Telefon M. 74.
rottamna številka 10 h.
P« ptitl pr»|e»aa:
u
tlo loto naprej 26 R — h pol leta , 13, — , •trt , , 6,60, aeaec , 2,20,
1 spravslitva prejemal:
u
«elo leto naprej 20 K — b ool leta „ 10 , — , Setrt , , 6 , - , »črnec , 1 ,70,
3a poiiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narefiiiaa in InsertU sprejema uprsvniitve v
Katol. Tiskarni, Kopitar jeve nlice it. 2.
Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma nr vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-uiSkib ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, iiviema
nedelje in praznike, oi> pol 6. tiri popoldne.
Štev. 44.
V Ljubljani, v soboto 22. februvarija 1902.
Letnik XXX.
pepel.
Ljubljanski občinski svet se je torej izjavil za sežiganje mrliče v. Zadnje poročilo iz občinskega sveta pravi namreč:
»Društvo »Die Flamme« na Dunaju je pisalo obč. svetu, naj se s svojo izjavo pridruži društveni akciji, da se sežiganje mrličev zakonito dovoli in naj naroči svojemu poslancu, da se v drž. zboru poteguje za to, in v slučaju, da vlada društveni želji ne ustreže^ da pošlje k posvetovanju, katero dru-itvo v ta namen skliče, enega odposlanca Obč. svet je na predlog dr. Bleiweisa vse, kar je želelo društvo, sprejel, in dr. Tavčar se bode moral potegovati za sežiganje«.
Seveda je težava kritikovati modre sklepe ljubljanskega obč. sveta, in tudi danes nam res ne pride na misel, da bi se spuščali v kako znanstveno diskusijo z ljub ljanskimi obč. svetniki. Sicer se da z apo-logetičnega stališča marsikaj ugovarjati takemu sklepu. A ker Bede v ljubljanskem obč. svetu nekateri gospodje, ki so vzvišeni nad vsako školaatiko in srednjeveško znanostjo, se nam v resnici danes ne zdi potrebno, da bi razburjali duhove s protidokazi.
Mi moramo — vkljub vsem liberalcem, ki upajo, da se bodo «klerikalci« grozovito jezili nad tem sklepom — celo izjaviti, da smo čisto mirno vzeli ta sklep na znanje.
Ce pregledujemo svetovno zgodovino, vidimo, da poznajo nižja verstva po-kopavanje mrličev, in da sežiganje vpelja-vajo poganska ljudstva šele tedaj, ko popolnoma propadejo v materializem in ateizem (Castivcem moderne »znanosti« v razlago tu opominjamo, da je materializem nauk, ki taji dušo, ateizem se pa pravi slovensko: brezboštvo.) Pri starih Rimljanih na pr. so mrliče pokopavali, dokler je bilo ljudstvo še nravno ; pozneje, ko je nravnost popolnoma propadla in so se ljudje pozverinili, so mrliče sežigali.
Povsod, kjer se je vpeljalo krščanstvo, so takoj opustili pogansko šego sežiganja, ker se s krščanskim čuvstvom ne da prav združiti. V najnovejšem času pa je frama-s o n s t v o, katero je najkonkretnejši izraz popolnega odpada od krščanstva, kot zunanji
izraz tega odpada začelo agitaoijo za seži ganje mrličev. Ta agitacija se je razvila že davno po Francoskem, Italijanskem in Nemškem z različnim uspehom. Tam, kjer so ljudje Se bolj krščanski, so se kar naravnost izrekli zoper vsak tak poizkus. Glejte vendar naša pokopališča na vernih duš dan! Kdor ima količkaj vere v nadsmrtno življenje, se ta dan z resnimi mislimi izprehaja mej z tačicami okrašenimi grobovi. Krščansko ljud stvo čuti, kaj so mu pokopališča, in dokler je krščansko, si jih ne da vzeti.
Izkušnja, ki bo jo naredili drugod b sežiganjem mrličev, nas uči sledeče:
So ljudje, ki mislijo, da človek nima duše in da je po smrti vse — »ven«, kakor pravijo. Taki se vesele življenja, dokler morejo, in ker ne verujejo ne v Boga ne v hudiča, jim je slednjič vseeno, ali počivajo v blagoslovljeni zemlji ali pa če njihovi po gostilnah nasrkani sokovi izpuhte skozi dimnik krematorija. Sicer ni sežiganje mrličev posebno estetična in okusna stvar, a iz na sprotstva do krščanskih običajev ga odpadniki krščanstva vendarle vpeljujejo, če ne iz drugega razloga, vsaj iz tega, ker mislijo, da to »klerikalce« jezi.
Taki krematoriji ali sežigalnice so se ustanovile na raznih krajih, in od začetka je framaBonska agitacija precej pripomogla, ds so nekaj ljudi srečno sežgali, a povsod je ta manija trajala le kratek čas. Ljudje so se uprli, in Blednjič so imeli taki krematoriji večinoma velikanski deficit. Pa tega deficita gospodje liberalci ne plačujejo sami, ker znajo večinoma dotične stroške zvrniti na občine, da jih plačujejo tudi ljudje, ki se ne dajo sežgati.
Cerkvena postava pravi, da oni, ki zahteva, da se njegovo truplo sežge, n e dobi cerkvenega pogreba. S tem, da se truplo blagoslovi in da ga duhovnik izroči zemlji, izkaže sveta cerkev svojemu članu zadnjo čast. To ni le zunanja stvar, ampak je obred globokega simboličnega pomena. Cerkev torej lahko odreče tak pogreb vsakemu, ki zunanje kaže, da je odpadel od nje in da ni njen član. Ker smatra cerkev sežiganje kot znamenje odpada od krščanstva, zato odreka sežiganju svoje obrede.
