- seljencev, zdomcev in do- mačinov, ki jih ie naiprej pozdravil predsednik kra- jevne skupnosti Franc Do- lenc, potem pa so govorili še Anton Žagar, pKKipred- sednik SO Ptuj, Anton In- golič, predstavnik Sloven- ske tz^ljeniške matice, ir dipl. inž. Anton Drevenšek Pripravili so tudi bogat kul- turni spored, ki so ga iz- vedli pevci mešanega zbora iz Lovrenca, folklorna sku- pina v;nko Korže iz Cirkov- cev ter pionirji osnovne šo- le. Ob koncu pa so nasto- pili še domači gasilci z no- vo motorno brazgalno. Ze v soboto zvečer pa sjc imeli v Lovrencu kresova- nje, ki se ga je udeležile več kot 200 ljudi. Tudi huc naliv v nedeljo popoldar ni mogel skalit; vzdušja (Nadaljevanje na 2, strani) Ob odobravanju vseh prisotnih je predsednik SO Ptuj fraujo Rebernak predal plaketo predsedniku Arani^elov- M Svetomiru Laioviču Gostje in odborniki na slavnostni seji skupščine občine Teritorialci po dobro opravljeni nalogi Tudi gasilci iz Hajdine so »krstili« Dr. Vladimir Bračič je odprl vrata v povsem nov svet VREME do nedelje, 22. avgusta 1971 Zadnji krajec bo v Detek, 13. avgusta ob 11,55. Napoved: do 16. av- giista bo spremenljivo ^reme z nevihtami in hudimi plohami. Za tem bo do oetka. 20. avgusta sončno in vroče do 30 stopinj C. V petek. 20. 3v?usta in v soboto 21. avgusta bodo hude ne- vihte in ohladilo se bo. ^ nedeljo, 22, avgusta sončno, vendar ne ^»Pleje kot 21 stopinj Nadaljnji izgledi za do konca meseca ^^Susta: sončno suho, ^^oče do 30 stopinj C. Alojz Cestnik ž STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. avgi,,^^ Kaj bi morale storiti delovne organizacije in zavodi ter drugi za sta- bilizacijo gospodarstva v ptujski občini Priporočila skupščine I Poglavitni del bremen v prilagajanju novim razme- ram bodo nosile organizacije združenega dela, ki moa-ajo v okviru lastnih možnosti ir sil iskati poti za uravnoveše- nje svojega gospodarskega položaja v skladu s sploSni- mi načela gospodarske sta- bilizacije. Zato bi morali or- gani upravljanja tekoče spremljati poslovanje svoje organizacije in preverjati poslov.io politiko glede pro- izvodne usmeritve, odnosa do obratnih sredstev in li- kvidnosti ter investicij in politike osebnih dohodkov. Finančni položaj gospo- darstva v ptujski občini se je v prvih mesecih letošnje- ga leta v primerjavi z ena- kim obdobjem lani močno poslabšal. Dinamika rasti skupnih izdatkov gospodar- S'k:h organizacij je hitrejša od skupndh prejemkov. Med izdatki so najhitreje nara- ščali materialni stroški in osebni dohodki. Povečale so se terjatve do kupcev izven občine, poslabšala pa likvid- nost gospodarstva in s tem ptujske kreditne banke. Ta- ko stanje terja, da delovne organizacije resnično zao- strijo izterjavo čezmernih dolžnikov. Pri prodaji pa naj dosledneje preverjajo pla- čilno sposobnost svojih kup- cev. Pri delitvi dohodka bi morale delovne or- ganizacije v bodoče usmer- jati več sredstev za lastna obratna sredstva, da s tem osvobodijo prevelike ali iz- ključne iaančne odvisnosti. Za izboljšanje likvidnosti mora Kreditna banka Ptuj, na katero je vezan večji del gospodarstva ptujske obči- ne, poskrbeti predvsem za svojo lastno trajno likvid- nost, da ne bodo ovirane v svojem poslovanju tiste de- lovne organizacije, ki dobro poslujejo in brez bančnih kreditov. Zato nši Kreditna banka Ptuj sprejme svoj stabilizacijski program in ga do 31 avgusta letos po- sreduje zboru • delovnih skupnosti SO Ptuj. Razmeroma velika anga- žiranost sredstev poslovnega sklada gospodarskih organi- zacij v obratnih sredstvih in pomanjkanje investicijskih kreditov so v preteklem ob- dobju omejili vlaganje v os- novna sredstva in v razšir- jeno reprodukcijo. Zato go- spodarstvo ptujske občine v intenzivnosti vključeva- nja novih kapacitet močno zaostaja za doseženim razvo- jem v SR Sloveniji. Da bi zaustavili ta negativen po- jav in pospešili gospodarsko rast, morajo predvsem tiste gospodarske organizacije s področja industrije in kme- tijstva, ki so nosilke per- spektivnega gospodarskega razvoja v občini, izdelati in- vesticijske in razvojne pro- grame, za katere bo možno sofinanciranje s sredstvi, ki so namenjena za pospeševa- nje razvoja manj razvitih občin v SR Sloveniji Občin- ska skupščina bo k temu po- magala z davčnimi olajša- vami. dodelitvijo zemljišč in z nekaterimi drugimi obli- kami. Neskladja in pretirane raz- like v večini osebnih dohod- kov narekujejo ustrezno ak- cijo za družbeno usmeritev delitve dohodka in osebnih dohodkov. V ta namen so sindikati, gospodarska zbor- nica in izvršni svet SRS sklenili splošni družbeni do- govor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospo- darskih organizacijah zdru- ženega dela. Po teh dogovo- rih _ morajo delovne organi- zacije in orgc.ni podpisati samoupravne sporazume in uskladiti delitev dohodka in osebnih dohodkov po načelu in merilih, ki iih določa za- kon in družbeni dogovori. Pri delitvi osebnih dohod- kov ie treba iždatke za raz- na povračila in nadomestila uskladiti z določbami samo- upravnih sporazumov ter preprečiti vsako zlorabo in nezaslužene prejemke. Vse navedeno predstavlja razširitev raporov za uresni- čitev ciljev družbene re- forme in stabilizacije. Občin- ska skupščina pričakuje, da bodo vse gospodarske orga- nizacije in samoupravne skupnosti v skladu z akcij- skim programom predložile zboru delovnih skupnosti občinske skupščine v oceno svoje- stabilizacijske progra- me do 15. septembra 1971. Tržišče in cene STOP - za »nove izdelke« Gotovo ni sestanka gospo- darstvenikov ali skupščin- skega od'bora, da ne bi go- vorili o cenah, o njihovi stalni rasti, čeprav so že to- like časa zamrznjene. Cene so resnično pod kon- trolo že od konca prejšnje- ga leta, vendar rastejo iz meseca v mesec. To se do- gaja tudi zaradi zakonitih dovoljenj za korekcijo cen, da bi jih izenačili s cenami v svetu. Cene je mogoče povečati tudi po sporazumu v gospodarski zbornici. To- da največji del premikov v cenah gre mimo teh legal- nih kanalov. Kako? Največkrat gre za »nove izdelke«. Sedaj namreč, kot tudi prej, zamrznitev cen ni veljala za nove izdelke, da ne bi vplivali na zoževa- nie asortimana blaga na tržišču. Seveda so mnogi vi- deli v tem možnost za izi- gravanje predpisov_ in po- večavali cene skozi zadnja vrata. Izdelke so malenko- stno spreminjali, pogosto sa- mo njihov naziv ali emba- lažo in jih prijavljajoč kot nove dobili pravico proda- jati po višji ceni Ta »igra« je sedaj spregledana in ni več tako uspešna, čeprav io hočejo mnogi še nadaljev^a- ti in PO tej poti izposlovati zvišanje cen in pri tem več- krat celo uspejo. V zadnjih nekai mesecih je bilo nad 800 zahtev pri zveznem zavodu za cene po vpisu v register novih pro- izvodov, Iz Srbije je prišlo 325 tak?nih zahtev; vatske 269, iz Slovenija iz Bosne in Hercegovij, iz Makedonije 40. V te® gledu prednjačijo pred, proizvajalci in predele mesnih izdelkov. Strokovnjaki zvezneg voda za cene so prizna nove izdelke le nekaj ^ vodov, medtem ko nefc še tehtajo. Ob tej prili sti ni odveč poudarit; ni ravno povsem enos; brez podrobne analize čiti ali je nekaj nov i^ ali ni. Zaradi tega zah; zavrnejo le, če se na pogled vidi, da je nov« izdelku samo v zame imena ali embalaže. N žišču torej ni toliko i proizvodov, kolikor b; glede na stalne prijave ralo biti. V zvezni gospodarski: niči so sklenili vsem razvoj živinpreje. kol mahinacijam napraviti nec. Ustanovili so p« komisijo, ki jo sestai strokovnjaki, ki si bol drobno ogledala vse tei ve izdelke« in katere i nje bo odločilno vpli"VE končno odločitev, ie nel delek nov ali ne. Po vsem tem bo, !<( videz, zaprt še zadnji v skozi katerega so uli nove, višje cene. Sam; ?e ne bo pojavil kakšen Naši gospodarstveniki namreč zelo »inventivn KO BOSTE SEDELI V TEH PROSTORIH (Nadaljevanje s 1. strani) Ljudje so napolnili gostin- ske lokale in bližnje hiše. pripravlialni odbor pa ie na željo izseljencev in zdom- cev priredil srečanje z ob- čani, starejšimi nad 75 let. T^vedeli smo tudi, da ie pri- šel dva dni pred srečanjem v Lovrencu. Janez Medved iz Kanade, ki je bil tako najbolj »oddaljeni« izselje- nec. Prireditev pa še ni bile konec. Podali smo se proti Desencem, kjer je bilo slav- je združeno s krstom nove črpalke. Krsta žal nismo dočakali, kajti po ehournem čakanju napovedanih pred- stavnikov družbenopolitič- nih organizacij n: bilo. Lju- dje kar niso mogli skriti razočaranja, morda oa so v upaniu le uspeli, le da smo bili takrat mi že na drugem koncu. Oglasili smo se še v Haj- dini, kjer so marljivi gasil- ci prav tako pripravili krst nove brizgalne, le da so to čast prepustili najstarejšim članom društva, častnemu predsedniku Jožetu Pišeku, Janezu Lipovšku in Francu Zupančiču. Dan, bogat prireditev, se ie nagibal v noč. Odhajali smo na domove z zavestjo, da smo bili priče dogodkom, ki se bodo še kako urezali v zgodovino krajev, pa tudi občine. Odhajali smo z za- vestjo. da je haloškim šo- lariem zasijalo sonce, da so Se izpolnile dolgoletne že- lie gasilcev ter da se bomo z izseljenci in zdomci še ve- likokrat srečali. Reportažo pripravil D. Utenkar Vaščani in okoličani Desenc so bili v pričakovanju gostov iz Ptuja in dežja ... industrijski PLEI^i škodljivci za kmetijske rastline V bližini industrijskih ob- jektov se vse pogosteje o- pažajo poškodbe na rastli- nah. Nekatere industrije spuščajo v zrak mnoge škod- ljive snovi, občutljivost ra- stlin pa je tudi različna. Tovarne aluminija, cemen- ta, superfosfata, emajla in porcelana izločajo v ajmos- fero strupen plin fluor. Naj- bolj občutljiva za fluor je vinska trta, češnja, jablana. Fluor povzroča razkroj ze- lenila ali klorofila. Poškod- be na drevesih opazimo lah- ko tudi v bližini tovarn, kjer pražijo rude. ki vsebu- jejo žveplo. Škodo dela predvsem žveplov dioksid, na katerega so rastline sko- raj boli občutljive kot člo- vek. Krone dreves so v smeri, iz katere prihaja plin, pogosto močno pošljodova- ne. Robovi listja in konice vršičkov se začno sušiti in listje se deformira. Nekate- re tovarne spuščajo v mnoge strupene snovi, v zraku fino poraz« Veter jih odnaša c tudi po več kiloit stran, kjer se vsedei rastline, človek in živ te rastline uživajo, l počasi zastrupljajo. I sprejemajo tudi veliko žino strupenih snovi z rastlinskega in živa izvora, nekaj pa tudi kom in vodo. Tako ima industria 1a poleg prednosti tu< be strani Sprva ie bi titi vpliv strupenih le v ožiih okolicah in v ETOsro nasoiienih dandanes pa tudi že v krajih, ki so bolj odd jEDNIK — ČETRTEK. 12. avgusta 1971 STRAN S Itart nove gderacije fjl, jugoslovanske držav- ^lltične zgradbe je kon- kakor je bilo do- z ustavnimi amand- a predsednik Tito je pe. {^voljen za predsednika ^like in ni mogel ustreči Hjun mnogih delovnih (pnosti, da bi ga izvolili dosmrtnega predsednika. fg resnično cenim to za- suje in se zanj glaboko ^ujem — je rekel pred- li Tito ob izvolitvi. Že- I pa ostati v tej funkciji oa tem položaju samo ta- I dolgo, dokler jo bom lah- I resnično opravljal, ali BO kakšno leto, da bi po- Igal novemu vodilnemu ieso — predsedstvu SFRJ . da bo začelo popolnoma HSialno funkcionirati.