narodskih v F reci Odgovorni vrednik Br. Jane* Mlleitvei«. Tečaj JK sredo oktobra (sredojesna) 1852 List & / i i ebrejsSie melodije. Po angleškem L. Byron -a, poslovenil Jer i sa Nje smehljej. X. Jokala si sc solza krasna 'Z modřině oka pala jej I mislil sim , da kaplja jasna Rosece je vijolice : Smehljala si se svit zaiira O tebi dalje bliščal ni Z živahnim žarom tvoga vzira Zamogel ni se meriti. Ko oblakov barve sotopljene Vzžaré od solnca onkrajnoga, Da je večera bližne séne Se le otró iz nebeza Tak tvoj smehljej sjo radost bajno U naj temnejo dušo vspè ; Nja žar zapusti luč sijajno , Ki sveti v žalostno sercé. ATamestnih zivinshiga gnoja. Gotovo še noben kmetovavec ni tožil, da ne vé kam z gnojem, marveč mnogokrat se sliši jo tožbe, da gnoja manjka. Umen kmetovavec, će nima dovolj gnoja, si ga iše z drugimi rečmi na domestiti. Tacih reći pa, ki gnoj nadomestujejo, je mnogo, in sicer obstojé- kiji 5 1. Iz živaJstva, kakor merha, roznma, par strojarski ostanjki, zmlete kosti in već druzih. 2. lz rastlinstva zemlja, šote itd. , h kterim se steje vsaka ki je vstala iz sognjitih želiš 5 lesa ? pepéla 5 v r Blato i% luk. To blato se navadno iz tega napravi, da se vodi priplavajo, vsedejo. Se vé da reci, ktere po ni vsako blato enako dobro, da je med dobroto I.a »VI v i v . i v r « . >',•>. ? luza lezi med nerodovitnim poljem lik razloček ali v gojzdu, da je sonce ne obsij iz take luže ne bo posebno dobro 5 5 se ve da blato tacih lužah pa 5 ki leze blizo his in v kterih se morebiti celo race in gosi nik gnoja, tako blato celô prav dober namest kopljejo, se najde In vendar se pogostoma vidi, da se na se še ne strebi akoravno poleti hudo smerdi porajta in luža Dobro blato se spozna ze po temnosivi barvi y boli ki diší po gnjilobi in je masten ošlatati je tako blato poleti iz luž spraviti, in ako hoćeš da ti bo dobro gnojil, ga pusti do prihodnjiga po letja na kupu, da mu zrak in mraz ne škodjeta. Kdor si pa hoće iz taciga blata gnoj napraviti da bo koj za gnojiti, naj ga zmeša z ravno uga šenim apnam, pepélam ali s konjskimi figami. Ko se kupee posuši, naj se pelje na njivo in z lopato tak gnoj ra j razmeće Vsak bil ? ga močno hvali kmetovavec, kdor je (Dalje sledi.) / gled nove hazenshe postave zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke (Dalje.) Od ponareje in prenareje javnih upnih listov (offentlicher Credit spapiere^). Hudodelstvo ponareje javnih upnih listov etori kdor ponaredi javne upne liste, ki imajo veljavo dnarja f y 3. Iz mineralstva, ki sicer prav za prav ali po javni dnarnici izdane dolžue pisma, ki placiloka ne gnoje / , ampak iv> U! a/iiju « ua at ^iiuj , rvi jv v hitreji po zemlji razdeli. Tù sèm se šteje zemlji, gips, dražijo, da se gnoj, ki je v pitala ali letnega prihodka zagotovljujejo, ali k njim spa vgaseno apno, molter, cerna perst « 1 V f ? pepél premoga in druge reći. ? dajoče kupone ali talone. Pri tem ni nobenega razločka, ali je ponarejeni upni list te deržave ali pa s kakoršnim si bodi imenom izdan zvunanji upni list; ali je takošen, 4. Iz razne mesance, namreč iz vec ravno da je moc z njim koga preslepiti, ali ne, ali se je ze imenovanih reči, kakor: iz smetí, plevéla blata cerknjene živine apna ? ticjiga cestniga blata itd. izdal in se je kaka škoda zgodila ali ne. Bankovci ali note in delnice (akcie), ki jih privi K tem se štejejo