Če bi torej v Ljubljani naredili krema-torij, tedaj bi se pokazal le zunanje tudi ob smrti razloček med onimi, ki so še kristjani, in ki niso kristjani. Mi kristjani si ne damo vzeti svojih grobov in hočemo biti pokopani v blagoslovljeni zemlji. Liberalci se naj pa magari vsi požg6.
Kolikokrat je duhovnik v zadregi, če umre liberalec! Človek, ki leta ni sprejemal svetih zakramentov, ki ni hodil v cerkev, ki je zabavljal čez duhovščino in cerkev in trosil okoli grde laži čeznjo — tak pride na smrtno posteljo. Da bi se izpovedal tako, kakor mora biti, je redko. Po navadi pokličejo duhovnika šele, ko je oni že brez-zavesten, da bi ga mazilil s svetim oljem. Kaj je storiti s takim? Ali je svoj odpad od oerkve s kesanjem popravil? Ali zasluži, da mu sveta cerkev izkaže zadnjo čast kot svojemu članu?
Taki se naj dajo magari sežgati. oežgo naj pa ne le ljubljanskih liberalcev, ampak vse, kar jih je v deželi, in še njihove časopise ž njimi in ves njihov liberalizem.
Kakor rečeno, mi kristjani se bomo da jali še naprej pokopavati v blagoslovljeni zemlji.
Najnovejši porotniki v Mariboru.
Vršilo se je zopet žrebanje porotnikov za prihodnje obravnave porotnega zasedanja, ki se počenja 10. marcija t. 1.
Mesto Mari-bor dobilo je sledeče porotnike: Blasius Plevčak, oštir, dr. Ant. Reidinger, notar; Fran Rieser, trgovec; Joh. Sirak, ključavničar; Kari Schmidt, agent; Josef Tscheligi, pivovarnar; Franz Verhonig, kovač; Kari Worsche, trgovec. Namestniki porotnikov so v Mariboru: Friedrich Felber, trgovec; dr. Fran Firbas, notar; Joh. Holz-kneeht, oštir; Ant. Kracker, zasebnik; Ant. Loschnig, trgovec s perutnino; Richard Losch-nig, oštir; Franz Egger, kolar; Joh. Hoff-mann, hišni posestnik; W. Gerlich, čevljar.
Iz celega mariborskega in lenarskega okraja: Tomaž Kram-berger, pos., Gradiška; }. Rottner, posestnik, Laznica; Andr. Pfeifer, trgovec v Hoči; M.
Pavlič, posestnik, Krecenbah; Gregor Godetz, posestnik, Rottenberg; Joh. Soli, pos. v Bohovi; Dominik Koser, posestnik v Sp. Ga-steraji.
Iz mesta Slov. Bistrice: Joh. Caks, pek; Alois Pinter, trgovec; Josef Pitschl, oštir; Franc Pliberscheg, oštir.
Iz celega ostalega slovenjebistri-škega okraja: Fran Mlaker, veleposestnik v Hošnici; Kari Sima, trg. v Peklu.
Iz mesta Ptuj so sledeči: Ant. Jurza, trgovec; Franz Kaiser, trgovec z vinom; Vinc. Palese, knjigovodja; Hans Perko, agent; Franz Raschl, remenar; Anton Kos, pek na Bregu; Maks Straschill, trgovec.
Iz celega ostalega ptujskega okraja: Franz Welletz, pos., Winterdorf.
Iz ljutomerskega okraja: J. Mursa, tovarnar, Krapje; Vit Magditsch v Ključarovcih; Jos. Reich, pos., Mauthdorf; Fran Serschen, posestnik, Veržej; Franz Wratschko, becirkobman, Orehova vas.
Iz celega slovenjegraškega okraja: Joh. Bauer, trgovec, Marnberg; Artur Klobučar, trgovec, Marnberg.
Ako to vrsto mož, ki so izžrebani sodniki iz sredine ljudstva v dobi prihodnjih obravnav, pregledamo, vidimo, kako zelo prevladuje mestni živel j, in začuden se vpraša poznavalec razmer: Z a Boga svetega, kje so pa, z malimi častnimi izjemami, naši inteligentni slovenski kmetje? Kje so naši vrli Pohorci? Na Pohorju ima povprek vsaka občina vsaj 20 sposobnih za porotnike, mož brez madeža, slovenščine in nemščine v besedi in pisavi zmožnih. — Pa najbrž v prvotnih zapisnikih niso, katere izdelujejo občinski predstojniki vsakega meseca septembra za leto naprej. Kriva je torej v prvi vrsti malomarnost županov. Največ občin navadno ne dopošlje nobenih prvotnih zapisnikov, ali katera jih pošlje, imenuje k večjemu dva, medtem ko se po mestih vestno vsak čevljarček zapiše med porotniške kandidate, mnogo celo takih mož, ki potem pri obravnavah javno izpovedajo, da ne razumejo obravnave, ker ne znajo istega jezika, v katerem se obravnave ponajvečkrat vršijo.
LISTEK.
Žalost in veselje.
Najboljši ljudje na svetu so naši liberalci. Dušice so. Veselijo se z veselimi, ža lujejo z žalostnimi. Ako sedajle slišijo, da si zadel temo, zasveti se jim milo lice radoBti in prijazen smeh jim eede na obraz, toda takoj jim porose solzice oko, ako n. pr. slišijo, da je kedo dobil nahod. Večkrat se jim torej pripeti, da se v solzah smejejo. Tako padajo, ker Be na svetu vedno menjajo ža-loBtni in veseli dogodki, neprestano iz žalosti v veselje, iz veselja v žalost.