« Novo predsedstvo SFRJ I moralo kot kolektivni or- ^ na čelu naše samou- avne skupnosti misliti na jpne interese vseh naših lovnih ljudi, vseh naših wdov in narodnosti ter itopati interese vseh re- Mik in pokrajin. Vrh države je zamišljen t sistem samoupravnih or. lizacij, ki se bodo vza- Mo dopolnjevale v delu r stremele k čim odgovor- jšemu opravljanju svojih ®kcij. Tako bo predsed- TO SFPJ koordiniralo' svo- delo z zvezno skupščino, iveznim izvršnim svetom organi republik in po- rajin. Posebno vlogo Je dobil no- »formiran zvezni izvršni fft, ki je začel takoj z de- "»• Po zakonu je ZIS kole- |>'no telo zvezne skupščine, i odgovarja za delo celotne 'fzne uprave. Ustavne spremembe so litevale, da se spremeni i^šaj zveznega izvršnega '^'a v teih smislu, da bo •fsovo delo bolj resorno. Počasno je ustanovljenih zveznih sekretariatov, ji"erih predstojniki so ena- |( 'Pravni člani ZIS. Ustanov- kje tudi sekretariat za C ""Ptijstvo po zahtevi po- . »ncev v zvezni skupščini. So problemi in vpraša- ^ ki jih je treba reševati ; We na celotno državo, po- ! '''"o glede odkupnih cen, asmaja kmetijskih pridel- I 'n napredka kmetijstva. ^^ prejšnjega izvršnega ' je novi prevzel obvez- ki se bistveno razli- ]j.od tistih v prejšnjih J [^'"'jjb. Predvsem je no- p v tem, da se rešujejo i"teresi republik in p! ""^jin ob njihovem ena- t" sodelovanju pa ^^ odgovornosti. tem, kar je bilo reče- ustanovitvi novega aL^nega iz^^šnega sveta v ^^eju predsednika Dže. ' Bijediča, bo novi iz- vršni svet drastično prekinil obstoječo prakso nespošto- vanja zakonov in dogovorov ob jasno razmejenih odgo- vornostih, da bi se ustvarilo »vzdušje zaupanja in od- pravilo stanje, v katerem najslabše uspeva tistj, ki u- stvarja dohodek v proizvod- nji in z delom in pri tem spoštuje spie„ete norme«. Vsa prednost bo zagotov- ljena gospodarskim giba- njem, ker je vse večji del gospodarstva v stanju, da ne more izplačevati osebnih dohodkov, treba pa je ustva- riti tudi rast stroškov cen. Uvedena bo dosledna kon- trola dohodkov zunaj delov- nega razmerja in efekten davčni sistem. Potrošniško mrzlico bo treba ukrotiti in vsak se bo lahko iztegnil le po dolžini odeje. Stabilne družbe namreč ni brez stabilnega gospodar- stva, stabilnega gospodar- stva pa ni, dokler delovni človek nima zagotovljene pravice do odločanja o živ- ljenjskih problemih. AB Delo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Oba zbora ptujske občin- ske skupščine sta julija 1969 izvolila svet za kmetijstvo in gozdarstvo SO Ptuj. Ker mu je prejšnji mesec pote- kel mandat, je svet podal ustanovitelju poročilo o dve- letnem delu. Odborniki SO Ptuj so ga obravnavali na zadnji skupni seji. Svet za kmetijstvo in go- zdarstvo si je v vsej svoji mandatni dobi prizadeval pristopiti k najaktualnejši problematiki s področja kmetijstva, gozdarstva in lova ter k oblikovanju u- streznih predlogov in za- ključkov za občinsko skup- ščino in druge. Svet je med drugim pripravil tudi gra- divo za sejo občinske skup- ščine, na kateri je tekla osrednja razprava o stanju in nadaljnjem razvoju kme- tijstva v ptujski občini. Svet je v pretekli man- datni dobi imel zelo ugodno kvalifikacijsko strukturo. V njem so sodelovali štirje kmetje, od katerih so bili trije odiborniki in eden re- publiški poslanec. Ostali člani so bili visokokvalifi- ..cirani delavci, zastopniki kmetijskih delovnih organi- zacij ter s področja lovskega in gozdnega gospodarstva. 2e iz sestave članov sveta je mogoče sklepati, da je zmogel kvalificirano in do- volj tehtno razpravljati ter sprejemati ustrezne predlo- ge in sklepe s področja pri- stojnosti. Svet je v pretekli man- datni dobi imel 8 sej, na ka- terih je razpravljal o naj- aktualnejših temah s pod- ročja pospeševanja kmetij- ske proizvodnje po posa- meznih panogah, srednje- in dolgoročnega usmerjanja in načrtovanja kmetijstva, organizacijskega in ekonom- sko političnega usmerjanja, obravnavo predlogov, zako- nov in ukrepov za napredek kmetijske proizvodnje. Ta- ko je svet izdelal predloge za šest odlokov s področja kmetijstva, gozdarstva ia lovnega gospodarstva, ki jih je ptujska občinska skup- ščina brez bistvenih pri- pomb sprejela. V svojih razpravah je svet posvetil mnogo časa tudi problematiki živinorej- ske proizvodnje, predelave in trgovine, proučevanju možnosti razvoja sadjarske proizvodnje ter organizaci- ji kmetijske pospeševalne službe v občini Ptuj. S temi razpravami so člani sveta pripomogli k temeljiti ana- lizi nadaljnjega razvoja agrarnega kompleksa v se- verovzhodni Sloveniji. Svet je opozoril na bistvena pod- ročja, ki jih pri programi- ranju dolgoročnega razvoja ne bi smeli prezreti. Tukaj so nredvsem postavili vpra- šanje gradnje novih klav- ničnih kapacitet in mesne predelovalne industrije. Za ptujsko območje je značilno, da razpolaga z velikimi po- tencialnimi možnostmi za marne panoge kmetijske proizvodnje. Z usmeritvijo hribovskega oziroma gričev- natega sveta v travniško- pašniško smer, na njivskih površinah pridelovati več krmnih rastlin, predvsem koruze ter zagotoviti čim več novih obdelovalnih oo- vršin, je bilo vod lo sveta. Kmetje vlagajo znatna lastna sredstva v razvoj svojih kmetij. Pri tem se je svet zavzemal, da bi kmet- je ta sredstva programsko usmerjali in vezali za inve- sticijska sredstva kmetijskih delovnih organizacij in bank. Kmetijske delovne organizacije bodo letos vlo- žile pomembna sredstva za kratkoročne in obratne kre- dite ter kratkoročne in sred- njeročne investicije iz hra- nilno kreditnih služb za mo- dernizacijo in preusmeritev kmetij. Da bi razvoj zaseb- nega kmetijstva hitreje na- predoval in se razvil v bla- govno tržno oroizvodnjo, se je na predlog sveta vklju- čila tudi skupščina občine Ptuj, ki je s spremenjeno davčno politiko in davčnimi olajšavami za tiste, ki inve- stirajo, dala možnosti za hi- trejše preusmerjanje in mo- dernizacijo kmetij. Ciani sveta so si tudi v drugih področjih prizadeva- li s konstruktivnimi pri- spevki in aktivnim sodelo- vanjem čim več doprinesti k takemu oblikovanju za- ključkov in sklepov, ki bo- do v prid hitrejšemu in skladnej^šemu razvoju kme- tijstva in_ gozdarstva v ptuj- ski občani. .i .1 . i . . io¥o večanje cen Časopisje prinaša vesti, kakšno povečanje cen je bi- lo v juniju. Tcda to velja za .Jugoslavijo, v Sloveniji imamo sicer tudi povečanje cen za 1 odst., toda v aprilu in majii smo imeli poveča- nje po 2 odst. Pri cenah živil na drobno, to so cene v trgovini in na živilskem trgu, smo imeli v Sloveniji v juniju celo rahlo znižanje, kajti poce- nile so se vrtnine in sadje, pri ostalih vrstah živil pa ni večjih sprememb razen pri jajcih, ki so se že zače- la dražiti. Pri industrijskih izdelkih pa se sedaj uve- ljavlja povišanje cen, ki ga že nekaj časa registriramo v tovarnah. Povečanje cen industrijskih izdelkov _ je najmočnejše pri tekstilu, nadalje se močno draži gradbeni material, obutev in še nekateri proizvodi. V merilu vse države pa je močno povečanje cen za živila, namreč za 6,1 odst., kar je odločilno vplivalo na povišanje skupnega in- deksa cen, ki so v juniju za 2,4 odst. večje, kot so bi- le v maju. To povečanje potrošniških cen se kaže v indeksu živ- ljenjskih stroškov. V tem ■ndeksu so izdžtki za hra- no, ki tvorijo pri nas do dveh petin skupnih življenj- skih izdatkov, bolj poudar- jeni kot pri pregledu za sebe. Ker smo za Slovenijo ugotovili, da so se cene za živilske predmete zn.žale, za industrijske pa v enaki meri povišale, je indeks življenjskih stroškov v ju- niju natanko na isti višini, kakor je bil maja. V zvez- nem merilu pa je drugače in prav močno povišanje življenjskih stroškov je da- lo povod za vesti o visokih cenah. Življenjsk' stroški v merilu SFRJ so se namreč od maja do junija povečali za 4,1 odst., to pa je največ- je povečanje, kar smo jih imeli od časa reforme dalje. Povečanje so povzročili dru- žinski izdatki za prehrano, ki so se povečali za 7,3 od- stotka, v Sloveniji pa smo videli, da so se izdatki za hrano celo zmanjšali. Od vseh vrst cen so se najbolj podražile cene v to- varnah, to je pri industrij- skih proizvajalcih. Poveča- nje cen v industriji pomeni čez nekaj časa ' povečanje cen v trgovini na drobno, zato je napoved tudi za na- prej slaba. Kemična industrija je po- večala cene za 13,8 odst., industrija gradbenega ma- teriala za 10,8, kovinska in- dustrija 8,4, živilska indu- strija 5,2, barvna metalur- gija 4,5 in papirna industri- ja 0,7 odst. Druge industrije junija niso spremenile cene. V pr- vem polletju je povečanje t»varniških cen za 15,5 odst., torej zelo velika oodražitev. Med njimi so največje po- dražitve pri nafti (za 53,6 odst.), pri črni metalurgiji (44 odst.) in pri premogu (39,7 odst.), najmanjše pa pri kemični, ki je cene zvi- šala junija, pri usnjarski industriji ter elektroindu- striji. Ce pogledamo še cene v gostinstvu, za katere je v zadnjem času mnogo pri- tožb, je v jugoslovanskem merilu od lanskega prvega polletja povečanje za 19.7 odst., v Sloveniji pa 16,7 odst. Povečanje ie največje pri prenočitvah, ki so v Slo- veniji za 22,6 odst. nad lan- sko višino, v zvezi pa 20,5 odst. Enako povečanje je pri hrani, manjše pa pri pi- jačah. Najbolj zanimive pa so vedno spremembe pri in- deksu življenjskih stroškov, ki so odločilnega pomena za določanje višine Dokoj- nin in tudi osebnih dohod- kov. Pri življenjskih stroš- kih smo že nekaj mesecev nad lansko celoletno spre- membo: v SFRJ so za 14,3 odst. nad lansko višino, v Sloveniji pa za 13 odst. OR ž STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. avgi,,^^ Imajo besedo organi samoupravljanja? v junijska številki infor- macij Službe di^žbenega knjigovodstva Maribor smo lahko opazili, da so večjo pozornost posvetili poslova- nju Opekarne Pragersko. Takole smo lahko prebrali: »Opekama Pragersko je razširila svojo dejavnost tu- di na sektor gradbeništva, in sicer do tretje faze grad- nje in gradi v lastni režiji stanovanjske in druge grad- bene objekte. Pri izvajanju gradbenih del se poslužuje privatnih kooperantov; v ta- kem smislu nastopa le kot posrednik med investiftor- jem in privatnim izvajalcem del, s tem, da daje privat- nim koperantom ves mate- rial. Naša služba je pregledaila poslovanje gradbene dejav- nosti, predvsem stroškov in realizacije (po objektih) in pri tem ugotovila izgubo 353.317 dinarjev. Vzroki iz- gube niso bili analizirani, so pa le-ti objektivnega pa tudi subjektivnega značaja (sla- be predkalkulacije, čezmer- na poraba materiala, slaba organizacija ipd.) ^koraj na vseh gradbiščih so bile ugo- tovljene izgube. V nekaj pri- merih si je inves-titor dobil druge izvajalce, ker Opekar- na ni izpolnjevala pogodb, tdko glede kvalitete kot tu- di glede roka izgradnje. " 'ed problematična grad- bena dela, ki jih je Opekar- na izvajala z izgubo, bi lah- ko uvrstili tudi gradnjo pri- tlične farme za lO.OOO broj- lerjev. Investitorja sta v tem primeru bila direktor in uslužbenec komerciale O- pekame in sta kot partner- ja sT^lenila z delovno orga- nizacijo (Opekarno) pogod- bo za 250.000 dinarjev, ki jo je v imenu Opekarne podpi- pl direktor (investitor), v imenu investitorjev ponov- no direktor in komercialist. Zanimivo pri tem je to, da je pogodba glasila na nižji znesek (250.000) kot pa zne- sek, ki je predviden po predračunu gradbenih del (294.409 dinarjev); poleg te- ga farma ni bila zgrajena kot pritlični objekt za 10.000 brojlerjev (piščancev), tem- več kot encnadstropni ob- jekt s kapaciteto 20.000 broj- lerjev, pri čem je cena iz- gradnje objekta ostala ne- spremenjena. Kdo je izdelal projekt za enonadstropno zgradbo in koliko znašajo predračunski stroški za nad- stropje. investitorja (direk- tor in komerc alist) nista ho- tela pojasniti. Prav tako je zanimiva u- gotovitev. da so v knjigo- vodstvu med evidenčnimi stroški za gradnjo farme prikazani tudi necbra^^una- na stroški; le-ti so bili knji- ženi na zalogi nedokončane proizvodnje, medtem ko ma- terial ni bil komisijsko pod- pisan, čeprav je objekt (far- ma) tehnično prevzet in pre- dan investitorju dne 3. de- cembra 1970.« Toliko o ugotovitvah Službe družbenega knjigo- vodstva. Preostane nam še vprašanje, ali so organi u- pravljanja in samoupravlja- nja seznanjeni s temi ugoto- vitvami, in če so, kaj so sto- rili glede odgovornosti. Morda ob koncu le še to: zadnja leta opažamo, da je več vodilnih osebnosti pod- jetij in zavodov pričelo s »popoldansko obrtjo«. Hote se postavlja vprašanje, kje je moralno,politična odgo- vornost teh članov sociali- stične družbe, ^et pa lahko razmišljamo, ali je ta socia- listična družba zares spre- jemljiva za vsakršno dodat- no pridobitno delo? D. U. Letošnji pridelek hmelja slab Kot je znano, je na ptuj- skem območju, vse pd Pra- gerskega, Vidma pri Ptuju, Marko vec in tja do Za vrča in Ormoža že okrog 85 hek- tarjev zemljišč, na katerih raste zelena roža, ki ji pra- vijo hmelj. Letos se je, kot je v po- govoru dejal Maks Vavpo- tič, upravnik DE v Tumi- šču, ki ima v svojem planu pridelovanja kmetijskih do- brin tudi pridelovanje hme- lja, na območju Vidma in Tržca se jim je ta roža izne- verila. Krivda v pomanjklji- vih agrotehničnih ukrepih ali brezbrižnosti tistih, ki so za hmelj zadolženi, temveč je letos hmeljarjem pošteno zagodla letošnja suša, ki_ je »obrala« kar dobro tretjino pridelka. To pomeni, da bo dohodek znatno manjši od predvidenega. Vavpotič je dejal: »Srečni bomo, če bo- mo z letošnjim pridelkom hmelja pokrili proizvodne stroške.