tudi vsi umetno napravljeni na postavim, stupa za gnojiti, od kte mestniki kakor 5 9 rih je večidel mnogo več vpitja kakor vžitja. Ker pri nas kmetovavcem gnoja, posebno v nekterih krajih zlo manjka in si nevedóinne znajoj v potrebi pomagati, smo sklenilinekterenamestnike upnih listih navadne povrezuje, papir, ■h legirana austrianska narodna banka izdaje, kakor tudi dolžne pisma, ki jih kaka domaća, po oblastnii poterjena javna upna naprava izdaje, in k njim spadajoči kuponi in taloni se čislajo za enake javnim upnim listom. Sokriv tega hudodelstva je, kdor gerbe, pri javnih gnoja ki so nar bolj obrajtani štempelj, matrice y 5 po 55 Novicah" na znanifi, akoravno toliko ne zdajo, kakor živinski gnoj, so pa vender mnogokrat boljši kakor slama iz hleva, ktero marsikteri kmetovavec na njivo pe- k ponareji djavno pripomore, če bi bila tudi njegova pri cerke, tiskavnice ali kar koli utegne za narejo nepri-stnih upnih listov služiti, če tudi po en sam kos naredi in v pripomoć za ponarejo vědoma izroči ali kakor koli lje misleč, da je dobro pognojil. pomoc brez nasledka ostala. — 318 .:— Če je za dnar veljajoč javen upni list zares storjen bil, in se je nareja zgodila z orodjem, ktero pomnoževanje teh listov polajšuje , se kazni ponarejavec kakor tudi vsak sokrivec s težko ječo na vse žive dní* — če se je pa ponareja opravila s peresom ali z drugim orodjem, in ne s takošnim, kakor je bilo rečeno, s težko ječo od 10 do 20 let. Ravno to kazen je nalagati tudi deležniku, kteri je takosne ponarejene javne upne liste po dogovoru s ponarejavcom ali kakim sokrivcom ali drugimi deležniki izdal, naj se je ti dogovor storil pred ali med pona- i ejo , ali pa po njej. Če se je ponareja za dnar veljajjočih javnih upnih fistov sicer skusila, pa ne dognala, je vsacega, ki je k temu pripomogel, kadar se je poskus zgodil z orodjem, ki pomnoževanje zlajšuje, s težko ječo od 5 do 10 let, pri posebni nevarnosti od 10 do 20 let; sicer pa s težko ječo od 1 do 5 in pri posebnih obteža-vah od 5 do 10 let kaznovati. Dalej govori postava od ponareje javnih dol z nih pišem in prenareje upnih listov, in od kazin na to postavljenih. Od ponareje in prenareje (kovanih) dnarjev. Hudodelstvo ponareje in prenareje dnarjev stori taisti : 1. kdor brezoblastno po kakem kjer koli si bodi veljavnem kovu dnar kuje, če prav bi jedro in teža pristnemu (pravému) dnarju enaki bile, ali se več v sebi imele; 2. kdor po kakem kjer koli si bodi navadnem kovu ali iz pristnega ruda (kovine) pičliše ali iz manj vrednega ruda nepristni dnar kuje, ali sicer ne-pristnemu dnarju videz pristnega dnarja da ; 3. kdor pristni dnar kakor si koli bodi v njegovi znotranji vrednosti in teži, po kterih je kovan bil, umanjša, ali mu podobo dnarja večje vred-nosti dati skuša ; 4. kdor orodje h kovanju nepristnega dnarja pri- skerbi, ali sicer kakor si bodi k ponareji pripomaga. Kazen tega hudodelstva je težka jeca od 5 do 10 let; če se pa posebna nevarnost, ali velika škoda pridruži, od 10 do 20 let. Samo tikrat, če ponarejo kdor si bodi, lahko spozná, ali, kadar je brezoblastno kovan dnar pristnemu v jedru in teži enak, se zamore izmeriti kazen med 1 in 5 leti. Kakor deležnik ponareje in prenareje dnarjev stori tišti hudodelstvo, kdor je ponarejen ali prenarejen dnar, po dogovoru s tem , ki ga je ponaredil ali pre-naredil ali je k temu