Čemu vse to pripovedujemo ? Cerkev praznuje papeževo 25 letnico. In pri tej priliki toži »Slov. Narod« : »Papeževe 25 letnice bi se tudi mi veselili, saj je to redka slav-nost, ali s to slavnostjo združeno odiranje našega ljudstva nam je pokvarilo vse veselje«. Ti ubožci! Smilijo se nam. Veselili bi bo radi redke slavnosti tako prav od srca. Se pred kratkim časom so pisali, da se krha in ruši Petrova skala, in mislil bi kedo, da se tega vesele. Sedaj je prišel čas, pokazati, da se nasprotno vesole vsake utrditve te skale, ali rayno sedaj pade jim grenka kaplja
v kupo veselja. N»m se smilijo, ker toliko trpijo.
Petindvajsetletnica papeževanja je res redka slavnost, in zato se je veselijo tudi naši liberalci. To veselje jih diči. Ako bi seveda kedo spomnil se tistih pridevkov, katere so liberalci že privoščili po svojih listih papežu, ako bi se spomnili liberalnega veselja nad dozdevnim krhanjem skale sv. Petra, zdelo bi se mu čudno to sedanje liberalno veselje nad dejstvom, da vlada Leon XIII. že 25 let cerkev. Morda bi se takemu zdelo to veselje podobno veselju tiBtega Žida, kateri je po dolgih letih zopet srečal neljubega mu znanca, mu prijazno stisnil roko in dejal: »Kako me veseli, da si zdrav in rudečih lic, želim ti, da postaneš 200 let star, — toda precej«. Kedor bi kaj tacega mislil, delal bi brez dvoma liberalcem krivico, ker njih veselje prihaja od srca. Papeževega jubileja se vesele, ker je to redka slavnost.
Redkih slavnosti samo se toroj veselijo liberalci. Na to se cerkev premalo ozira. Čemu že 25 letni jubilej papeževanja ? 25 let se že še učaka, ali 100 let ali celo več, to jo redko. Pravo veselje bi se liberalcem brez dvoma šele takrat napravilo, ko bi se
praznoval 100 letni jubilej papeževanja, praznovanje 25 letnice pa bi se opustilo. O tem smo prepričani.
Toda tudi 25 letnice se vesele. Ali veselje jim greni strah pred odiranjem ljudstva Kedor bi pri teh liberalnih solzah morda mislil na krokodila, on ne sodi v javno življenje, v politiko pa še celo ne, ker ne pozna ljudij. O takem človeku sploh ne govorimo. Pustite krokodile tam, kjer so, tam doli v Afriki. Tam morajo itak ti reveži pretakati v angleško-burBki vojski toliko solz za angleško javnost, ki te robe grozovito veliko porabi, da se zvedeni živinozdravniki boje, da usahnejo in se posušo krokodilom toli potrebne solzno žleze.
Žalost nad odiranjem je tedaj brez dvoma pristna. »Ubogi slovenski kmet! Ta se nam pri tej stvari najbolj smili«, tako tarna »SI. Narod«, »ker o tem ni dvoma, da pojdejo kar s svedrom nanj in da ga bodo odrli, kakor bo mogoče«. Zbiranje prostovoljnih doneskov za Petrov novčič so imenuje torej »odiranje s svedrom«. Živa duša se postavno siliti ne more, da bi dala tudi bor za Petrov novčič. Kje je torej odiranje? Morda pa je le na Slovensko zašel kak krokodil ?
Sijajni nastop meniha na Dunaju.
Na Dunaju 20. svečana.
Kakor je »Slovenec« že poročal, vršile so se velike priprave za novo glasbeno delo, ki je posvečeno cesarju. Dolgo že so pisali dunajski krščanski listi o njega komponistu, skromnem frančiškanu iz Rima. Predno je došel osebno na Dunaj, znali so že vsi krogi dunajske inteligence njegov životopis in veliki plakati so javljali že pred štirinajstimi dnevi, da se vstopnice razprodajajo. Zanimalo se je vso za novi nratorij, dasi mnogi niso morda niti poznali življenja junaka njegovega, sv. Frančiška Asiškega.
P. Hartman, dospevši na Dunaj, je bil pod stalnim nadzorstvom raznih žumalistov. Krščanski seveda so imeli prednost in so to izrabili. Protikrščanski listi so samo suhoparno belježili posameznosti, ne vedoč prav za prav, kaj bi rekli, in čudeč se, da je sploh mogočo v modernem Dunaju, da so svet tako zanima za skromnega patra.
Odkod to veliko zanimanje ? Dve dejstvi nam razložita to: prvič komponist je menih in sicer menih pripadajoč redu, za katerega ima moderni svet najmanj zmiBla; drugič
Naj mi ne poreče kdo: Občina je javila može, pa okrajno glavarstvo jih je zavrglo, izbrisalo! Vedite, da okrajno glavarstvo nima pravice, koga zavreči ali pa izbrisati, marveč ono mora cele prvotne zapisnike izročiti okrožni sodniji. Le na robu sme glavarstvo pripisati svoje opazke in nekatere »diskvalificirati". Pa zategadelj diskvalificiran še ni izbrisan! Sod-nija ga sme zopet sprejeti, kar se tudi večkrat zgodi, ker sodniki, ki so večinoma na deželi delovali, bolje poznajo ljudi, kakor pri glavarstvu.