« Pridelovanje hmelja ni preveč poceni. Samo obiral- cem so v lansikem letu na Vidmu izplačali nekaj nad 20 milijonov starih dinarjev. Hmelju pa je treba skrbno streči že od zgodnje pomladi vse do obiranja, kar stroške še poveča. Letos je suša o- pravila svoje, ker ni in ni hotelo biti dežja. Kobule (cveti) so sicer v hmeljiščih lepo razvite, vendar zelo red- ke pa tudi hmeljeve rastli- ne -so v rasti zelo zaostale. Bliža se čas obiranja hme- lja. Lani ga je obiralo v hmelišču v Vidmu blizu 400 obiralcev, toliko jih priča- kujejo tudi letos, saj je za o- biranje med domačini do- kaj šn je zanima,nje. Letos bo kombinat plačeval za merico lepo obranega hmelja 3 di- narje kar je 0,60 dinarja več kot lani. Mesto denarja pa bodo lahko tisti, ki bodo že- leli, dobili kot plačilo , nic6. Lani so obiralcem hZ Ija dali za plačilo nekaj ^ deset ton pšenice. ^ Na Vidmu bodo v naslw njiih treh ali štirih w hmeljišča povečali od se^ njih 15 na 40 hektarjev ^ celotnem območju fem^^ skega kombinata pa na ij hektarjev. Trenutno že bojazni, da hmelja ne bin^ gli pravočasno obrati, {et;^ di bodo hmeljišča povečali. skoraj sto odstotkov. Ko- likor pa bi glede obiranja nastale težave, bodo naba- vili stroje za obiranje. Ti ni- so preveč noceni, saj velji takšen stroj kakih 60 mili- jonov dinarjev, njegove »ro ke« pa niso tako spretne kol so roke obiralk pa tudi obi ralcev ter je treba še titd za strojem »pospravljati« o ziroma bolj na čisto, obirat zeleno rožo, ki ne sme dozO' reti oziroma porumeneti, ka tedaj izgubi na kakovosti. FH Lani pri obiranju hmelja V Slovenski Bistrici ustanavljajo sindikalno podružnico delavcev, zaposlenih pri zasebnikih Mnogi se vabilu niso odivali Občinski sindikalni svet je že letos spomladi odlo- čil, da bodo ustanovili sin- dikalno podružnico delavcev, zaposlenih pri zasebnih de- lodajalcih. O pripravah smo se pogovarjali s t\inikom sveta Ivanom Frangežom, ki nam je povedal, da so naj- prej pripravili spisek vseh tistih, ki delajo pri privat- nikih. Ugotovili so, da je teh občanov kar 340. Vsem so poslali anketne liste, na ka- terih naj bi napisli, ali bi se želeli včlaniti v bodočo podružnico. Le 40 občanov je vrnilo izpolnjeno anketo, od tega jih je pritrdilno odgovorilo 22, negativnih odgovorov je. bilo 11, sedem anketirancev pa je sporočilo, da niso več v delovnem razmerju. Tz_ ankete smo lahko raz- brali, da se za včlanjene v sindikalno podružnico niso odločili predvsem tisti, ki bodo kmalu odšli na služe- nje vojaškega roka ter tisti, ki so pred upokojitvijo. Tajnik Ivan Frangež nam je povedal, da je majhno število tistih, ki so odgo- vorili na anketo, ni zaskrb- ljujoče, saj so bili v dru- gih občinah rezultati še pre- cej slabši. Septembra bodo jstanovili sindikalno podruž- nico, v katero bo vključeno tistih 22 zaposlenih pri pri- vatnikih, ki so na anketo odgovorili pritrdilno. Z nji- mi so nedavno že pripravili informativni sestanek. Vsekakor se moramo vpra- šati, zakaj se je vabilu ob- činskega sindikalnega sveta odzvalo tako malo občanov? Obveščenost je bila skoraj stoodstotna, le težko pa bi verjeli, da delodajalci niso predali vabil delavcem (po- vedati moramo, da za mnoge ni bilo na razpolago tečnih naslovov in so pošto poslali njihovim delodajalcem). V eni prihodnjih številk bomo poskušali odgovoriti tudi na to vprašanje, saj bo- mo obiskali nekaj tistih za- poslenih pri zasebnih delo- dajalcih, ki se vabilu niso odzvali. D. Utenkar jEDNIK — ČETRTEK. 12. avgusta 1971 STRAN S Hkcijski program obč. sveta Zveze sindikatov Ptuj za uresničevanje resolucij II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije (j^adaljevanje in konec) 15. Kadrovska politika gavzemati se, da postane jjadrovska politika sestavni celokupne politike in aktivnosti na vseh področ- jjh v občini. Zagotoviti, da bodo do Ijonca leta 1972 v vseh te- meljnih organizacijah 25dru- Ženega dela sprejeti dolgo- ročni načrti o kadrovski po- litiki in pravilniki o izobra- ževanju ter štipendiranju. Zavedati se, da bodo do konca 1971. leta sprejeti v yseh temeljnih organizaci- jah združenega dela akti o sistemizaciji delovnih mest in vztrajati na uveljavitvi v njih določenih posebnih pogojev za zasedbo posa- meznih delovnih^ mest. Podpirati le tiste reelek- cijske postopke v delovnih organizacijah, ob katerih se dosledno uveljavlja načelo, da naj manj sposobnega zamenja sposobnejši. Spro- žiti pobudo, da se dosedanja praksa uveljavljanja re- elekcije v posamezni de- lovni organizaciji preuči zla- sti z vidika odgovornosti vodilnih delavcev in indivi- dualnih izvršilnih organov. Nasprotovati tendencam ukinjanja vodilnih delovnih mest ter vztrajati na širšem uveljavljanju individualnih izvršilnih organov na vseh ravneh notranje samouprav- ne organizacije. Kadrovanje v predstav- niške in samoupravne or- gane ter v organe družbe- nopolitičnih organizacij mo- ra biti stvar in pravica vseh družbenopolitičnih organi- zacij v občini, ki morajo zagotoviti demokratičnost, javnost in vpliv delovnih ljudi na kadrovsko politi- ko v občini. Vztrajati, da bo izbor kandidatov za predstavni- ške organe v kandidacij- skem postopku utemeljen na avtoriteti tovarištva, sposobnosti, prizadevnosti in moralno političnih kva- litetah posameznika. 16. Kadrovska politika v sindikatih Aktivno sodelovati v vse- binskih in kadrovskih pri- pravah na kongrese stro- kovnih sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. Pre- učiti delegatski princip vo- litev in delovanja izvolje- nih članov sindikalnih or- ganov, osnovnih sindikalnih organizacij in občinskih or- ganov sindikatov ter Zveze sindikatov. Z večjo odgovornostjo se zavzemati za načrtno ka- drovsko politiko in skupno z osnovnimi sindikalnimi organizacijami vplivati na kadrovanje v predstavnška' telesa, samoupravne organe in v organe družbenopoliti.- nih organizacij. Cilj načrtne kadrovske politike v sindikatih mora biti, da se čim večje šte^- lo neposrednih proizvajal- cev vključuje zunaj delovne organizacije v predstavniške organe, v svete in odbore, v svete različnih ustanov, sa- moupravnih interesnih skupnosti in organe druž- benopolitičnih organizacij, da se tako poveča vpliv vseh delovnih ljudi na od- ločanje in uresničevanje politike v občini Ptuj in v širših družbenih skupnostih. Najodločneje nastopati proti vsakršnemu zapostav- ljanju mladih in omejeva- nju možnosti, da bi mlajši kadri prevzemali odgovor- ne politične in družbene funkcije. Izdelati program politič- -lega in družbeno ekonom- skega izobraževanja sindi- kalnih delavcev. Posebno je skrbeti za načrtno izobra- ževanje sindikalnih delav- cev. Posebno je skrbeti za načrtno izobraževanje in u- sposabljanje mladih delav- cev za družbenopolitično delo v samoupravnih orga- nih. Pri občinskem svetu Zve- ze sindikatov Ptuj naj po- novno prične sindikalna šo- la. V njej naj se načrtno usposabljajo družbenopoli- tični delavci za delo v sin- dikatih, v organih samo- upravljanja in za delo v drugih organih in organiza- cijah, v katerih se mora močneje uveljaviti vpliv in vloga delavcev. 17. Učinkovitost dela os- novnih sindikalnih organi- zacij Osnovnim sindikalnim or- ganizacijam nuditi pri nji- hovem delu, uresničevanju nalog in pri reševanju kon- kretnih problemov v delov- nih organizacijah vso po- trebno pomoč. Razvijati in utrjevati sa- mostojnost političnega dela in akcije osnovnih organi- zacij sindikatov. Uveljaviti zahtevo članstva, da vsa sindikalna aktivnost v os- novni organizaciji sindikata temelji na programu. Vztrajati na uresničeva- nju sprejetih programov de- la in seznanjati članstvo o problemih in rešitvah. Preučiti, kako so v samo- upravnih aktiv delovnih or- ganizacij zagotovljeni pogo- ji za i>olitično delovanje osnovnih sindikalnih orga- nizacij in se zavzemati za ustrezne dopolnitve. Za izvršitev teh nalog se odgovorni: — podpredsednik občin- skega sveta Zveze sindika- tov Ptuj Feliks Bagar; — komisija občinskega sveta Z^ Ptuj za organiza- cijsko in kadrovsko politi- ko; — občinski in medobčin- ski odibori strokovnih sindi- katov; — predsedstvo občinskega s.eta Zveze sindikatov Ptuj; — izvršni odbori osnovnih organizacij sindikatov. 18. Zaposlovanje naših de- lavcev v tujini Podrobneje preučiti prak- tično uveljavljen način za- poslovanja naših delavcev v tujini. Zavzemati se za tiste ob- like zaposlovanja naših de- lavcev, ki so v skladu z mednarodnimi sporazumi o zaposlovanju. Delovati v smeri in s ci- ljem postopnega vračanja v tujini zaposlenih delavcev. Vztrajati, da se s kadrov- sko politiko delovnih orga- nizacij in občine razrešuje (Nadaljevanje na 14. strani) Slavko Golob, avtomehanik na Zg. Polskavi, se tudi v teh vročih dneh trudi, da bodo vozniki mirno potovali na dopust Ko rezervni deli ne bi povzročali težav... _Zg. Polskave prav gotovo ni potrebno posebej pred- stavljati. Glavna prometna žila, ki pelje skozi vas, je pritegnila že marsikoga. Lansko leto je odprl avtome- hansko delavnico Slavko Golob, sicer domačin, zdaj M ssanujoč v Slovenski Bi- strici. Seveda sama delavni- ca ne bi vzbudila posebnega zanimanja, toda mojster je poskrbel, da so ga kmalu Pričeli obiskovati motorizi- rani gostje iz Maribora, Ptujskega dela. bistriškega Področja in kdo bi vedel od •^od še. »Magnet«, ki je pri- ^^"nil, je velik znak za vokswagnova vozila, ki je ^■den že od daleč. Slavko ^olob opravlja servise za Vsa vozila te priznane tvrd- ke Obiskali smo ga v dneh, ko so se mimo dela\'nice va- kolone modernih noma. hoteli pa smo seveda Izvedeti kaj več o noslu in ^s^m tistem, kar sodi k te- mu. In z^apovrstjo smo iz- vedeli marsikaj zanimivega. Najprej naj omenimo, da se je leta 1966 podal na delo v ZRN, vodila pa ga je želja po specializaciji. Ustavil se je v Korntalu v velikem ser- visu VW. V letih bivanja na Nemškem se je dodobra spo- znal z vsemi skrivnostmi teh popularnih vozil, razmišljati pa je pričel tudi o svojem servisu. 1968. leta je postavil v se- danji delavnici prvo osnov- no sredstvo — hidravlično dvigalo. S prihranjenim za- služkom in z novimi izkuš- njami, pa se je lansko leto »postavil« na last-ne noge. Reči moramo, da ima da- nes dokaj moderno oprem- ljen servis, lastniki »hro- ščev« pa so kmalu spoznali prednost: moj.^ter se na nji- hova vozila razume kot ma- lokdo. Potem nam je Slavko Go- lob zaupal, da si že od lan- skega leta prizadeva, da bi . si pri sarajevskem Unisu priboril pravico do garancij- skega servisa. Kaj to pome- ni, bodo vozniki verjetno do- bro vedeli. Pa vseeno povej- mo za tiste, ki v tej stvari niso tako doma. Ce bi mu uspelo dobiti garancijski ser- vis, bi tovarna poskrbela tir di za rezervne dele, ki danes pri njegovem delu predstav- ljajo največjo težavo. Na- deja se najboljšega, saj so iz Sarajeva že poslali zahte- vo o natančnih podatkih o velikosti in opremljenost- delavnice. V kolikor bo to odločilnega pomena, potem ni velike bojazni, da se nje- gova želja ne bi izpolnila. Izvedeli smo tudi, da izu- čuje tri vajence, v vePko pomoč pa mu je sin DiiSan, ki je že lansko leto opravH pomočniški iznit. potem pa prebil štiri mesece na spe- cializaciji v Npmčiji. Danes vozi po cestah oko- li 70 različnih vrst avtomo- bilov, ki so vezani na ime volksvi^agen, vse pa je po- trebno poznati v »dušo«. Da bi ne bil v zaostanku, se je Slavko Golob tudi letos od- pravil na štirinajstdnevni »študij« v Korntal, k^jer se je seznanil z najnovejšim. Skorajda se ne more pripeti- ti, da bi ostal kateri avto iz te velike družine nepoprav- Ijen ... Ker je čas dopustov, smo mojstra ob koncu povpra- šali še o tem. na kaj naj do- pustniki še posebej pazijo, preden odrinejo na pot. Ta- kole nam je povedal: »V teh poletnih dneh se je pri nas ustavilo kar pre- cejšnje število tistih, ki so jim pcnagajali jekleni ko- njički. Moram povedati, da so mnogi priznali, da avto- mobilov pred odhodom niso dali servisno pregledati, to pa je kar precejšnja napaka. Ne, da bi mehaniki zaslužili, toda na dolgo pot se brež tega zares ni dobro odpra- viti. Vozniki morajo še doma pregledati, kako delujejo termostati, ali so zavore pravilno nastavljene (najv^ jih je pretrdo), pri mnogih motorjih pa so nepravilno nastavljeni tudi vžigi. Seve- da ne bi posebej govoril o olju in nekaterih stvareh, ki jih vozniki morajo vede- ti...