pomagal, ali s kakim drugim de-ležnikom, izdal; ali kdor tište kosčike na se pripravi, za ktere so pristni dnarji (penezi) umanjšani bili. Tako vdeležbo je kaznovati s težko ječo od 1 do 5, in pri storjeni veliki škodi, do 10 let. (Dalje sledi.) t*ogorelska družba• Veckrat že so „Novice" govorile o koristi raznih društev, posebno mnogokrat pa so priporočevale društvo sv. Florjana, ki je bilo 14. julia 1828 od vlade poterjeno. Koliko jih je, kterim je hišo in vse, kar so imeli, v eni uri oginj pokončal, pa povernjena jim je bila vsa škoda od imenovaniga društva, h kterimu so bili pristo-pili, in koliko, ktere je nesreća ognja na beraško palico pripravila, jih obžaluje, da so opustili, se te dobrote vdeležiti, kar bi bili zamogli s tako majhnimi stroški storiti. V letu 1851 se je plaćalo od 100 forintov vred-nosti zavarovaniga posestva Iel3, v nekterih poprejšnih letih pa še manj, cio le 9 kr., nikdar pa ne čez 20 kr., ker se je škoda, ktero je oginj storil na vse zavaro- vance po razredih enakomerno razdelila. Kolikor večje deležnikov, toliko manj znese vložitna cena, ktero ima vsak zavarovanec na leto odrajtati. Ker je tedaj letni vložitni znesek vedno Ie prav majhen , je gotovo. da je prid, ki iz tega izvira mnogo obiiniši, ker, ako ko odgovo mu je re n pa le za tistiga mtÊÊÈÊ i ki samo memo gre a Potem sim šel še mestno pokopališče (Campo V — Ze popred je vidil Prag, Berlin, in O kef ord, imenitni mesti na Angleškim pogledat. Santo) ogledat, od kteriga so mi pravili, de je neizre- , in de bo sčasama nar lepši v celi Europi. Lipsko, No Bo 5 in smerti ogle © Leta imenu čeno lepo Skoraj sim se bal iti kraj solz, žalosti dovat; ali močno sim se čudil, de je kraj vès drugačin, 1836 da na dan svoje imenitne bukve po ko sim si ga mislil. Pokopališče, ki obseže nekoliko in zalih dolinic, je prav zalo me- rimberg in Monakovo, pozneje Benetke i o srno, Rim, Milano in več drugih mest. „Glagolita Clozianus", 1. u 1839 pa druge, po veršičev ali gričkov navadi ..Hesychius" imenovane. V obojih razklada učeni stiče iz zgol većih in manjsih kapelic, ki so med lepim V moz slovanské jezikoznanske reći v latinském jeziku. V pervih beremo tri naj star je spise v staroslovanském jeziku. Eden izmed njih je po misli učenih cerkven govor Frizinškega škofa Abrahama drevjem in vedno zelenim germovjem v raznih redih in nektere prav lepo po gotiško sozidane in tako velike, de bile za srednje vaši dovolj prostorne cerkve. Vsaka govofjen med letoma bratovščina, vsak stan ima svojo, posamnih 5 grobov ni 957 in 994 v Loki na Krajnskem. Iz njega vidi- veliko viditi. Tudi vi Ohledat sim šel tudi štiri dni zaporedama Bur dimo v teh bukvah, kako so pisali. To delo Kopitar- bonski muzej; in desiravno sim se vsak dan od deve mo, kako so ondaj naši dragi očaki govorili. jevo, ki ima se vec irnenitnega v sebi, učeni posebno hvalijo, to mu toraj naj večjo slavo daje. tih zjutraj čez eno popoldne tam mudil, sim ga vender komaj na debelo ogledal toliko lepiga in umetniga, Veliko ucenega je tudi po raznih casopisih napisal. posebno iz starodavnih časov in od vsih krajev iz V znaminje posebnega spostovanja njegove visoke Herkulana, iz Kume, iz Stabie, iz Pompejev , iz Ka učenosti mu podelita papež Gregor XVI. red ali križ svetega Jurja in prusovski kralj sluge". » vitežki red za za pue iz Minturna, iz Kapriškiga