Solza se mi pa utrne posebno pri pogledu v ptujski okraj. — Mesto, komaj 2000 prebivalcev broječe, ima porotnikov sedem, iz celega ostalega okraja (80.000 duš) je eden. Kje ste možje iz lepih vasi okoli Ormoža? Kje ste zavedni Goričani? Kje ste razumni Haložani ? Kje skrbni Poljanci ? Na stotine vam naštejem iz teh krajev vrlih mož, poštenjakov, ki so svoje d n i p o h a j a 1 i v višje latinske šole,asedaj gred6 za plugom! Svet jih pozna, a malomarni župani jih ne poznajo, jih ne uvrstijo v prvotne zapisnike za porotnike, med tem, ko ptujski pek in župan Ornik vestno dopo-šilja v Maribor »popolne" svoje prvotne zapisnike.
Nekaj malo slovenskih kmečkih odlič-njakov res tudi nahajamo v Mariboru vsa-krat med izžrebanimi porotniki! To so možje iz tistih občin, ki se zavedajo svoje neizmerne odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi! — Vsa čast tem občinam! Upajmo, da jim sledijo kmalu še ostale!	IUe ego.
Državni zbor.
Dunaj, 21. svečana.
Nemiri v Trstu.
Sinoči je zboroval odsek za preiskavo tržaških nemirov. Ministerski predsednik dr. pl. Korber je izjavil: Vlada se čuti dolino, da odseku naznani vsa poročila glede tržaških nemirov, kakor sem to že storil v zbornici dne 15. in 18. t. m. Nova poročila mi niso došla. Naročil sem pa namestniku v Trstu, da naj pojasni vsa nasprotja in protislovja, ki so so pokazala v razpravi mej vladnimi in nasprotnimi poročili, ^es. namestnik mi je naznanil, da kar najhitreje pripravljajo gradivo, katero utegnem v soboto že dobiti. Jaz opetovano naglašam, da vlada ni brez razlogov in brez premisleka izdala izjemnih naredeb, in da jih bode takoj preklicala, ko se povrnejo redne in normalne razmere. Vlada noče ničesa prikrivati ali zamolčati. Vlada želi, da se ta stvar hitro reši, toda nemogoče je, da bi se tako hitro izvršila, kakor nekateri žele. To izjavo naj odsek vzame na znanje.
Socijalni demokrat dr. Ellenbogen naglaša, da se vlada s to izjavo sama obsoja. Vlada je v zbornici trdila svoje, a drugi nasprotno. Treba je dokazov, katerih pa vlada ni navedla. Ker pa vlada nima dokazov za
menih je svoje delo posvetil avstrijskemu cesarju, ki je dedikacijo tudi vsprejel in obljubil prisostvovati osebno izvajanju. Vse to ima izključno pečat katolicizma, ta se je pripravljal torej na triumfe, — zato toliko zanimanje, nestrpno pričakovanje in — bojazen.
Zadnji pondeljek pa se je napotil ves sijajni dunajski svet v veliko dvorano glasbenega društva. Tako bogate elegance in razkošja že ni dolgo videla ta krasna dvorana. V parterju je mrgolelo najelegantnejših toalet in uniform, iz galerij in lož so bliskali dragi kameni v razkošni električni razsvetljavi, fino in diskretno govorjenje je pričalo, da se je zbrala najvišja družba cesarske metropole. V dvorni loži so sedele nad-vojvodinje, v ložah prva aristokracija, nebroj raznih grofic, princes in — kdo zna vse našteti! Žurnalisti so imeli veliko dela, da so vse te lože in parterne sedeže preiskali in VBa važna imena zabilježili.
Eno pa si takoj opazil, ko si pogledal po celi dvorani, da se je namreč mnogo zastopnikov klerusa pomešalo v ta pisani razkošni svet. Z nekako samozavestjo so Be kretali, dobro čuteč, da ae nahajajo mej katoliki, ki so prišli poslušat glasbeno delo
svoje trditve, zato, tako trdi Ellenbogen, naj se izjemno stanje takoj prekliče.
Dr. pl. Korber tskoj zavrne, da je vlada že v prvi seji dne 15. t. me s. nazna nila vzroke izjemnega stanja. Kdor vse dogodke nepristransko presoja, mora priznati, daje vlada imela dovolj vzrokov za izredne naredi) e. Vlada se ne umika razpravi v odseku, temveč želi, da se razprava pospeši, in jaz hočem odgovarjati na vsa vprašanja. Vlada je dobila telefonska, brzojavna in pismena poročila, pravi akti pa leže pri sodišču ali pri policiji. Preiskava pa ni še dognana. Vlada je storila svojo dolžnost ter nima vzroka, da bi kaj zamolčala.
Nato dr. pl. Derschatta predlaga: Vlada naj čim preje odseku predloži izid preiskave glede tržaških-nemirov.
Dr. Gross je s tem predlogom v obče zadovoljen, zahteva pa še, da vlada pojasni, alije dokazana anarhiška organizacija in ali bo res mladiči dobivali denar.