« D. Utenkar Slavko Golob ž STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. avgi,,^^ Suša pokazala zobe Več kot mesec dni z red- kimi prekinitvami. sonce ne- prenehoma prepeka že tako ali tako suho zemljo, ki želj- no čaka dežja. Zadnji dež v nedeljo je kmetom »oplah- nil« skrb, vendar je sedaj že prepozno. Ni dolgo tega, ko sem se odpravil v predele ormoške občine i'n vsepovsod je bilo videti sledove neu- smiljene suše. Trava se je posušila na rasti, predvsem črna travniška detelja in ob- čutljivejša trava. Na neka- terih mestih je trava dobe- sedno požgana, da kažejo po- bočja gola rebra, iz katerih izpuhteva omamna in za- duši j iva toplota, prava trop- ska vročina. N:č_manj kot travniki ni- so prizadeti posevki na nji- vah, ki so dobesedno razpo- kale od nadpoprečne tem- perature. Krompirjeva ste- bla so se posušila v srednjem stadiju rasti. Listje je posta- lo rjave barve in krompir je pričel prisilno zoreti, skratka ves nadzemni del je od suše odmrl. V nekoliko boljšem stanju je koruza, ki kot tropska rastlina prenese tudi večjo temperaturo, ima globoke glavne in podporne korenine, ki so se zaradi su- še globoko zabodle v zem- ljo, kjer iščejo tolikanj po- trebno vlago. Po suši so ob- čutno prizadeti vrtova in vso drugo rastlinje. Sadno drev- je je enako kot vse drugo, prav tako občuti pomanjka- nje vlage in nedozoreli sa- dovi odpadajo Jabolka so za- čeli napadati črvi, da letos kljub dobro se obetajoči le- tini pričakujemo mali pri- delek sadja, vsaj _ v ptujski in ormoški občini. Vinska trta suše ne občuti, ker ima globoke korenine, zato lah- ko pričakujemo sicer nekoli- ko manjši pridelek mošta, vendar pa bo toliko boljši z večjo količino sladkorja. Suša je torej že povzroči- la občutno škodo, če pa v kratkem ne bo večje količi- ne dežja, lahko pričakujemo hude posledice. Ob tej pri- ložnosti opozarjamo prebi- valce in turiste, ki se zadr- žujejo v bližini gozdov, da ne odmetavajo neugasliih ci- garetnih ogorkov v gozdo- vih, ali v njihovi bližini, ker je nastopila nevarnost gozd- nih požarov. Ugasnite ogo-v rek na kakem trdnem pred- metu, se prepričajte, če je res ugasnil in ga šele nato odvrzite. Cigaretni ogorek lahko povzroči ogromno škodo. Zato je potrebna u- strezna pazljivost. -FK- med njivams m travniki ... Z življenjem na kmetih sta vezana trud in skrb za vsakdanji kruh. Kmečki člo- vek se trudi, veliko dela, a vendar malo ali skoraj _ nič ne užiie. Poletni meseci so čas dopustov, čas počitnic, čas, ko nekateri iz mest dr- ve na morje, se tam veselijo in zabijajo prosti čas. Med- tem pa kmet ne more na morje in na dopust v plani- ne. ker mu je čas predrago- cen in ker rabi denar za vse bolj DOtrebne reči. Delati mora zase, da lahko kaj pro- da. sai to mu je vir dohod- kov. ""^sake tri mesece pi- smonoša prinese položnico in kmet mora dobršen del svo- jih dohodkov odšteti za da- vek. To se dogaja leto za letom. Mnogi na deželi še sploh niso vedeli, kakšno je morje, niso videli naših pla- nin, niso videli lepih mest, ker jim to ni mogoče. Oni vidijo le svoje njive, polja (Foto: F. K.) in gozdove, vidijo plug in konje, vidijo in občutijo sa- mo trdo delo. Ko snežna o- deja pokriva njeaova polja, Dodira drevje in prioravlja drva zn orihodnio zimo. Za- kaj ie tako, zakai mora biti tako? Zakai nismo storili še več, da bi bilo drugače ... ? FK Kmetica Zdomci se radi vračajo v svoj rojstni kraj v Lovrencu na Dravskem polju so se dalj časa skrbno pripravljali na sprejem so- vaščanov, ki so, nekateri že pred več deset leti odšli v svet. Vsi ti pa se od časa do časa vračajo v svoj rojstni kraj. Prav zato je krajevna skupnost skupaj s krajevno organizacijo SZDL ter ob podpori Slovenske izseljen- ske matice pripravila sreča- nje zdomcev tega kraja, ki je bilo sočasno s praznikom občine Ptuj. Kot nam je dejal Franc Dolenc, predsednik krajevne skupnosti, ki smo ga zamo- tili malce pred pričetkom osrednje slovesnosti, so po- slali 530 vabil, srečanja pa se je udeležilo blizu 300 po- vabljenih. Nekateri so pri- šli tudi s svojimi družinami, največ seveda iz ZR Nem- čije, Avstrije in celo iz dalj- ne Amerike. Srečanje domačinov z zdomci in izseljenci se je pričelo že v soboto zvečer ob velikem tabornem ognju ter nadaljevalo v nedeljo popoldne. Najprej je zbra- nim spregovoril Franc Do- lenc, ki je posebej prisrčno pozdravil vse tiste, ki so pri- šli za nekaj dni v svojo do- movino. Med njimi srno vi- deli tudi Janeza Medveda iz Pleterij, ki se je po 15 letih vrnil za nekaj dni med svo- je rojake, sovaščane kot tudi nekdanjega učitelja, ki je poučeval v Lovrencu otroke nekaj več kot 30 let. dokler se ni odselil, pa se vendar od časa do časa vrne med svoje bivše učence. Na proslavi je med dru- gim sodelovala tudi folklor- na skupina »Vinko Korže« iz Cirkovc, pionirji osnovne šole in mešani pevski zbor iz Lovrenca. Sledili so go- vori Jožeta Stropnika, pod- predsednika občinske kon- ference SZDL iz Ptuja, pi- satelja Antona Ingoliča, ki je kot predstavnik Slovenske izseljenske matice pozdravil rojake in domačine kot tu- di Antona Drevenška, dipl. ing., ki je med drugim de- jal, da bi naj postalo to sre- čanje tradicionalno, kar po- meni, da bi na,j bilo vsako leto, ker le tako ne bo pre- kinjena vez z domovino in kraji, kjer so zdomci in iz- seljenci preživeli svoja otro- ška in mladostna leta. Krajevna skupnost v LO rencu na Dravskem šteje 1980 ljudi, v tujini jih je blizu 500. j Prireditev je žal zrni^ dež, na katerega pa se vi kmetje prav gotovo niso pf več jezili, še posebej, če ' mo, da so si dežja že vsi P< šteno želeli. F. H. Med govorom Antona Ingoli ča lovska PRIREDITEV V SREDršČU Lovska družina Središče ob Dravi je minulo nedeljo organizirala streljanje nq glinaste golobe. Med 20 po- vabljenimi lovskimi druži- nami se je tekmovanja ude- ležilo 12 LD. Ekipno je zmagala lovska družina Jelen tz Ivanca v sosednji republiki Hrvaški pred ekipo Velike Nedelje in Zavrča. Med posamezniki je bil najboljši Slavko De- nac. član lovske družine Je- len, Ivsnec. Drugi ie bil Franc Vrečar iz Ormoža, tretji pa .Jože Klt:menčič iz Velike Nedelje. Lovsko veselico, ki se je po tem resnem delu že lepo razvila, je pregnal dež ter tako zagodel marsikateremu udeležencu, najbolj pa pri- reditelju. Slika prikazu lovce na »startu« za lov: glinaste golobe. jI jEDNIK — ČETRTEK. 12. avgusta 1971 STRAN S 0tl medved iz pleterij «15 letih zopet med Mojimi rojaki fla srečanju zdomcev in ^Ijencev v Lovrencu na Jrivrskem polju smo srečali ^ rojaka Janeza Medveda rpleterij. ki je pred več L 15 leti odšel v daljno Eiado ter danes živi in ^ v Montrealu, ki je to- K po tolikih letih odsot- ijjti iz svojega kraja to- jgt prvič obiskal svojo do- movino ter se odzval klicu ki so ga vabili in mu ^a med drugim omenili, ie že čas, da vsaj za tre- ''■^'ek odloži delo ter pride svoje domače ljudi, med ^•ate, sestre, sošolce in ori- 2 njim smo se pogovarjali družini Marije in Toneta ■^sek^ v Lovrencu. Z njim ^^ bila tudi njegova, neko- 5^0 mlajša brata Maks in J^e, ki sta nam dejala, da ^ bila nad vse vesela, da Jile brat po tolikih letih za nekaj dni v svoj ™jstni kraj. Zvedeli smo, je Janez pripeljal z le- na zagrebško letali- nazaj v Kanado 25. av- ^"aš »Amerikanec« kot so ^^ ljudje klicali v Lovren- ^'.ie povedal, da bo poleg rojstnega kraja obi- f ^ še nekatere druge kra- j: ^ domovini. Med drugim ^ pdšel v Radmirje v Zg. j?^jski dolini, Bresternico J., ^soboto, dan pred praz- ^^ in da bo zopet odpo- pa tudi v Beljak in Veliko- vec, ker bo pač obiskal svo- je znance in prijatelje in prepričani smo, da ga bodo povsod ljubeznivo sprejeli. Janezu Medvedu ni bilo prizaneseno med vojno. Nem_ ci so ga že med prvimi iz- selili v Hrvatsko in sicer v Banjaluko. Njemu kot tudi številnim drugim izseljen- cem ter zdomcem želimo v domovini nad vse prijetno bivanje in počutje, pred- vsem pa srečno vrnitev, čez leto ali pa tudi prej pa zo- pet na veselo svidenje! FH %ez Medved Mladinca iz Visel v pogovoru s predsednikom obč. konfe- rence Mirkom Mundo sredi) Pred pomembnim jubilejem 40 let folklorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc Težko je v nekaj stavkih opisati tako pomemben ju- bilej, ki ga bo to nedeljo prazno vaja znana folklorna skupina »Vinko Korže« iz Cirkovc na Drav. polju, ki praznuje 40-Ietnico svojega delovanja in nastopanja. Ni še dolgo tega, ko se je vr- nila z uspešnega gostovanja v Celovcu, ker je nastopila na mednarodnem festivalu folklore. Njen zadnji nastop pa je bil v nedeljo, ko je pred več sto domačini in gosti iz dalj- nje Srbije nastopila s svoji- mi izvirnimi plesi na otvo- ritvi nove moderne šole v Podlehniku ter žela nešteto priznanj. V tej skupini na- stopajo mladi kmečki_ fantje in dekleta, ki s svojimi virhimi plesnimi nastopi in v pristnih narodnih nošah razvnemajo srca številnih privržencev folklore. Vodja skupine, Tone Br- glez, nam je v zvezi s tem jubilejem med drugim de- jal: »V nedeljo, dne 15. av- gusta praznuje naša folklor- na skupina Vinko Korže po- memben jubilej, ki je zdru- žen s proslavo, ki bo v pro- storih šole v Cirkovcih. Na ta naš jubilej smo povabili tudi nekaj drugih folklornih skupin iz drugih krajev Slo- venije pa tudi iz Hrvatske. Svoj prihod so že najavile folklorne skupine iz Lanco- ve vasi, TVD Partizan iz Markovec, DPD Svoboda iz Kidričevega ter folklorna skupina Sloga iz Nedelišča na Hrvaškem. Na tej naši jubilejni prireditvi bo na- stopil tudi naš podmladek. Ob tej priložnosti bomo po- delili posebna priznanja so- delujočim skupinam kot_ tu- di zaslužnim članom, ki so kakorkoli pripomogli za raz- voj naše folklorne dejavno- sti. Zato vabimo v nedeljo v našo sredino vse ljubitelje te. starodavne kulturne u- metnosti,.. « Folklorna skupina »Vinko Karže« je gostovala v zad- njem času že v vseh večjih mestih v Jugoslaviji, vse od Ohrida, Guče, Beograda, Za- greba, Koprivnice, Rogaške Slatine pa tudi v tujini, zla- sti v Italiji, kjer je že na- stopila v Trstu, Benetkah, Gorici In Ornellu, prav tako pa tudi v sosednji Avstriji v Deutschlandsbergu. Fernitzu, Celovcu in še kje. Prav go- tovo ni treba posebej ome- njati, da je že stalni gost na ptujskem karnevalu, kmeč- ki ohceti v Ljubljani itd. Vseh nastopov se vodja sku- pine Tone Brglez niti ne spominja več. Skoda, da ne vodijo kronike društva. Za- to pač verjetno ni časa, kaj- ti kmečki fantje in dekleta čakajo doma, nekatere pa tudi v bližnji tovarni v Ki- dričevem in drugod še dru- ge, zlasti delovne obveznosti. Kljub vsemu pa najdejo čas za vaje in številne nastope, čeprav so včasih kar po več dni zdoma. V Cirkovcah živi torej rod veselih ljudi, ki vedno naj- dejo čas za svoje kulturno udejstvovanje. Največja na- grada jim je prav gotovo buren in dolgotrajen aplavz gledalcev. FH Tone Brglez, vodja folklor- ne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc na Drav. polju PREDSEDNIK SE POSLAVLJA V minulih dneh so člani predsedstva občinske konfe- rence ZMS Slovenska Bistri- ca, obiskovali aktive po vsej občini ter se z mladinci po- govarjali o pripravah na programsko konferenco, ki bo prihodnji teden. Na tej konferenci bo prišlo tudi do nekaterih kadrovskih spre- memb. Zaradi odhoda dose- danjega predsednika Mirka Munda v JLA bodo morali izvoliti novega, poleg tega pa bodo udeleženci konfe- rence izvolili še nekaj čla- nov predsedstva, ki bo odslej verjetno štelo 15 članov. Udeležili smo se pogovora mladinskih funkcionarjev s člani aktiva v Visolah, kjer si mladinci že nekaj let pri- zadevajo, da bi dobili svoj prostor. Ta aktiv je, kljub velikim težavam, eden naj- boljših v občini, zato bi bilo prav, da bi se njihove želje kmalu uresničile. Slišali smo zanimiv predlog, ki bi bil ob podpori družbenopolitič- nih ift krajevnih forumov prav gotovo