otoka y in Bog vë še od kod je tù shranjeniga. Razun Vatikanskiga mu Bil je družbenik zeja v Rimu ga ni gotovo na svetu tukajšnjimu enaciga. Petrograškega društva naukovna Pa ne misli, de Ti Rusovskem in več drugih učenih društev. Naj bolj učeni y inozje so mu pisma pisali in on njim. 27. aprila (ma-lega travna) 1844 ga bom popisoval tega nisim v stanu, posebno v domaćim jeziku ne kriv. , cesar pa nisim jez Le to Ti povém, de me je veliko bolj veselilo tu ga imenuje světli cesar Ferdi- viditi starodavno kuhinsko in hišno orodje, ki so nand I. pervega varha c. k. pridvorne bukvarnice. Po- ga v Pomp ej ih izkopali, kakor pa podobe nekdanjih 1 1 • • v 111 > . mm m • m _ . â « mm m m . m m V. slednjic mu podělí častno imé : dvorni svetovavec. malikov in rimskih cesarjev in druzih imenitnih mož sta Pa že 11. majnika 1844 končá Kopitarju, 64 let rodavnih časov, desiravno so jih vecidel pervi sloveci podobarji, kterih naši današnji še niso dosegli, iz lepiga starému. slavno enje pij sušica, ko se je ravno v Rim odpravljal, da bi bil ondi po elj papeza marmorja kar krasno izobrazili. PÍ8kri ali lonci, ki Gregorja XVI. učilnico za slovanské nauke osnoval. so morde čez 2000 let stari, sklede, ponve , klešče, Kopitarj truplo, truplo našega rojaka ki 00 ga zavoljo visoke učenosti tako imenitni gospodj ~J.îlï V , «v . . . . . V y _____ kopači, kotli, tehtnice — vse to me je prav mikalo. Se clo nekoliko žita, in sočivja, in sadja, namreč orehov pociva na Dunajském pokopališču „Marxer Fried imenovanemu. Velika množica prijatlov, slovanskih spremila sti li hof" V ucencov in drugih spoštovavcov ga je do Rojaki in spoštovavci so mu omislili za zloženih 350 goldinarjev na grob lep kamen, v kterega je vrezan sledeči pozlaceni napis v 1 atinskem jeziku: Jernej Kopitar, Goratanec, rojen 23. augusta 1780 v Repnjah, vasi blizo Ljubljane, v pomnoževanju slovanskih naukov velikega (učenega) Dobrovskega bistroumni dateljnov, smokev, olivk (maslenk), nekaj medu, ne kaj kruha in nekoliko jajč kažejo, kar je bilo vse v Pompejih čez 1700 lét zasuto. — Pa vender ne misii, de mi ni nič druziga dopadlo. Dopadlo mi je, po pra- f • vici reci, vse le dooovedati Ti ne vem kaj. Slo v • veciga farneskiga junca ne druziga pa mi bo — se bojim stiga iz spomina všlo. b >m nikdar pozabil; veliko malo po malim do V • Cl Ko sim bil vse to na naslednik debelo ogledal, sim želel še Dunaju 11. majnika 1844 bližnje silno lepe kraje okrog mesta viditi. Zatoraj sim Da je bil G or a tanec, so mu dali na grob zato se zgodaj zjutraj vzdignil in na zahodno stran mesta pe A * 1 • • • • . « _ . • « ______• • - V«i « • • j • V i i l i napisati, kjer jo je Kopitar vedno terdil, da so Slo ven ce nekdaj Goratance imenovali. — Kdor bi na ljal. sta ? Tù se gré po eni nar lepših in prijetnisih ulic me ki ji Kjaja (Chiaia) pravijo, in kamor se Napo litanci sprehajat hođijo in vozijo. Prav za prav ni ulica ko druge, ker bo le na eni strani hiše, na i drugi pa vodja omenjene realne sole gosp. M. Peternela bora kteri je imel v ta namen prav lepo sprehajališče, ki ga „Villa Reale" imenujejo. in vesolnih gospodov učeniko zbrane y 9 enjene sole in mnogo Poleg sprehajališča, ki je polno lepiga drevja in zalih druzih častitih gospodov, odperle. Učencov se kamnatih podob, je tikama morje pervi razred do vceraj sto in dvajset oglasilo, je za in