Ministerski predsednik dr. pl. K 8 r b e r: Kakor vidim, nihče v bistvu ne ugovarja naglemu sodu, le izjemno stanje se graja. Opozarjam na § 1. zakona z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, da je dovoljen preklic v državnem temeljnem zakonu dovoljenih pravic, če se »pokažejo notranji nemiri ali drugi osebni varnosti nevarni izgredi«. Ta zakon opravičuje vladno postopanje, ker v Trstu so se pojavili nevarni izgredi. Brez politi č nih nagibov je bila vlada opravičena, razglasiti izjemno stanje. Očita se policiji, da do 13. t. m. ni imela povoda, upreti Be gibanju. Toda že v zbornici je pojasnil, da so 13. t. m. stavkujoči delavci prišli pred razne tovarne in zahtevali, da se delo ustavi. Vlada ne more dovoliti, da bi na tisoče delavcev pohajkovalo po mestu ter sililo tovariše, naj ustavijo delo. Policija je v tem slučaju morala storiti svojo dolžnost. Že 13. svečana ob 2. uri popoludne se je pred Dreherjevo pivovarno zbralo več • iz-grednikov, ki so pobijali okna. To je terorizem, ki ga državna oblast ne sme dovoliti. Dne 14. svečana so bile razmere že resnejše, ker so izgredniki pretili prebivalstvu sploh, osobito obrtnikom. Več tržaških trgovcev je trgovinskemu ministru brzojavilo, naj bi vlada potrebno ukrenila, da se čim preje odpro trgovine. Vlada bi bila zanemarila svojo dolžnost, ko bi bila gibanju pustila prosto pot. Kar se tiče anarhistov, je bilo v neki gostilni za-sačenih več oseb, ki so na sumu anarhizma in to svoje mišljenje tudi že pokazali. Kot anarhist je znan Josip Rovigo, ki je bil zaradi izgredov obsojen že leta 1894 in je tudi sedaj v preiskavi zaradi javnega nasil-stva. Zaprt je dalje znani italijanski anarhist Josip B r o n z i iz Askolija pri Ankoni, ki se je svoj čaB udeležil vstaje v Milanu.
Dalje so zaprti Fr. P i 11 o n i, ki je javno hujskal proti oblastvom, neki G e r -
katoliškega meniha, da je torej cel večer v znamenju katolicizma. Razne temne in svetle meniške halje so se za katolika dobrodejno na vnanje strogo ločile od Bijajnih blestečih toalet, — to nasprotje je bilo tako markantno za celo scenerijo, da so protikrščanski listi to najbolj široko popisovali. Res, nenavadna in za modernega svetnjaka neumljiva podoba ! A katolik je vse to umel: na vnanje je nasprotje, toda znotraj ga ni nasprotja. Bogastvo in prostovoljno uboštvo sta se harmonično združila v duhu katolicizma; svetna omika in božja omika tvorita v tesni spojitvi celotno sliko katolicizma.
To je ravno vzrok, da sem se pripravil k popisavanju teh sijajnih večerov. Dandanes katoliku tako dobro dč, ako vidi harmonično edinost v raznobojnem katoliškem življenju. V duhu mu vstajajo podobe iz davno prošlih časov, ko sta se na odru življenja sprehajala bogat sijaj skupno s skromno enostavno meniško kuto, ter tako držala ravnotežje v socialnem življenju. Tak je bil prizor v cerkvi sv. Karla v Rimu, ko je lani kraljica Marghe-rita med izvajanjem oratorija »sv. Peter« dala komponista p. Hartmana k sebi pozvati in mu je pred celim občinstvom poljubila roko; in občinstvo je burno ploskalo I To je
s o n in brata B a r b a , ki pa sta zopet izpuščena. V mestu je sedaj sicer mir, toda pomirjenje prebivalstva ni še gotovo. Zadnji dve noči so bili zopet posamezni manjši izgredi. Dne 18. t. m. so zaprli delavca Dolenca, ki je sramotil vojake. V noči od srede na četrtek so poškodovali nekaj svetilk po ulicah. Da je mirnejše v mestu, to je posledica naglega soda. Vojaštvo pa je pokazalo veliko previdnost ter je lo v silo-branu rabilo orožje. Niso pa bili politični nagibi merodajni za izjemno stanje, in jaz kakor tudi ces. namestnik nisva govorila o irredentizmu.
Govorili so še dr. H o r t i s, H a n i o h n dr. D a m m.
Proračun.
ZaHagenhoferjem je včeraj govoril rusinski poslanec P i h u 1 i a k iz Buko-vine. Ta je član »slovanskega središča« ter želel govoriti v glavni razpravi, da kot edini rusinski poslanec iz Bukovine pojasni tamošnje razmere. Govornik je mej drugim naglašal, da je v Avstriji nemščina že drž. jezik, a da Slovani ne bodo nikdar za to glasovali, naj se nemščina tudi v zakonu proglasi kot državni jezik. Konečno izjavi, da bode s tovariši glasoval za prehod v nadrobno razpravo, ker je potrebno, da se proračun stvarno pretresa.
Vitez Jaworski je izražal razne želje poljskih poslancev glede kmetijstva in industrije.
Vsenemški poslanec dr. Bareuther je zahteval nemški državni jezik, napadel »klerikalce« in Rim, priporočal ožjo zvezo z Nemčijo, ločitev Galicije, Bukovine in Dalmacije od Avstrije. To je stara pesem, ki so jo pred leti Schonerer in tovariši skovali v Lincu.
Dr. Baernreither v imenu ustavo-vernega veleposestva izraža željo, da bi se uredile razmere z ogrsko državno polovico, ker sedanje negotove razmere slabo vplivajo na poljedelstvo, obrt in industrijo. Govornik je brez ugovora naglašal, da potrebuje zbornica boljšega poslovnega reda, ker sicer so mirne in stvarne razprave nemogoče. Pred vsem pa moramo skrbeti v Avstriji za zboljšanje gmotnega s tanj a prebivalstva. (Živahna pohvala.)
Zadnji je sinoči govoril dr. M e n g e r, ki se je večinoma bavil z ogrsko nagodbo.