izvedljiv. _ Mladi so sicer že imeli svojo sobo, ki so jo imeno- vali »Rdeči kotiček«, žal pa jo je požar uničil. V pogo- voru smo izvedeli, da imajo Visolčani pripravljeno zem- ljišče, na katerem bi lahko zgradili svoj prostor. Seve- da bi bilo potrebno precej denarja. Potem je predsed- nik Mirko Munda pojasnil, da ima občinska konferenca za Visole pripravljenih 3000 dinarjev, člani kolektiva pa so še dodali, da razpolagajo še z dodatnim tisočakom last- nih sredstev. To bi lahko torej bila osnova. Razgovor je postal vse bolj optirnisti- čen, mladi pa so premišlje- vali, kje bi zbrali še dodat- na sredstva. Zagotovo bi svoj delež pridale krajevne organizacije, morda pa bi lahko zbrali tudi kaj lesa. Prepričani pa smo, da ob dobro zastavljenem načrtu tudi občinske družbenopoli- tične in gospodarske organi- zacije ne bi stale ob strani. Ob koncu so se dogovorili, da bodo ustanovili iniciativni odbor, ki naj bi do prihod- nje pomladi pripravil načrte. Upajmo, da se bodo načr- ti mladih Visolčanov izpol- nili ter da se jim ne bo tre- ba več sestajati pod transfor- matorjem. D. Utenkar ž STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. avgi,,^^ Zlatoporočenca Ivana in Jakob Kostanjevec Zvestoba, dolga petdeset let v soboto je bila v Cirku- lanah, v osrčju Haloz poseb- na svečanost. Tega dokaj vročega dne sta si na ma- ti^hiem uradu ponovno ob- čutila zakonsko zvestobo Ivana in Jakob Kostanjevec iz Gradišča, ki sta prazno- vala skupnih 50 let zakon- skega življenja. JubUanita sta nam razkri- la delček svojega življenja. Povedala sta, da je bil njun zakon vseskozi srečen in »rečna sta še sedaj, čeprav sta v svojem življenju sku- sila tudi mnogo grenkega. Prvič sta stopila pred ma- tičao-ja 31. januarja 1921. le- velandu ter ju od časa do časa obišče s svojo družino. Tedaj je pri njih velik praz- nik. Ker imajo Haložani majh- ne kmetije, je bil Jakob za- poslen polnih 27 let v tek- stilni tovarni v Mariboru, kjer si je prislužil skromno pokojnino. Njegova boljša pKDlovica pa mu je doma go- spodinjila, kjer je bilo ved- no dovolj dela in družinskih skrbi. Razumljivo, da Jakobu tu- di ni biilo prizanešeno v pr- vi svetovni vojni, kjer je prebil štiri leta in pol naj- več na soški fronti, ki je poštevali kakšnih manjših ■prehladov. Kljub letom, ki so že za njima, sta jubilanta še ved- no izredno mladostna, še bolj pa delavna. Pokojnina je bolj skromna, treba pa je še danes obdelovati trdo in skopo haloško zemljo, da si pridelata kakšen priboljšek. Povedala sta, da ju delo ve- seli, da ne moreta mirova- ti. Pravita, da bi bilo živ- ljenje brez dela preveč dol- gočasno. Jubilanta si najbolj želi- ta predvsem zdravje in mir- no jesen svojega življenja. V kraj bi naj čimprej doy bili asfaltno cesto, ki riomeni napredek in lepše življenje. Tem željam se pridružujemo tudi mi, ki kličemo zlatopo- ročencema še na mnoga zdra va in srečna leta! FH NEPREVIDNOST PRI PREHITEVANJU v ponedeljek, 2. avgusta, ob 17.45 uri se je pripetila prometna nesreča z lažjo telesno poškodbo v Potrčevi ulici v Ptuju. Do nesreče je prišlo, ko je voznik osebne- ga avtomobila Jože Lovren- čič iz Rogoznice 60 c prehi- teval voznika motornega ko- lesa Vinka Pešura, ki je peljal po skrajni desni stra- ni ceste pred stanovanjsko hišo številka 71. Pri prehite- vanju je voznik Lovrenčič s sprednjim desnim delom avtomobila zadel motorno kolo, tako da ie voznik Pe- šur padel po cestišču in se lažje telesno poškodoval. Pe- šur je iskal zdravniško po- moč v ptujskem Zdravstve- nem domu. Pri nesreči na- stala materialna škoda še do trenutka, ko to poročamo, ni znana. -FK- CENE S ČETRTKOVEGA 1 ŽIVINSKEGA SEJMA V PTUJU Cene živini so kljub ši, ki je prizadela naše ^ je pretekli mesec, soraziju' no visoke. Na sejmu so li na primer konji zelo (jf. gi. Cena jim je sicer reloi ko padla, tako da je se^; poprečna cena za glavo 4j tisoč starih dinarjev. Ce^ je ostala nespremenjena ^ nole pri žrebetih, saj n^^, kupec za šest mesecev stj žrebe odšteti od 280 do j starih tisočakov. NekoHi cenejša je goveja živina.! oziraje na težo so stale kr ve na sejmu od 310 do .i tisoč starih dinarjev, tele težja od 120 kilogramov od 120 do 180 tisoč star dinarjev. Najbolj poceni svinje: od 65.000 do 110.« starih dinarjev: majhni du ski, težki do 20 kilograme stanejo od 12.000 do 17(K starih dinarjev par. -FK- ta. Tedaj je bilo ženinu 24 let, nevesta pa je bila leto dni mlajša. V zakonu sta se jima rodila dva otroka in si- cer sin Maksimiljan, ki je pogrešan od druge svetovne vojne. Ker se še do sedaj ni Javil, sta prepričana, da je padel nekje na bojišču ter zaito ne vesta niti za njegov grob. Zal tudi njune edine hčer- ke, ki je še ostala, ni bilo na slovesnosti. Njo je pot naj- prej vodila v sosednjo Av- strijo, kjer si je poiskala de- lo in kruh, pozneje pa v A- meriko in danes živi v Cle- znana po zelo hudih in kr- vavih bojih. Tam je bil tu- di ranjen v desno nogo. Po vojni se je pridružil vojski generala Maistra. Sele po- tem je slekel vojaško suk- njo, si poiskal nevesto Iva- no in se z njo poročil. Čeprav jubilantoma ni bi- lo življenje nikdar preveč naklonjeno, sta še danes iz- redno čila in tudi zdrava, če izvzamemo, da je bil zlati ženin pred kratkim operi- ran ter je prebil v bolni- šnici 62 dni. Prej 53 let ni bil nikoli bolan, če ne bi u- Pogovor z Nežo Osvalt, najstarejšo Ptujčanko »NE VEM KDAJ SO MINILA LETA...« »Nisem še tako stara, le malce dalj časa sem na sve- tu,« nam je malce hudomuš- no in z nasmehom dejala Neža Osvald iz Brstja, ki bo 23. decembra letos prazno- vala svoj 101 rojstni dan ter nadaljevala: »Cas je tako hitel, da sploh ne vem, kdaj sem si na svo- ja pleča naložila deset kri- žev. Kljub starosti pa še ve- dno rada žiYim in verjemi- te mi, da bi rada dočakala tisti dan, ko bi tudi mi v Brstju dobili v naše hiše vo- dovod, da ne bi bili vedno odvisni od naših vodnja- kov ... « Življenje je splet veselih pa tudi žalostnih dogodkov. Povejte prosim, nekaj živ- ljenjskih spominov. »Srečnih trenutkov je bi- lo več. V zakonu se je nama z že pokojnim možem Fran- cem rodilo sedem otrok, od tega šest fantov in ena de- klica, ki jp vidite tu poleg mene ter ima sedaj že kar 63 let; sinove pa sem žal že izgubila. Prvi mi je umrl, ko mu je bilo komaj 15 let. Pri gradnji cerkve v Cvet- linu je padel z zvonika ter mrtev obležal na trdih tleh. Kdaj sem bila najbolj srečna v svojem življenju, je težko reči. Razveselila sem se ob še tako za marsikoga nepo- membnem dogodku ali do- živetju. V mladih letih sem zelo rada plesala, največ polke in valčke. Zato sva z možem večkrat zavila ob ne- deljah na kakšno kmečko zlasti pa še gasilsko veselico in v tistih letih me noge ni- koli niso bolele, le na pod- platih so se prehitro poka- zale luknje, če plesišče ni bilo preveč gladko ... « Mnogo nas je, ki bi radi doživeli visoko starost. Mor- da bi nam zaupali recept za dolgo življenje? Morda po- znate kakšen mladosten e- liksir? »Moje življenje se prav- zaprav nič ne razlikuje od življenja drugih sovaščank. Vseskozi sem živela bolj skromno kot dobro. Morda je tiisti eliksir, ki ga vi ome- njate to, da si nikoli v živ- ljenju nisem kakšnih živ- ljenjskih neprijetnosti gnala k ?rcu oz. bila živčna kot da- nes vidim druge, ki se za vsako malenkost preveč raz- burijo. Menda ne vedo, da si s tem krajšajo svoje živ- ljenje. Tudi sedaj na jesen življenja, živim skromno, seveda ne v pomanjkanju, da me ne boste napak razu- meli. Skoraj vsak dan še po- pijem kupico domačega, to je haloškega vinca, ki mi po- žene kri po žilah. Vino se- veda pomešam s slatino. Ob lepem toplem dnevu in kot veste teh letos ne manjij grem tudi na sonce, če I mu, ko se nekaj korakov) hišnega praga oddaljim, l£j ko rečem, da sem na sctic Toplote se nikoli nisem br nila, le mraz mi je včas zlezel v kosti... « Se morda spominjate kal šnega posebnega dogodka 2:godovine Ptuja, ki se va je še posebej vtisnil v sp< min in o katerem so ljuct v tistiih časih potem še do go govorili?" »Ce me spomin ne var je menda bilo leta 1885,,I je Ptuj obiskal tedanji ai stri j ski cesar Franc Jožef, posebniin vlakom se je pr peljal na ptujsko železnih postajo, kjer so ga pričalo vali tedanji mestni velika Cesar se je napotil naravno v našo bolnišnico in kot se pozneje slišala, je osebno oi daril vsakega bolnika.' Drug nič kaj prijeten sp min pa nosim v sebi, iz \ sov druge svetovne vojne. so na naše mesto pad' bombe. Tedaj smo pač * trepetali za svoje življer in za življenje svojih druž in pa tudi sovaščanov . • • In vaše želje v današnj« času? »Zame, pa tudi za sovaščane je bil pomemb praznik, ko smo skozi os naseilje dobili asfalt ter ^ tem za vedno rešili prahu v deževnem vremenu bia*' brozge. Želim si tudi zdrs j a, predvsem pa, da bi j mir na svetu, da ne bi nikoli več vojn gorja, ka v svojem življenju sejn P' živela že štiri vlade in ja zadnja želja je, da bi t^ mi tu v Brstju dobili vod vod, kar pa sem pravzapr že takoj v začetku omenil; FH Neža Osvalt jEDNIK — ČETRTEK. 12. avgusta 1971 STRAN S Psovke i otroških ust g^jivoriti o psovkah pome- , pričeti razmišljati o ne- *Jzelo škodljivem in gr- L pojavu ter navadi vna- 0 okolju. Psovka si poča- j vztrajno pridobiva »dr_ Jfljansko pravico« in krha ilturni ugled naših ljudi, pvko moremo danes sliša- vsepovsod, na vsakem ko- ^ in na vsakem kraju. iXo neprijetno je človeku, je ni navajen, ko zasliši iz ^ških, deških in dekliških rt, kako majhen aH dora- IsjoČ otrok brezobzirno u- jrablja najbolj vulgarne iz- ue, ki žalijo in ponižujejo, (tudi zbujajo skrb. Odkod psovka v otroških stih? Odgovor je jasen: pr- e navade si otrok pridobi družini, ki ji pripada že i najzgodnejših let. Torej E družina odgovorna za o- roliovo vzgojo do odhoda v siG Ce je tako, potem je udi odgovorna za razvijanje ilrokovih navad. Ce psov- ie ne zdravirno v njenem jčetku — koristneje je se- eda prizadevati si, da bi ploh ne prišlo do njene u- »rabe — potem se prenaša irt^a v rod, iz družine v iiižlno, na cesto, s ceste v [lo, iz šole v družabno o- ;o!ie. Približno ob koncu prve- ga otrokovega življenjskega lela, ko prične otrok izgovar- jali prve besede, nastaja •vaja« sočnih izrazov, K te- ® pripomore v veliki ve- čini oče, ki mu je psovka "salidanja beseda. A tudi ledno več mater danes pre- klinja, mimogrede, ne da bi Se tega zavedale. V začetnem obdobju pso- fsnja otrok še nebogljeno wnavlja nedostojne očetove besede, tudi materine ali drugih družinskih članov. To je videti sprva zelo nedolž- no in zbuja smeh, odobrava- nje, je nekakšna zabava, za katero skrbi otrok. Toda pozneje, če se nismo potru- dili, da bi to pravočasno za- jezili, postaja otrokova na- vada. Res je, otrok sprva ne ve, kaj govori, ne dojame besednega pomena, vendar si prisvaja te besede in jih po- polnoma mehanično vsrka v svojo zavest. Konec tretjega življenjskega leta pa postaja njegov miselni repertoar vedno bolj sposoben dojeti pomen posameznih besed ni razlikovati grdo od lepega. Tako se lahko neštetokrat prepričamo, da je petletne- ga otroka sram, ko izpusti psovko pred večjo družbo, in se ves rdeč umakne na samo, ko ga prično kregati. Od petega leta naprej pri- haja otrok v vedno pogostej- še stike z drugimi otroki; pri igri, v šoli. Tako si ved- no bolj bogati besedni za- klad z novimi izrazi, torej s psovkami. Psovka postaja neopazno njegova »last« in prvi izrazi vsakdanjega be- sednjaka. Prav zavoljo tega to navado težko odpravimo ali pa je sploh ne moremo izkoreniniti. Torej: družina je najbolj neposredno okolje, v kate- rem si otrok pridobiva začet- na spoznanja o svetu, ki ga obkroža. Zato je tudi. najbolj odgovorna za negovanje nje- govih navad. Med prodajalci in kupci Pretekli četrtek je bil v Ptuju letnd sejem. Obiskalo ga je nad pet tisoč obisko- valcev iz raznih krajev ptuj- ske občine in od drugod. Nekateri S9 prišli iz Haloz in prignali živino ter pešačili tudi po več ur. V sejemski vrvež sem se vključil kot o- pazovalec in se pomešal med kupce, ki so malo kupovali, a toliko bolj zaneseno oce- njevali razstavljeno blago po stojnicah. Radovednežev je bilo nič koliko in ob vsto- pu na sejmišče v Prešernovi ulici me je takoj vbodlo v oči, da je ta prostor bil za- seden predvsem s prodajalci »stare krame«, ki so jo po- nujali domačini in okoliča- ni. Med nje so se pomešali prodajalci ptujskih trgov- skih podjetij, ki so prodajali nove artikle in so se od 0- stalih razlikovali v tem, da niso na ves glas hvalili svo- je »robe«, zato pa tem več prodajali. Kupca, ki je imel namen kupiti novo obleko, sem vprašal, kako to, da se v tej poletni vročini zanima za obleko, mi je odgovoril, da je blizu jesen, za njo zi- ma in da je potrebno kupi- ti sedaj, ko je vse nekoliko bolj pocend. Sicer pa so ob- Iko ne ozirajoč se na za- dušljivo vročino obiskovalci sejma najbolj kupovali. Po- tikal sem se po sejmu in bi se v množici, če ne bi poznal mesta, skoraj izgubil. Na- zadnje sem priromal do Ribničana na stikališču Lackove in Trstenjakove u- lice pred trgovino »Jasmin«, ki je po ribniški šegi hvalil svojo »suho robo«. Vprašal sem ga, če je res iz Ribnice doma, pa mi je odgovoril: »Seveda; moja Ribnica je daleč, v lukariji pa mj je všeč. Veste, rad imam do- mači kraj, a mi Ribničani smo še vedno popotni ljud- je.