kakor KonecKjoje je Posilipov hrib zVirgiljevim se sliši, jih zna še kaj priti, vsih tréh razredov jih bo grobam, ki sim ga vès ginjen obiskal, kakor de bi bil blizo 200 ucencov v realni šoli. Mnogo število učencov pesnik čistiga , večniga spomina še le lani umerl. Potem sim šel v Posilipovo jamo (Grotta je gotov dokaz, kako potrebna je bila ta naprava v Ljubljani. Pak bo tedaj 5. oktober 1853 Posilipo) in naprej. Ta jama pa ni kakor nasa Postojn- zlate bukve Ljubljanske zgodovine, ker z njim • mm m • i i v 1 t i • f • -rà f i t ? m V • » zapisan v ska kdaj ali druge take jame 9 temuc ljudje so jo Bog ve že o silno starih časih sami naredili, ker so precej visok hrib, ki je včs zelen in dobro obdelan,pre-vertali, de jim ni bilo treba čez-nj hoditi. Tedaj pre-dori (tuneli) na železnicah niso nič noviga. — Pešcu je treba gotovo skoraj četert ure , de skozi hrib pride, ker sim se jez precej naglo po jami, kjer noč in dan luči gore , mende 7—8 minut vozil. Cesta je lepa in prostorna kakor zunaj jame, kar pa ni bilo vselej tako, nihil illis fauci- ker Seneca pravi ; »Nihil illo carcere longius > 9 bus obscurius«. Iz jame sim přišel v prijazen , silno rodoviten dol in po njem v mesto Pocuol (Puteoli, Pozzuoli). Mesto leži ob morji prek hriba, in je tako staro, de se prav ne vé, kdaj je bilo sozidano, že Tacit ga „Vetus oppidum Puteoli" imenuje. Zdaj je mesto le revno in šteje kamaj kakih 10.000 duš: nekdaj pa je bilo gotovo lepši in bogatejši, kar stare razvaline krasnih tempelj-nov in druzih poslopij spričujejo. Stolna cerkev stoji verh hriha ravno ondi, kjer je bil nekdaj cesarju Augustu v cast sozidan tempelj. Včs je bil iz veliciga rezaniga kamna , in še še vidi nekoliko stebrov in nadsteberni- kov 9 V « ki stojé kakor so bili v začetku postavljeni. Se lepsi pa in silno lep je moral Serapidov tempelj biti, kteriga razvaline so konec sedanjiga mesta na zahodni Poleg teh razvalin lepiga dragiga marmorja so strani. zdravilne toplice. Zunej današnjiga mesta, ki je mende veliko manjsi ko nekdanje, je še v dobrim stanu velik, za 25.000 ljudi dovolj prostorni amfiteater, ki sim ga ogledal, ko sim v Solfataro šel. Solfatara je visoko na hribu ravna, široka dolina, kjer žveplo kopljejo in kuhajo. Hrib je bil nekdaj gotovo ognjobljuvnik ali goreč kakor Vezuvi, ker se v dolini sèmtertjè zmiram kadi in gor-kota zagernjeniga ognja čuti. Tudi se člověk lahko prepriča, de je spod votlo, če kamen močno na tla verže, in sliši kako zabobni. De pa ne gori in ne bljuje kakor Vezuvi, pride mende iz tega, de ima v sebi veliko žvepla, pa malo ali morde nie železa. Sicer je dolina polna beliga debeliga peska, in nje rob, to je griči, ki jo obdajajo , so silno kamniti, pusti in divji grozovitno flegrejsko polje (Campi Phlegrœi). Od tod bi bil šel lahko tudi pasjo jamo (Grotta del cane) ogledat, pa se mi ni ljubilo, p.^à terpinč ti viditi, in za to terpinčenje še plaćati, me ni mikalo. Woricar sloranshih hra jer. nova doba za našo vedoželjno mladost IMovicar m i mnogih hrajer. Cesarski patent od 29. septembra t. I., veljaven za vse kronovine celiga cesarstva zapové, da se imajo gruntni, hišni in dohodkini davki s pridavki vred kakor v letu 1852 tudiletasnje leto odrajtovati, vender je pri- deržano prenaredbe, ako bi potrebne^ bile, vpeljati in naznaniti: to ima tudi v tištim delu Ceski^a veljati v ------------7 __ ..... ......