Koncem seje je soc.-dem. P e r n e r s -torfer zahteval, naj je odsek za preiskavo tržaških nemirov javen. Sicer je predlog načeloma umesten, toda večina ga je odklonila, ker hoče, da vlada v odseku vsaj zaupno pojasni tudi politične nagibe, ako so bili sploh merodajni. Mi sodimo, da tudi v tem slučaju od vlade ne dobimo pojasnil in da ostane v Trstu, kakor je bilo.
Današnja seja se je zaradi slovesnosti povodom zlate poroke nadvojvode Rainerja pričela še-le ob 12. uri. Zapisnikarji so skoraj eno uro či-tali razne interpelacije in predloge. Češki poslanec Holanaky je nato vprašal pred
prizor, o katerem se ne v6, kakor se izraža nek kritik, za katerega je častnejši: ali za kraljico ali za skromnega meniha, apostola prostovoljnega uboštva.
Pri tem premišljevanju, ki se mi je vsililo pri motrenju tega sijaja, me zbudi ploskanje.
Na desni strani se prikaže iz umetniške sobe prišedši pater Hartmann. Precej visoko vzrasel je od daleč podoben v obraz našemu patru Hugolinu Sattnerju. Obrazne poteze so resne poteze asketa, le skozi očala švigajo ognjeviti pogledi umetnika. Trdnim korakom stopa na dirigentovo vzvišeno mesto, okrašeno z lavorjevim zelenjem. Tisoč oči se upre v ta obraz, drug čez drugega se klanjajo, kukala so krčevito namerjena na eno osebo, na rujavo haljo z belim pasom in rožnim vencem.
Stotine pevcev in pevk v črnih oblačilih so vidno zavzete od redke osebnosti dirigenta, kajti navadno stoji na njegovem mestu OBeba v črnem Iraku. Lahen udarec na pult in takoj nato se dvignejo prvi zvoki pre-ludija.
Ker nisem strokovnjak v glasbi, ne morem kritikovati dela samega. Povem le, da je po vseh kritikah spoznati in da je to
sedstvo, kaj hoče ukreniti, da poslane« Walz, ki je reditelj v zbornici, ne bode izvršujoč svoj posel žalil drugih poslancev. Ko so namreč včeraj Vsenemci napadli Ha-genhoferja, pride poslanec Walz kot reditelj mirit ter zakliče Hagenhoferju: »Poznam Vas kot kričača iz štajerskega dež. zbora«. Podpredsednik Kaiser odgovori, da hoče stvar proiskavati in potem potrebno ukreniti. zbornica je nato nadaljevala glavno razpravo o proračunu.
Govorili so doslej II a n n i c h, dr. Scheioher, Romanczuk, Flon-d o r, dr. B a r t o 1 i, dr. L d c k e r in H r u b y.
Istrski poslanec dr. B a r t o 1 i je zopet skušal dokazati, da so Italijani jagnjeta, a Slovani požrešni volkovi, ki bi radi zatrli italijanski rod v Avstriji. Mož je trdil, da vlada vsepovsod podpira Slovenoe in Hrvate na škodo Italijanom. Zato se italijanski poslanci čutijo tujce v avstrijski zbornici. To zadnje je pač v toliko resnično, da bi vsaj nekateri italijanski poslanci morda raje hodili v Rim na »Monte citorio«, nego na Dunaj.
Lov na Deweta.
Burski general Kristijan Dewet je Angležem na južnoafriškem bojišču najbolj v želodcu, ker so menda prepričani, da bi bil z njegovim porazom kmalu končan sedanji krvavi ples. Ravno vsled tega mu izkušajo na vse možne načine priti do živega in ga dobiti v pest. A dosedaj se jim je izjalovil še vsak poskus in tako tudi najnovejša velikanska gonja, ki so jo vprizorili proti njemu v noči od 6. na 7. t. m., o kateri smo na kratko že poročali.
Po najnovejših poročilih je vodil to izredno akcijo Kitchener sam in se pripravljal nanjo že od novega leta sem z gradnjo novih stražnic ter koncentriranjem poBamnih vojnih krdel. Posebno živahno gibanje se je pričelo s pričetkom tega meseca v severovzhodnem delu Oranje države, kjer se jo tedaj nahajal Dewet s svojimi oddelki. Ta je seveda pravočasno uvidel nevarnost ter se previdno umaknil v pokrajino mej Frank-fortom in Lindleyem južno od reke Vaal.
Kitchenerju sedaj ni preostajalo nič drugega nego pomnožiti posadke stražnic ob železnicah Kronstadt - Pretorija, Kronstadt-Lindley • Betlehem in Frankfort • Ileilbronn-Wolvehoek. Dne 6. febr. je zbral vse razpoložljive čete ob reki Wilge, dotoku Vaala, in ob njenem levem dotoku Liebenbergs-Vlei od Frankforta doli do Betlehema. s temi kolonami je jel prodirati proti zahodu v smeri proti Heilbronnu oziroma Kron-stadtu in potem proti železnici. V tem trenutku je bil Dewet s svojo armado omrežen od vseh strani; na severni, južni in zahodni strani so mu zapirale pot dobro zasedene stražnice, na vzhodni strani je pa poleg teh pritiskala nanj neprodorna, proti njemu prodirajoča angleška talanga. Vrhu tega je bil
vsak poslušavec čutil, da je to posebno delo, katerega se ne sme kritikovati s stališča moderne glasbe, marveč da je delo vzraslo v okrilju katoliške cerkve, katere duh plava skoraj čutno nad celo skladbo.