« To mi je pripovedoval in istočasno prodajal. Kaj hočemo, kupcu je treba u- streči, ko je pri volji, da ku- pi. Prodajalec je še dodal, da je že skoraj vse prodal in da se mu je splačalo ku- hati na soncu. Napotil sem se na živin- ski sejem, kjer je vladal po- doben vrvež, kakor na kra- marskem. Vsak je_ hvalil svo- je živinče in pripovedoval. da je tako in tako... Če- prav z beležko pod pazduho in s svinčnikom v rokah ni- sem ustvarjal videza kupca, mi "e nek starejši možakar iz Žetal, ponudil svojo kra- vo, rekoč: »Pri moji duši, če jo bo- ste kupili, vam ne bo žal. Petnajst litrov mleka ima na dan in mirna je; z njo lahko delate, kar ho^-fete ... « Ker mi je možakar bil všeč, sem pogovor nadalje- val in ga vprašal, zakaj kra- vo pravzaprav prodaja: »Za denar, se razume, sicer pa je letos krme zelo malo; saj veste, suša je vse vzela. Kako naj prebranim živino čez zimo? Bolje je, da gre v prodajo, kot da bi la- koto pasla. Ni draga: 320 starih tisočakov, pa si io lahko odpeljete ... « Ko sem možakarju pove- dal, da krave ne nameravam kupiti in da sem se »ekipi« kupcev pridružil samo kot 0- pazovalec, sem se odpravil naprej. Konj je na prodajo bilo nad dvesto glav, vendar so bili zelo dragi, sicer pa so jih kar precej kupovali. Cena je kljub suši, izgleda, ostala nespremenjena. Veli- ko jih živino prodaja, toda kdo bo kupil? Vem, da je podeželje močno prizadela suša in da to sili kmetoval- ce k prodaji živine. Na kratko na sejmu pre- tekli četrtek so veliko ponii- jali, toda le malo kupovali. . F. K. ; ČELNO TRČENJE ;, V soboto, 7. avgusta, se jje ^na občinski cesti v Sre- 5 "šču ob Dravi pripetila J orometna nesreča zaradi ne- . »fevidno&ti voznika. ; Voznik osebnega avtomo- ; wla Jože Ozmec iz Loper- 1 računovodja ormoške j občinske skupščine, se je Peljal po cesti, ki vodi iz . Na na železniško postajo. ^ avtomobilu je imel še ! ff^Potnika Ivana Plavca. V ' ^^venn ovinku mu je pripe- . nasproti Anton Kuharič I ^ Loperšic, mizar, zaposlen ; ^^ Podjetju SLOG Maribor, ; °orat Središče. Voznika se ; lista pravočasno opazila, sta čelno trčila. Pri ne- je nastalo za 7000 di- ' "^rjev škode. ' -Telesno poškodovana Jože ■ yzmec in Ivan Plaveč sta K^^la zdravniško pomoč v Pj Središče, odkoder so ' 'avca prepeljali v ptujsko ^omišnico. jr Voda za Cirkulančane iz Ptuja Pred dnevi sem se v Cir- kulanah v Halozah pogovar- jal z nekaterimi prebivalci tega sicer idiličnega kraja, ki pa so mi dejali, da jim zadnje čase najbolj primanj- kuje vode. Nekateri, sicer nekoliko bolj premožni so si naročili vodo celo iz Ptuja ter jo je njim pripeljalo ptujsko komunalno podjetje. Ta voda pa seveda ni preveč poceni, saj velja cisterna vode, postavljena na dvori- šče, kar štiriindvajset sta- rih tisočakov. Domačina Martin Zuran, predsednik komisije za ko- munalno dejavnost kraja in hkrati tudi občinski odbor- nik skupščine občine Ptuj ter Franc Emeršič, kmet v Cirkulanah sta med drugim povedala, da jim v Cirkula- nah in v drugih vaseh še ni- koli ni tako primanjkovalo vode kot jim je primanjku- je letos. Kmetje kot so An- ton Milošič iz Pristave, Štefka Hrnčič iz Cirkulan, Martin Brodnjak in Mirko Tetičkovič jz Gruškovca ter še nekateri kmetje so si vo- do naročili iz Ptuja, mnogi pa si pomagajo,, kakor vedo in znajo. Nekateri si nosijo vodo tudi po kilometer in več daleč, da o kvaliteti ozi- roma neoporečnosti vode ni- ti ne govorimo. Povsem razumljivo je, da je najbolj prizadeta živina, ki v teh pasje vročih dne- vih najhuje trpi žejo, poma-- gati pa si ne more. Mnogi živino gonijo na napajaiišče v bližnje že skorajda usah- le potoke tudi po dva in več kilometrov daleč. Drugod si kmetje malce pomagajo z ze- leno pašo, ki pa živine pov- sem ne odižeja. Zato prav gotovo niso redki primen, da živina marsikje močno tr- pi žejo in tako izgublja na teži, krave pa dajo dosti manj mleka kot bi ga sicer lahko dale. Več kot na dlani je, da bo- do vsled suše morali kmetje mnogo živine, ki je bila si- cer namenjena za pleme, predčasno prodati, kar pa se bo marsikje maščevalo. F. H. PEŠEC PRED MOPEDISTA v nedeljo, 8. avgusta, ob 10. uri se je v Novi vasi pri Ptuju na cesti III. reda pri- petila težja prometna nesre- ča med Marijo Vaupotič, ki je šla peš skozi Novo vas, in voznikom motornega ko- lesa Stankom Laura iz Bu- kove 90 pri Markovcih. Do nesreče je prišlo, ko se je mopedist peljal skozi Novo vas in mu je pred moped stopila Vaupotičeva, ki jo je mopedist nato zadel v nogo. Vaupotičeva je zaradi lažjih poškodb iskala zdravniško pomoč v ptujski bolnišnici. Materialne škode ni bilo. -FK- PODRL SMERNIK v vasi Libanja na cesti II. reda se je pripetila pro- metna nesreča zaradi pre- velike hitrosti. Voznik osebnega avtomo- bila Branko Puconja, pred- metni učitelj, se je peljal po cesti iz Ormoža proti Ljuto- meru. Pred vožnjo je pil v ormoškem hotelu. V vasi Libanja je pr-peljal v ovi- nek s preveliko hitrostjo, zato ga je zaneslo v obcest- ni jarek. Spotoma je podrl obcestni smernik. Puconja je po nesreči smernik posta- vil nazaj na njegovo mesto ter se odpeljal v Ljutomer in tu prijavil nesrečo na PM. Materialna škoda znaša 4000 dinarjev. jr 10 STRAN TBDNTK — CEl^RTBK, 5. avgust, | »Ormož pleše in poje« To pot bo ormoški bazen sprejel poleg kopalcev še obiskovalce prireditve. Zadnje dni nas v Ormožu na vsakem koraku pozdrav- ljajo plaka,ti z gornjim na- slovom. Gre za prvo tovrst- no prireditev v Onnožu, ka- tere prireditelj in pokrovi- telj je SVL, samostojni obrat Jeruzalem-Ormož. Na pri- reditvi bo nastopil dobro znani in priznani ptujski an- sambel narodnozabavne glasbe Toneta Kmetca s svo- jim popularnim kvintetom in solopevcem Marijo Vajda in Miro Makotrom. Izbrali bodo tudi najlepšo obisko- valko, torej miss ORMO- ŠKEGA BAZENA. Ormoški bazen bo torej to pot po- leg dosedaj mnogoštevilnih kopalcev iet izvedeli, ka- ko so včasih obedovali pod milim nebom in da so šele pred kratkim tudi to »zmo- demizirali«. Kaj bi p tem. dežja tako ni nikoli toliko, da bi predstavljal -posebno nevarnost. Njuno hvaljenje je postalo že malce »sumljivo«, zato smo ju morali nekako izzva- ti, pa ne zato, da bi kritizi- rala. Končno smo izvedeli tudi nekaj slabega, namreč to, da je voda v glavnem za- livu vsako leto bolj umaza- na, pa tudi okolica ni naj- bolj čista. Vendarle rekaj, kar bomo lahko kasneje »o- porekli« upravniku, kajti tudi on pride na vrsto. Vendar še ne takoj, kajti Kosova sla spet enkrat po- hvalila odlične kuharice in njihove jedače, ki prav za- res niso mogle nikogar za- moriti z enoličnostjo. Menda ni potrebno posebno _ pou- darjati, da bosta tudi pri- hodnje leto med gosti, zato- rej jima prepustimo še ne- kaj tistih zadnjih sončnih žarkov, ki ju bodo spomi- njali do prihodnjega leta. Tudi upravnika »Pohorja« Jožeta Pretnarja moramo prišteti k veteranom, ne sa- mo zaradi 35 prebitih let pri mornarici, kjer je bil upo- kojen kot polkovnik, temveč zaradi sedmih let upravni- kovanja. Tisti gostje, ki pri- hajajo ob ta del obale več let zaporedoma, mu pripisu- jejo posebne zasluge, ki pa se jih sam otresa. kajti pra- vi. da je pač vsako leto bolj- še, ker vedno boljše živimo. Pa ne bo držalo samo to. temveč tudi tisto prvo. 538 ljudi, en pes in en zajec Zadnji čas je seveda, da izvemo, s kakšnimi zmoglji- vostmi razpolaga naselje. Tovariš Pretnar nam je ta- kole povedal: »V zidanih in lesenih hišicah imamo 474 ležišč, k tem lahko dodamo še trideset pomožnih. Tre- nutno pa preživlja počitni- ce pri nas 538 ljudi, en pes in en zajec!« — Kako zajec? S psom bi že nekako šlo, toda zajec?! »Seveda bomo morali naš pravilnik malce spremeniti. Doslej nismo imeli prime- rov, da bi ljubljence družin pripeljali sabo, pa čeprav bi šlo samo za pse. Mimogrede pa sem izvedel, da ima neka družina s sabo zajca. Pove- dali so mi, da ga imajo v avtomobilskem prtljažniku, ker ga pač niso imeli dati kam drugam predno"so se odpraviH od doma ... « Pustimo šaljive zapise in se lotimo bolj resnih tem. _ Upravniku smo zastavili vprašanje, zakaj je obala, tik ob naselju tako onesna- žena, kljub temu, da plaču- jejo letno kar lepo vsoto ob- činarjem v Pulju. Pa smo izvedeli, da njihova obala ni registrirana kot plaža, kaj- ti manjkajo ji objekti, ki so za to predpisani, zato pa tu- di čisti nihče. Dopustniki so že dolgo tega odkrili svojo plažo, ki pa , iima to slabo lastnost, da jih tam »zaba- vajo« morski ježki. Prav v dneh, ko smo bili prisotni, je uprava naselja naročila čiščenje te obale, kar je ve- ljak) okrogle tri tisočake. Seveda se nismo mogli izogniti tudi vprašanjem o pričakovanem poslovnem us- pehu in delu samem. Uprav- nik ni ničesar skrival. Raču- najo, da bo prometa za oko- li milijon in pol, seveda, če jim bo vreme še naprej ta- ko naklonjeno. Zanimalo i?as je tudi, koliko osebja imajo zaposlenega in izvedeli smo, da jih je skupno 53. Med njimi je kar precejšnje šte- vilo mladih deklet, ki so se v počitniškem času zaposli- le kot servirke. Nekaj jih je iz Slovenije, nekaj pa je do- mačink. Ko smo jilh opazo- vali pri razdeljevanju hrane, smo lahko ugotavljali, da se jih ne bi odrekli tudi v bolj zahtevnih turističnih objek- tih. Upravniki so navadno bolj skopi s pohvalami, Jožetu Pretnarju pa je le »ušlo«: »Moram priznati, da tako dobrega osebja že dolgo nis- mo imeli, le da je nekoliko težav zaradi deklet, za kate- re je delo izredno naporno in nekatere predčasno kon- čajo in se vrnejo domov, če- prav simo podpisali dvome- sečne pogodbe.« . Za prihodnje leto priprav- ljajo še nekatere izboljšave. Že letos so nameravala go- stom ustreči s primemo ko- palnico, pa je žal zmanjkalo sredstev in bodo to nado- knadili jeseni... Spet nekaj novega in be- sede zakoncev Kos so še en- krat potrjene. Zabave ni zmanjkalo v desetih dneh, zabave prav gotovo ni primanjko- valo. Staro in mlado se je vrtelo po plesišču, saj je u- prava organizirala kar štiri plese. Posebno prijetno do- živetje pa so pripravili ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva mornarji, katerih kvalitetni program je bil de- ležen priznanja več kot 500 dopustnikov. Seveda snio si vrli severo- vzhodni Slovenci z zanima- njem oigledali tudi festival jugoslovanskega filma, ki je prav tiste dni vabil v gladi- atorsko areno. Posebno smo bili počaščeni, ko je »naše- mu« Rdečemu klasju pripa- dla otvoritvena pravica. In glej, tisočglava množica ga je sprejela z odobravanjem, kakršnega si tudi optimisti ne bi bili upal; predstavljati. In ko smo pobrali še lovo- riko, smo se olajšanih src vrnili na severovzhod. Ob koncu vam ne bi radi zaupali, kakšno pismo smo poslali generalnemu »želez- nice«. Povemo samo to, da smo pretrgovali ude na hod- nikih in prtljažnikih in raz- mišljali, s kaikšnim prevoeora neki potuje »generalni«. D. Utenkar i ■ hfli valovinsko »Pohorje« skriva prebivališča pod ko- ■ »timi krošnjami... Zakonca Kos bosta prišla še devetič, desetič in še... Brez tega standardnega po snetka pa res ne bi šlo... Ameriški oglas v ameriškem časniku »Morning Star« smo pre- brali naslednja oglasa: »Poceni prodam VW 1965. Zena se je tako zredila, da ne more več vanj.