----- ----------, , . kterim je kataster ze dokončan. Ministru denarstva je naročeno te naredbe speljati. svitli cesar se je odpeljal 1. Svitli ban z mnogimi drugimi velikači se je podal na , ga ondi sprejet, gosti iz vsih krajev se podavajo Njegovo veličanstvo, t. m. iz Dunaja v Zagreb. mejo, g v Zagreb, se mu poklonit, med kterimi je tudi vladika Cernogorski in škof Strossmayer. Cesar se hoče med drugim sam prepričati, če bi bilo treba železnice iz Zagreba v Reko in potem bo tudi razsodbo storil. Ko pride iz Zagreba nazaj, pravijo, se bo koj prihodnji mesec spet Telegrafiško naznanilo na- v Terst in Benetke podal. 9 ■ Zagreb dospěl in da u znani, da je svitli cesar srečno v je bil ondi z velikim slavjem sprejet. „Agramer Zeitung prinese obširin popis te slovesnosti. — Svitli cesar je ukazal ministru uka, da naj mu skušnje naznani, ktere si je pridobil přetekliga leta o novi osnovi šol. Iz Egipta so prišle zamurke na Dunaj, se babistva učit. Spet je iz Hamburga prišlo veliko srebra na Dunaj v denarno kovnico. — Turška vlada je austrianski pisala, v v v da naj Cernogorske dezele za samostojne ne spozna 9 opira se na zgodovinske pravice in pravi > da Cernogore nikdar ne bo za samostojne spoznala. Znano je i da je Černogora od ruskima cesarja za sarnostojno spoznana bila. V Beneških novinah se bere , da je profesor fizike Cavalleri v Monci znajdel pripravo, s pomočjo ktere se zamore tudi ponoći 4 milje oddaljeno pismo brati. Vojaško mornarstvo na Francoskim ni smelo po danih postavah predstojnika Francoskiga drugaci pozdraviti 9 kakor: zivi republika. Ko se je Napoleon mornarstvu bližal, je bila ta postava prenarejena in ukazano, da se ima pozdraviti: živi Napoleon. Ko je stopil na morski breg, se je spomnil, kar pri vsaki priložnosti stori, nekdaj tako mogočniga Napoleona in začel govoriti, da se misel njegova, da srednje morje mora Francosko biti, mora dopolniti. Akoravno nobeden njegovih misel ne kar se o njegovi příhodnosti govori, 1© ve 9 m je vse mnenje, je toliko vendar gotovo in nobeden ne taji, da cesarstvo ni več dalječ. Ce pa bo Napoleon vladar mirú lz Banata 21. septembra. Suha pomlad ješko- in sprave, ali vižar vojsk in bojnih kardel, je misel raz- dovala pri nas kakor tudi na Ogerskem terti, pa vroče dvojena; po dozdanjih dogodbah soditi, se v prepire ne 26. septembra je umerl v Kri- An- poletje je bilo prav dobro za njo , da je grojzdje postalo bo siloma spušal. sladko. Vino bo na vsako vižo tako dobro, kakor je bilo stianii dedič švedske krone kraljević Gustav. leta 1834. Toži se sploh, da je vino drago. gličanski časopisi Angličane vojsko vzdigniti Ljubljane o. oktobra. Včeraj na dan godu per védno govore, da mislijo Francozi zo- , na povelje vojaškiga Njih veličaustva, presvitliga cesarja Franc Jožefa so se poveljstva se ima otok Wight v silno terdnjavo spreme po sv. maši, ki je bila v poklic sv. duha v stolni cerkvi niti. Slavni angleški inzenir 9 stavitelj mosta cez Do ob osmih péta, tukajšne izbane nižji realne šole slovesno navo v Budapestu je 22. septembra v Londonu umerl. Iz Irlandskiga se močno preselujejo prebivavci v v pričo dezelniga poglavarja gospoda Chorinski-ga, dvornika svetovavca gospoda Huhenwart-a, mestniga od- Ameriko. V Perzii razsaja strašno huda kolera. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.