Skladatelj ni skladal v bogato opremljenem salonu, marveč v tihi, ponižni celioi so vskipeli prvi zvoki v čast očetu sv. Frančišku. In kakor se je odrekel svetnik svetnemu bogastvu in se poročil prostovoljno s svetim uboštvom, tako je tudi njegov sin, prešinjen z njegovim duhom, opustil zunanji blesk in bogastvo v glasbenih sredstvih ter zapel in zaigral skromno in enostavno. Vsled tega je skladba tako različno vplivala na občinstvo. Mnogi navajeni na široki bobneči blesk moderne instrumentalne glasbe, poleg tega brez prave volje, se pustiti obvladati od duha skromnosti in enostavnosti, so zmajevali z glavo, češ, siromaštvo, siromaštvo. A ta enostavnost je prostovoljna, kajti tu in tam prodere na dan bogastvo in moderni blesk, a se kmalu umakne mirni in resni skromnosti.
Pokazal je skladatelj-menih, da pozna in zna vsa ta sredstva v moderni glasbi, a — on jih prostovoljno opusti. Duh svetega Frančiška, popolnoma nasproten duhu mo-
Priloga 4z4z. štev. „Slovenca" dri6 22. februvarija 1902.
pa Se ves četverokot ograjen z dvojno ali trojno žično ograjo.
Toda Oewetu tudi v tem kritičnem trenutku ni upadel pogum. V naglici je razdelil svojo armado v manjše oddelke, jih razkropil na vse strani zastražene pokrajine ter jim naročil, naj se kakorkoli rešijo iz zagate in potem zbero severovzhodno od Heilbronna. Sam je pa mej tem z malim šti -vilom sobojevnikov prodrl vrsto Btražnic na jugu me| Kronatadtom in Lindleyem, žično ograjo pa pretrgal na ta način, da je zapodil vanjo večjo četo volov. Neopazovan se je potem D«we>t podal za vrsto stražnic najprej proti zahodu in potem na sever, kjer so se polagoma zbirali njegovi oddelki,
Da svojim čitateljem bolje predočimo način, na kateri Buri prodirajo vrste stražnic in različne ograje, prinašamo tu sliko, pred-očujočo prehod burakega oddelka preko žične ograje. Tega načina se poslužujejo sedaj v dobi stražnic Buri skoro v»ak dan ali bolje vsako noč. Proti malemu bur-skemu oddelku pritiska od treh strani deset do dvajsetkrat močnejši sovražnik. Buri se morajo ali udati ali pa prodreti ttčno ograjo, ki veže posamne stražnice. Izvolijo si kajpada poslednje in po kratkem posvetovanju gredo na delo. K nesreči pa jih opazi Anglež v bližnji straži, ki neprestano patru-l)ira ob ograji, ter naznani prihod sovražnika bližnjim stražnicam. V tem hipu. Be s
katerih nekateri so prodrli omrežje šele na- | pomočjo posebne priprave razsvetli ves
slednjo noč. Drugo jutro ob prvem svitu so se Angleži zaman ozirali po zaželjenem plenu — Dewetu. Bil je prost.
Kajpada je umevno, da so imeli Buri pri tej svoji akciji precejšnje izgube, posebno pri živini, vendar nikakor ni verjeti angleškim poročilom, ki trdijo, da so imeli Buri usodni dan 283 ubitih, ranjenih in ujetih ter da so izgubili 700 konj in mnogo volov, mej tem ko je padlo na angleški strani le — deset mož. Ta trditev je tem manj verjetna, ker pri tej akciji ni nikjer prišlo do večjega boja. O Dewetu samem pravijo, da je imel tri ubite in je izgubil 25 konj.
kraj, kjer se nahajajo Buri, ob enem pa se prične s streljanjem. Seveda tudi to ne oplaši malega števila Burov. Prvi mož z mogočnimi udarci preseka žično ograjo, del ostalega moštva kroti konje, ki se prestrašijo nenadne Bvitlobe, ostali pa mej tem pridno streljajo v steklo, skozi katero prihaja svitloba, in tako napravijo zopet potrebno temo. Izza stražnic si pa Angleži posebno ▼ temni noči itak ne upajo.
Taki prizori se ponavljajo sedaj malone vsako noč v krajih, kjer so Angleži z velikanskimi žrtvami zgradili stražnice a doslej še brez zaželjenega vspeha.
Sladorno vprašanje.
V Bruslju zboruje že več tednov oziroma je pričela danes zopet zborovati mejnarodna konferenca zastopnikov sladom* industrije cele Evrope oziroma zastopnikov vlad do-tičnih držav. Zastopane so razun Rusije vse več]e evropske države. Posvetovanje se vrši o načrtu za mejnarodno pogodbo v zidevi sladkorne industrije oziroma izvoza. Že pred odmorom, ki je nastopil pričetkom tega tedna, se je doseglo sporazumljenje glede 14 točk pogodbe. Nerešena je samo 15. točka načrta, ki se tiče odprave pre-m i j sladornim baronom za izvoz, visočine uvozne carine in kartelnega vprašanja. Kar zadeva odpravo premij, je večina delegatov zadovoljna s predlogom o popolni odpravi, le zastopniki iz naše monarhije «e ji še ustavljajo, a n a bodo mogli prodreti s svojimi zahtevami. Upanje je torej opravičeno, da se premije odpravijo. Največjo težave povzroča drugo vprašanje : določitev uvozne carine. Tu nasprotuje z vsemi silami Anglija zahtevi avstro-ogrskih delegatov in zahteva, da se zniža pri nas carina na 5 frankov. V tem vprašanju bo vsekako potrebno poseči po kompromisu.