« Naslednji dan pa: »Poceni naprodaj: VW 1965 in soprog 1929. oba ne- koliko obtolčena.« ' Komentar menda ni po- treben ,.. 12 s: .'RAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. avg^g^. Vodstvo osnovne šole Jo- žeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu je skupaj s pionir- skim odredom na tej šoli iz- dalo ob zaključku letošnje- ga šolskega leta lično zbir- ko spisov in pesmi ter li- kovnih izdelkov učence te šole pod naslovom »KLOPO- TEC«. Zbirka mnogovrstne vsebine, ki izhaja vsako le- to je letos precej drugačna, zanimivejša in bogatejša od prejšnjih. Vsebinski lok se pne od lanskih polletnih po- čitnic prek zime in se kon- čuje pri letošnji pomladi. Posvečena je spominu usta- novitve OF slovenskega na- roda pred 30. leti. Predstav- ljamo vam nekaj mladih av- torjev. SVOBODA JE ZRASLA IZ ŽRTEV Minilo je petindvajseto le- to. odkar so tudi iz naše va- si pregnali okupatorja. Ob pogledu v zgodovino vojnih let. Dolnih upov, se ponovno spomnimo, kaj pomeni svo- boda. Čeprav nisem dožive- la teh let, vem iz pripovedi starejših ljudi, da okupator nikomur ni prizanesel. Vsak človek se bori za ob- stanek. S trudom in vztraj- nostjo si uredi ž vi j en je. Tako so si ga u-ejali tudi naši vaščani, toda prihod o- kupatorja jim je to onemo- gočil. S sovraštvom v srcu so gledali lakomnega tujca. Zatiranje jezika in ljudi, po- šastni transporti v tabori- šča in na orisilno delo, stre- ljanje talcev in požigi hiš so do konca razplamteli v njihpvih srcih iskre odpora in sovraštva. Duhovni vodja naših vaščanov je postal Jo- že Kerenčič. On se je že v stari Jugoslaviji boril za de- lavske pravice._ Ze takrat so nanj streljali žandarji. To- da, kar se njim ni posrečilo, se je posrečilo okupatorju. Po izdaji, aretaciji in mu- čenju so ga 27. decembra 1941. leta ustrelili v Maribo- ru. Ali kljub vsem nadčlove- škim dejanjem okupatorja naši ljudje le niso odnehali. Nadaljevali so pot, ki jo je začrtal Jože Kerenčič. Usta- navljali so protifašistične or- ganizacije, skrbeli za hrano partizanov, jih obveščali o nevarnostih in zbirali vse vrste orožja, s katerim so večkrat napadli po nekaj o- kupatorjevih vojakov. V La- čavesi so streljali na sov- ražne vojake. Kljub temu, da niso nobenega zadeli, so jih pošteno preplašili. Okupator je bil krut z na- šimi ljudmi — civilisti, s partizani pa še bolj. Naši pa niso bili tako trdega srca. Ko so partizani v Lačavesi na mostu zajeli nekaj oku- patorjevih vojakov, so jih razorožili in slekli, toda u- bijali jih niso. V snodnjem perilu so jih poslali nazaj, kamor so spadali. Se več ta- kih primerov, ki jih lahko slišimo iz pripovedi starej- ših ljudi, se je zgodilo v na- ših vaseh. Tako se je živelo štiri le- ta okupacije, dokler ni pri- šla bolgarska vojska. Prebi- valstvo jo je sprejelo v pri- čakovanju osvoboditve in vrnitve človeških pravic. Toda razočarala nas je, ker se je zelo neprimerno vedla: posiljevala je in ropal^i. Tal-o je ostala našim ljudem v neprijetnem spominu. Ti bolgarski vojaki so tudi pi- jančevali, zato jih je tukaj mnogo padlo. Tako sta prišli z roko v roki j 945. leta svoboda in pomlad. Mi mladi si še ko- maj lahko predstavljamo, kako je bilo pred nekaj leti v vsaki vasi in v vsakem mestu polno ruševin in zem- lja je bila posejana s sveži- mi grobovi. Ne bomo poza- bili teh težkih dni. Ne bo- mo pozabili, kako draga je bila svoboda, katere mnogi mladi ljudje niso dočakali, zato da imamo mi srečno mladost! V spomin na našega do- brega in hrabrega Jožeta Kerenčiča, ki je bit progla- šen za narodnega heroja, in v spomin vsem padlim bor- cem naše vasi, smo postavi- li lep spomenik v naši šoli na Kogu, ki se imenuje po Jožetu Kerenčiču. Ob otvo- ritvi nove šole leta 1969 smo po njem imenovali tudi na- šo centralno osnovno šolo Miklavž pri Ormožu. Minka Vičar, 8. b SEDANJOST IN BODOČNOST strah me je. Strah_ me je življenja, ki prihaja. Po cesti stopa črn dolgolasec. S svojo kuštravo glavo se ozira, plen si izbira kot jastreb. Cesta je polna ljudi. Mladina se tepe in dela nerede. Oh, kakšen je, kakšen bo svet? Vojna prihaja, tretja vojna. Bombe padajo, bombe atomske, vodikove bombe. Joj, nikoli več ne bo nas in pomladi! Marija Mir, 7. a STARI IN MLADI v oravkar minulih počitni- cah sem potoval na Ptuj. Ko sem se vračal, sem mno- gokaj videl. Ze od nekdaj si mladi in stari nasprotujejo. Posebno sedaj, v dobi bitnikov in hi- pi jev, so se ta nasprotja še povečala. Ne mine dan, da ne bi slišali zgražanja sta- rejših nad mladino. Ni jim všeč, da se radi družijo in zabavajo. Največ preglavic oa delajo starejšim fantie z nekoliko daljšimi lasmi. Rav- no lasje so največkrat vzrok spora med starejšo in mlaj- šo generacijo. Ze večkrat sem bil priča takim spopa- dom. Ko sem se pripeljal iz Ptuja v Ormož, sem izstopil, ker avtobus tu nekaj minut čaka Nr nostaji je bilo mno- »0 mladine. Od vogala je orisopla stara ženica ter bolj privlekla kot orinesla cel kup prtljage. Onemogla je ored Zelenjavo. Tam so sta- li trije fantje in se ji nonu- iili, da ji' pomagajo Zenica jih ie premerila od pet do glave in ona/.ila. da imajo dolge lase. Nato je v besu zakričala: »Taki bitlesi bi mi naj pomagali! Taki, ki še nikoli niso nič delali! Fuj! K frizerju bi rajši šli, kot da tu ljudi zafrkavate!« Fantje so se spoštljivo u- maknili in ženica je nada- ljevala svojo pot. Iz oči vseh pa je žarel nemočen bes. Naj bi se prepirali? Ne! V tem primeru bi spet v časopisih lahko brali, da se mladina neprimerno obnaša, tega pa ne bomo brali nikoli, da tu- di bitniki znajo biti prijaz- ni in dostojni, samo potreb- no je vsaj delno razumeti njihove ideale. Tega pa sta- rejši nočejo in tako je med generacijami večen prepad, prek katerega se bo težko zgradil most prijateljstva. Stanko Petovar, 8. b TITU ZA ROJSTNI DAN Napiši, če moreš, so rekli sošolci, napiši čestitko tova- rišu Titu, saj veš, da bo kmalu praznoval rojstni dan! Dobro, sem rekla, samo da se ne boste jezili, če ne bom mogla novedati vsega, kar bi mu rad vsak posebej pove- dal. Sedla sem za mizo in čez čas napisala: Prišla je pomlad in jate ptic so zapele. Prve rožice so zacvetele — zvončki, mačice in trobentice Vse zopet zeleno ie. Pomlad spominja nas nate predragi naš Tito! Z voščili za zdravje in srečo, za plodovito delo hitimo po cestah skoz našo deželo. IZ MOJEGA OTROŠTVA v mladosti doživiš mno- go lepega in smešnega, saj pravijo: mladost je norost. Bilo mi je deset let, ko sem morala pasti krave in svinje. Mama mi je zabiča- la, da moram svinje pasti ta- ko dolgo, dokler jim ne po- gleda izpod repa- trava. Po- mislila sem, kako bi bilo to mogoče, saj sem vsak dan dolgo oasla, a jim trava ni- koli ni pogledala izpod re- pa. Pasla sem že dolgo in sem se naveličala. Natrgala sem nekaj trave ter jo potis- nila vsaki svinji v zadnjico. Poklicala sem mamo in ji rekla, da so se svinje že na- pasle, kajti trava jim že gle- da. izpod repov. Mama je po- grabila oalico in mi jih na- ložila. Se dalje sem. morala pasti. Drugi dan zjutraj sem pa- sla štiri krave: šeko, dirko, srno in rožo. Vse štiri so bile trmaste in me niso u- bogale na besedo. Nisem ve- dela, kako naj naredim, da se bodo vedno pasle skuoaj. Takoj sem se domislila. Vse repe sem povezala skupaj, ^az na sem se odšla potepat. Ko sem se vrnila, sem za- gledala. da imajo krave re- oe že krvrve. Zapletle so se med drevje in si jih popra- skale. Ze naprej sem vedela. kaj se bo zgodilo, prišla domov. To pj i bilo dovolj. Izmisliig ' novo igro. Stopila sJ vi na kolena zadnjii^ se prijela za rep. pričela teči in me J bližnjo mlako. Okopai se in se splazila n^^, Vzela sem palico ifj; nabila. Mama me je vala. Pritekla je tja j! zopet našeškala. Se mnogo stvari sej, gajalo v tistih otroškij, ko pravzaprav nisem kaj delam. Marija Ratek,i V ŠOLI v šolo hodimo zato, da beremo, računamo, da se česa naučimo in potem pozabimo. Prvi šolski dan je % deževen in teman. Sošolec z glavo maje, saj ga spanec daje. Šolski zvonec zazvoni otrokom se domov mm] Vsak se hitro poslovi, gre domov brez vseh s Slavko Horvat, 8 Tako smo vam, dragi j di bralci, predstavili ji najuspelejših stvaritev Klopotca. Drugič bomo gledali še nekatere, ki oi di niso od muh. Pripravil: NI HOTEL V ZAPOR Letof 28. julija je ptii Občinsko sodišče E Plohiu iz Gradiščaka pri šincih izreklo zaporno zen 3 mesecev zaradi ni da in žaljenja uradne os Plohla je na njej?ov«m d hotel aretirati miličnik P Stucl iz Juršinec, da ti odvedel v mariborske i re, kjer bi moral prestat porno kazen 20 dni. Plol miličnika napadel, ga ne krat udaril in ga obmet z imeni, ki jih raje ne bi vajal. Miličnik Plohla ni peljal, čeprav je ime! p' co uporabiti v. skrajnem meru tudi silo. Plohi j« bil tri mesece zapora i di razžaljenja časti in n da na uradno osebo j varnosti, ki zaradi teg mogla izpolniti naloga o taciji. Plohi je trenutti prestajanju kazni dvaj dni v mariborskih zaP Cas za pritožbo je potet avgusta in je sodba pravnomočna. -F jEDNIK — ČETRTEK. 12. avgusta 1971 STRAN S ^ kuhinja avadne začimbe „cozi pravijo, da »za- L prinašajo sonce v ku- In v resnici, velika L' doma ali v restavra- , pripravljenih jedi bi bi- Jnogo j vabljiva, o- L in prebavljiva, če ne ,porabljali aroma tičnih ijtljov.^ Nihče ne more za- Uti razširjene uporabe teh finskih snovi v kuhinji, javni aromatični dodatki ija razpolago v kateriko- jletnem času, saj jih pro- ajo ne samo sveže, am- [ tudi posušene ali zrnle- vprah. Včasih te rastlin- , snovi v procesu konzer- jnja zgube nekaj duha, je značilen za svežo rast- oč toda kljub temu so tu- posušene še vedno zelo u- tabne. Najbolj znani in razširje- ni rastlinski aromatični do- datki evropske kuhinje so: ČESEN: Surov ima zelo neprijeten okus in vonj, medtem ko kuhanega ali praženega laže prenašamo. Največ ga uporabljamo za pečenja, juhe, nadevane jedi in tako dalje. ČEBULA: Vsebuje drago- cene hlapljive snovi, korist- ne prebavilom. Je močan an- tiseptik za dihalne organe in ji zato nekateri pripisujejo zasluge za dolgo življenje narodov, ki j o uživajo v ve- liki meri. TIMIJAN: Ljudje veruje- jo, da je timijan stimulans za telo in duha. Timijan u- porabljamo za omake in pe- čenke. Njegov duh je mo- čan, aromatičen in rezek, o- kus pa grenak in malce pi- katen. JANEZ: Je baktericid in preprečuje gnilobo. Olajšuje prebavo. Aroma za meso na ražnju, nekatere ribe in do- ločene omake. SLADKI JANEZ: Je podo- ben navadnemu janežu z razliko, da imajo njegova semena bolj delikaten okus, zaradi katerega ga uporab- ljamo za aromo pri slašči- cah. KUMINA: Ima prav po- sebno aromo. Severni naro- di, posebno Švedi, jo upo- rabljajo predvsem za okus žemelj, bombic in podobno. NAGELJNOVE ZBICE: V kuhinji jih mnogo uporab- ljamo za kuhane pijače in kompote. GORČICA: Nepogrešljiva začimba v vsaki kuhinji. Je- mo jo s hrenovkami itd., Je- cer pa dodajamo za pikaten okus golažu , omakam in ze- lenjavnim juham. BAZILIKA: Je ena red- kih aromatičnih rastlin, ki jih je mogoče imeti na raz- polago vedno sveže. Gnojimo jo enako v cvetličnem lonč- ku na balkonu. Raste pov- sod. ROŽMARIN: Ima ostro a- romo, ki prija. Z njegovimi ozkimi in tenkimi svežimi listi aromatiziramo pečenke, zlasti divjačino. MUSKATNI OREH: Je droga, v obliki semena e- ksotične rastline, ovalne in nepravilne oblike. ZELENA: Je zelo važna povrtnina in jo dodajamo mnogim jedem. Spada med aromatične dodatke za juhe. HREN: Je zelišče trpkega in grenkega okusa. Je od- lično aromatično sredstvo, u- godno deluje na prebavo in se ga v kuhinji precej rabi. MAJARON: Je vrsta hre- na in ima zato trpek in gre- nak okus. Rabimo ga pred- vsem za omake in nadeve. V kuhinji je skoraj nepo- grešljiv. POPER: Je stimulans in antiseptik. Z njim ne sme- mo pretiravati, ker preve- lika količina draži želodec. Rabimo ga predvsem za o- make, marinade, konzerve in salame. REDKEV: Ima trpek in grenkast okus. Zlasti mno- go jo uporabljajo v Nemči- ji, bodisi kot toplo ali mr- zlo omako v mesu. PETERSILJ: Je najbolj popularna začimba in jo ra- bimo tudi za okras jedem. Lahko ga gojimo tudi v lon- čku, ^'^"ro da je vedno pri roki. POULIČNI TEK V PTUJU v okviru prireditev ob ptujskem občinskem prazni- ku je bil na sporedu tudi po- ulični tek za člane iin člani- ce. Teka se je^ udeležilo 27 tekmovalcev iz Lenarta, Murske Sobote, Markove, JLA in domačinov. Med članicami je zmaga- la Nežika Vrabl pred sestro Anko in Zaliko Strelec iz Markove; pri članih pa Mi- lan Balek iz Murske Sobote pred Borisom Zoharjem, Ptuj in Zvonkom Jančičem iz Lenarta. Med ekipami je zmagala pri članicah TVD Partizan Markovci, pri članih TVD Partizan, Lenart. Zmagovalci so prejeli po- kale, diplome in praktične nagrade. OrganiT-acija tek- movanja je bila dobra. BOSNA, PRIJEDOR — ZMAGOVALEC TURNIRJA V PTUJU v soboto je bil na stadio- nu Drave v Ptuju turnir v počastitev praznika občine Ptuj. Po večurnem tekmo- vanju smo lahko videli lep rokomet, ki so ga prikazale ekipe, kljub temu da so v začetku svojih priprav za naporna ligaška tekmovanja. Na turnirju so sodelovale ekipe Varteksa iz Varaždina, Kovinarja iz Maribora, Bos- na iz Prijedora ter domače Drave. Rezultati: Bosna — Kovi- nar 27:18, Drava — Varteks 17:13, Kovinar — Varteks 14:19, Bosna — Drava 198. Končni vrstni red: Bosna, Drava, Varteks in Kovinar. Zmagovalec je prejel po- kal Ob ZTK; vse ekipe pa diplome, slilje mesta Ptuja, knjigo Ptuja ter vsi udele- ženci značke Ptuja. Turnir je v organizaciji ObZTK in RK Drave bil odlično izveden. anc TATVINA DENARJA V ponedeljek, 9. avgusta, je prijavila na postaji milice v Ptuju Marija Pišec, upo- kojenka iz Draženc, da ji je neznan storilec, po vsej verjetnosti v petek, 6. av- gusta, ukradel iz zaklenjene- ga stanovanja 7800 novih di- narjev gotovine. Marija je povedala, da ves ukradeni denar ni bil njen. Njenih je bilo samo 800 dinarjev, 7000 dinarjev pa je last njenega brata Vinka. Stanovanje Ma- rije Pešec je bilo zaklenjeno, vendar do časa, ko smo do- ' bili podatke o dogodku, še ni znano, kako je neznan storilec prišel v stanovanje. Prav tako še ni bil znan sto- rilec in za njim še vedno po- izvedujejo. -FK- ž STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 12. avgi,,^^ Za vojsko vsi zakladi sveta Za hip se sprijaznimo s stališčem, da velja logika naslednje zgodbe: »Nekje je živela štiričlan- ska družina. Vsi člani dru- žine so zatrjevali, da se ima- jo neizmerno radi, vendar si niso zaupali. 2iato so začeli kupovaiti strupe, vsak zase — po načelu, eden za vda drugemu, mu vme milo za drago. Vsak izmed njih je v strahu, da ga drugi ne bi prehiteli, kupil na leto za 66.000 starih dinarjev stru- pov. Tako so živeli v miru rekoč, da so med seboj izpo- stavili ravnotežje. Za vsak primer pa je vsak izmed njih napravil načrt, da nakupi v naslednjih desetih letih še za 1,650.000 starih dinarjev strupa — da ga drugi ne bi prehiteli... « Zgodba je le na pol iz- mišljena. Resničnih je tistih 66.000 starih dinarjev, ki u- strezajo deležu, kakršen po- vprečno odpade na vsakega izmed treh milijard Zemlja- nov in skupaj okrog 160 mi- lijard dolarjev stroškov za oboroževanje na svetu. Res- ničnih je tudi 1,650.000 din, ki ustrezajo 4000 milijardam dolarjev, kolikor znašajo o- boroževalni načrti našega sveta za naslednje desetlet- je. Pustimo ob strani možnost, da bo v stanovnju, prena- trpanem s strupi, nekdo po- motoma posegel po skriti smrti in porušil tako slav- Ijeno ravnotežje moči. Po- mislimio pa raje, kaj tolikš- no vlaganje za takšno obo- rožitev pomeni za naš svet. V Ameriki že deveto leto deluje tako imenovani »Bi- ro za ekonomiko agencije za kontrolo oborožitve in ra- zoroževanja ZDA.« Lansko leto je že tretjič izdal sve- tovni pregled izdatkov za o- boroževanje pod naslovom »Svetovni vojaški izdatki za leti 1966 in 1967«, ki zajema 120 držav in ki je povzročil v vsem svetu neverjetno po- zornost. Iz dolgočasnih pre- glednic, indeksov in odstot- kov namreč sili na dan stra- šna resnica. Na omenjenem biroju so vzeli za osnovo svoje študije razmerje med vojaškim pro- računom, bruto narodnim dohodkom, stroški za šolstvo in stroški za zdravstvo v vseh 120 državah. Pri zbira- nju podatkov so se nasloni- li na ameriške vladne agen- cije in na mednarodne orga- nizacije, zlasti na UNESGO in na WHO, Svetovno zdrav- stveno organizacijo. V uvo- du pravijo, da so imeli veli- ke težave pri zbiranju po- datkov, ker so ti marsikje tajni, povrh pa so še velike razlike v nomenklaturah in sistemu finančnega obraču- navanja. Težavno je biLo tudi spreminjanje podatkov iz po sameznih držav v enotno va- luto, ameriški dolar, saj u- radni tečaji posameznih va- lut, namenjeni predvsem mednarodni trgovini, mnogo- krat ne odražajo resnične kupne moči domače valute. Zaradi povedanega podatki te študije ne morejo biti ab- solutno zanesljivi, čeprav dajejo v povprečju zelo ver- jetno in točno sliko položa- ja na področju oboroževa- nja. 2^adnji podatki, ki jih vse- buje študija, zadevajo leto 1967. V tem letu je ves svet porabil 182 milijard dolarjev za oboroževanje, to pa je kar za 50 milijard več kot leta 1963. Stroški obroževa- nja neprekinjeno rastejo že od leta 1950 in so se od ta- krat vsaj podvojili v zne- sku, ki odpade na vsakega Zemljana. V obdobju od 1964 do 1967 so stroški za oboroževanje narasli za 24 odst., medtem pa je prebi- valstvo našega planeta na- raslo za 7 odst. in skupni bruto narodni dohodek za 16 odst. Leta 1967 je šlo za vo- jaške potretoe 7 odst. bruto nai-odnega dohodka vsega sveta — ta znesek pa je e- nak bruto narodnemu do- hodku 1.000,000.000 ljudi, ki živijo v Latinski Ameriki, Južni Aziji vključno Indijo in Pakistan ter na Srednjem vzhodu. Najbolj žalostna je pri- merjava med stroški za voj- sko in stroški za šolstvo in zdravstvo. Na vsem svetu so leta 1966 izdali za šolstvo 111 milijard dolarjev, z^^ sko pa 159 milijardi (j^j^ je v. V istem letu so p^i bili za zdravstvo na ^^ svetu komaj tretjino zn^ ki Je šel za oboroževatj^ Orožje je torej Zemljan, mnogo več vredno, kot. 25, nje in zdravje! To se dogaja v našem tu,_ kjer stradata dve tm jini prebivalcev, v svetu,] ga duši neznanje in neSt« bolezni. AKCIJSKI PROGRAM Ob. SZSS PTUJ (Nadaljevanje s 5. strani) vprašanje zaposlovanja teh delavcev v občini. Sodelovati v razgovorih z delavci, ki so zaposleni v tujini, ob njihovem bivanju doma. Za izvedbo naloge so od- govorni: — pvodpredsednik komisi- je za družbeni standard in socialna vprašanja Franc Donaj in člani komisije; — predsednik odbora za medobčinsko sodelovanje in mednarodne zveze Alojz Cu- ček in člani odbora. 19. Medobčinsko, medre- publiško in mednarodno so- delovanje Uresničitev resolucij dru- gega kongresa samouprav- Ijavcev Jugoslavije, sklepov 17. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in 20. seje CK ZK Slovenije zahteva poglobljeno nada- ljevanje medobčin,sikega j medrepubliškega _ sodelovj nja, izmenjavo izkušenj dogovarjanja za skupne pj litične akcije. Občinski in medobčin^ odbori strokovnih sindikj tov ter občinski svet Zv« sindikatov Pfcuj naj načrti razvijajo sodelovanje. Za izvršitev naloge so govorni: — predsednik odbora i medobčinsko sodelovanje i mednarodne zveze pri oj činskem svetu ZSS Ptuj h lojz Cuček in člani odbon — občinski in medobcit ski odbori strokovnih sindi katov; — občinsiki svet Zveze sin dikatov Ptuj. V Ptuju, dne 30. jun. 19; VII. PLENUM OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUl jEDNIK — ČETRTEK. 12. avgusta 1971 STRAN S lUi že veste...? ^ Pri raziskovanju veso- lja si človek dolga stolet- ij pomagal samo z lastnimi J^i. Pred 350 leti je upo- jjjil prvi optični, teleskop, ^ozi katerega je opazoval rfczde. Odtlej je astronomi- ij znatno napredovala, ker 2 začeli ljudje izdelovati jedalje boljše in večje tele- skope, nič manjši pa ni bil poznejši napredek fotogra- jije. Pri proučevanju zvezd človek uporabil tudi dru- ge izume. Dandanes lahko astronomi proučujejo tudi ti- 5le zvezde, ki se ne vidijo in jih ni mogoče opaziti s prostim očesom. To so tako imenovane radijske zvezde. Nekatere so precej blizu, se- veda merjeno v astronom- skih merilih, mnoge pa so prav fantastično oddaljene od nas, tudi po več milijo- nov svetlobnih let. (Svetlob- Ino leto ie čas. ki ga svetlo- 11)3 premaga v enem letu). Te zvezde oddajajo signale, ki jih astronomi odkrivajo s pomočjo velikanskih anten. Radijski teleskop je splošno ime za napravo, ,ki spreje- ma radijske valove in dolo- ča njihovo smer. moč in va- lovno dolžino. Poznamo več tipov rad jskih teleskopov, najbolj znan oa je tip z ve- liko anteno v obliki krožni- ka. Antena je pritrjena na os tako, da se lahko pod raz- ličnimi koti usmerja proti nebu. Pravzaprav je postav- ljena na kolesa, ta pa so na krožnih tirih tako, da jemo- eoče postaviti v različne položaje. Antena je usmer- jena- proti določenemu delu neba. Slabotni valovi, ki ori- lwjajo iz vesolja, zadenejo ob »krožnik« in potujejo od- tod na resnični sprejemnik, It' je montiran v sredini an- tffie Signale okrepijo in jih posnamejo, da bi jih lahko pozneje proučevali. Teleskop poganjajo električni motor- ji, ki so na vrhu stolpa. Vse gibe in premike antene spro- ti nadzirajo na komandni ološči v bližnjem komand- nem prostoru. — MIL M 1-10 je sovjetski helikopter, ki velja za naj- večjega na svetu. Sodi med sorazmerno nove tipe heli- kopterjev, ki jih imenujejo »leteči žerjavi«, uporabljajo pa jih za prenašanje večjih tovorov in strojev na ob- močja, ki so dostopna samo po zračni poti. M 1-10 je dolg več kot 30 metrov. Pod trupom ima ploščad za tež- ke tovore. Na vsem velikan- skem ozemlju Sovjetske zve- ze nenehno iščejo rudna bo- gastva. S takimi helikopter- ji prenašajo k odkritim rud- nikom cevi, montažne zgrad- be in celo težka vozila, na primer tovornjake. Helikop- ter te vrste je pri poskusnem letu orenesel naenkrat kar celo Doljsko bolnišnico z o- premljeno operacijsko sobo in sicer v kraj, ki je na sto- tine kilometrov oddaljen od bližn.jega civiliziranega me- sta. Te leteče žerjave izdelu- jejo v različnih verzijah. Mo- del M 1-10 K ima posebno pilotsko kabino tik pod no- som; v njej sedi en sam pi- lot, ki je obrnjen proti re- pu, Tako lahko nadzira pri- stanek helikopterja in spu- ščanja tovora na tla. . — Računajo, da da tona u- rana prav toliko toplote kot milijon ton premoga. Jedrski reaktor v elektrarnah upo- rabljajo za postopno prido- bivanje toplote, ki je potreb- na, da bi dobili paro; ta pa je neogiben energetski vir za pogon turbin. Takšno je zaporedje pri pridobivanju elektrike v jedrskih elek- trarnah. Jedrska reakcija nastane, kadar se v pravil- nem razmerju združujejo določene količine radioaktiv- ne snovi. Uranove palice se dvigajo in spuščajo v reak- torju, C tem pa se zvišuje ali znižuje toplota v jedrski f>eči. V najnovejših reak- torjih, v katerih je hlajenje plinsko, vbrizgavajo oglji- kov dioksid okrog »vroče po- sode«. potem pa ga odvaja- jo skozi ščit iz trdega beto- na, ki je potreben, da so ljudje vami pred nevarnim radioaktivnim žarčenjem. Vroč plin gre nato v toplotni izmenjalnik, kjer se ohladi z vodo, ki se zaradi tega spreminja v paro, ki poga- nja parne stroje, ti pa elek- trične generatorje. Ohlajeni plin potem, ko opravi svoje »delo« gre spet nazaj v reak- tor, kjer se ponovno segre- je. — Kapitan Jacques-Yevs Cousteau je več let razisko- val življenje v morju. Skon- struiral je kroglo, ki jo je moč spustiti na morsko dno. Imenuje se Conshelf Three. Potapljači, imenovani ocea- nonavti, v njej lahko živijo dalj časa, s seboj pa lahko vzamejo večje zaloge hrane in pijače. Obenem lahko nroučujejo ribe n rastline, ki obdajajo njihovo začasno bivališče, iz katerega lahko zlezejo skozi oosebno odpr- tino, seveda oblečeni v po- sebno potapljaško opravo. Notranjost krogle je pod pri- . tiskom, da voda ne more va- njo. Ljudie v njej imajo stik s poveljstvom na povr- šini s telefonom, ljudje na ladji pa lahko opazujejo, kaj se dogaja v krogli na te- levizijskih zaslonih. Okrog krogle so namreč na poseb- nih vzvodih nemeščene po- sebne televizijske kamere, prikrojene za snemanje pod vodo. Potapljače ves čas nadzorujejo medicinski stro- kovnjaki, ki tako spoznava- jo. kako učnkuje življenje pod vodo na potapljače. — Američani so skonstru- irali več letal, ki so poesed- nem prev