V	tem oziru bota pri nas najprej odločevali vladi in znjima vred parlamenta. Mej poslanci Češke, Moravske, Galicije ter vlado se že vrže dogovori. Gotovo je, da bodo Angleži morali odnehati od svoj« pretirane zahteve, čeprav bodo i potem imeli še vedno največjo korist.
Iz ^senemškega tabora.
S pojasnili v zadevi Wolfove afere se marljivo nadaljuje v Schonererjevcm glasilu. JPosebno zgovoren je poleg posl. Bergerja pravnik dr. Berger. Ta pripoveduje, da je Schonerer svaril W o 1 f a pred dvobojem s Seidlom, ter mu izjavil, da vkljub padcu še lahko ostane zadeva tajna. Dalje pravi Berger, da mu Wolf kot politik ie davno ni ugajal, ker je postal omahljiv.
V	listnici uredništva pravi Schonerer, da si prepoveduje nadaljnje dopošiljanje „Scherer-jau, ter napada znanega junaka Habermana. Govori namreč o nekem plačanem pisaču, ki ga ne mara niti za — pljuvalnik. Kaj si neki misli Habermann? — Proti Wolfu je jel nastopati tudi znani junak Tiirk. Odložil je častno članstvo dunajskega WoIfovega društva, izrazil svojo nezadovoljnost nad »Ostd. Rundschau" ter očital Wolfovcem, da so zapravili prvotno prepričanje. — Stvari, ki Wolfu ne morejo biti všeč.
Krščanski soeijalci in nagodbeno vprašanje.
Kršč.-soc. poslanec princ Al. Liechten-s t e i n je govoril te dni na nekem shodu mej drugim tudi o avBtro-ogrski nago d b i. Ko je mož povedal, da je naš splošni politiški položaj skrajno žalosten, in da bo treba po završeni proračunski razpravi pričeti s kočljivim na-
dernega sveta, naj preveva delo. In kakor stopi pri človeku na mesto odpovedanega zunanjega svetnega bogastva — novo, Čisto duhovno bogastvo, tako ima to muzikalno delo na Čast sv Frančiška ogromno notranjega bogastva, — čistega, od strasti neskaljenega čustva. Zato nazivljejo kritiki Hart-mannovo glasbo »keusehe Monchsmusik«.
Tako misli in čustvuje deviška duša v od sveta ločeni celici s svojim duhovnim očetom, katerega pot in stopinje skuša ubirati, da doseže svoj posmrtni cilj. Tu in tam je prava sferična godba, n. pr. ko se dviga duša svetnika v nebo. Tako čustvuje le menih in zato ga more umeti v glasbi le tisti, ki mu je dušno Boroden. Sam pravi, da ga more le pobožna duša, ki Be je vglobila v duh serafičnega svetnika, umeti in da v nji obudi pravo čustvovanje.
Vsekako je delo velike važnosti, to smo čutili najbrže vsi. In ako se nismo vsi s skladateljem vživili v glasbo, je naša krivda, ker je naše čustvovanje in mišljenje skaljeno in napojeno s svetnim duhom. Videti je bilo na tem večeru, da je ženstvo splošno najbolj umelo to deviško godbo, in hvala, ki sem jo čul od te strani, je bila velika. — To je značilno za to glasbo in za — ženstvo.
Po vsakokratnem ploskanju se je obrnil skladatelj proti občinstvu in se globoko, — a enostavno priklonil. Iz celega nastopa je sijala ona tiha skromnost, ki se goji v zidovju frančiškanskih samostanov. Na koncu ga je občinstvo štirikrat izzvalo in značilno je bilo zanj, da je pripeljal na podij seboj solo-pevki, kar ni navadno pri enakih nastopih. Občinstvu je njegov nastop jako ugajal.
To je bil triumf patra prvi večer. Včeraj v sredo je pa dosegel višek odlikovanja, ko se je malo po pol osmih pripeljal cesar v sijajnem spremstvu osemnajst članov cesarske hiše, nadvojvodinj in nadvojvod poleg obligatnega dvornega spremstva. Dvorna loža je bila celo premajhna, tako da se je sosedna direkcijska loža prepustila spremstvu. V prvi vrsti jo sedel venec nadvojvodinj, v drugi cesar, ki se je večkrat vzdignil in pazno motril menihadirigenta. Dva nadvojvoda Bta celo celi dve uri stala.
Peter Iiartmann je enostavno, vendar jako natančno dirigiral. Po prvem delu je cesar vstal in dal b tem občinstvu znamenje, ki je burno več minut dolgo ploskalo. Cesar se je vidno zanimal i za delo i za osebo komponista, katerega je ljubeznjivo ogovoril pri glavnem vhodu.
Zdi se nam velikega pomena ta triumf frančiškana, rojenega Tirolca, za Dunaj. Kritika od strani židovskih listov ni izpala tako, kakor bi morala. Toda čuti se iz vseh listov, da je menihzmagal. To veseli vse odkritosrčne katolike od najvišjih krogov doli. Poleg zmagoslavij v Rimu in na peterburškem pravoslavnem dvoru ima torej čestiti pater še triumf na krščanskem Dunaju. Največ zasluge pa, da je prišel na Dunaj, ima plemenita katoliška kneginja Aleksandrina WindischgrUtzova. Za peter-burški dvor ga je pridobila carjeva sestra.
S tem se je pa ob enem počastil čestiti frančiška iski red in konečno ideja, katero zantopa. itia ljubezen in prostovoljno uboštvo ima moderni svet najmanj smisla, zato je največje hvale vredno delo patra umetnika. On Btoji tudi v glasbi na stališču, da ni umetnost sama sebi namen; on ima namen, povzdigniti dušo iz materielnosti, jo očistiti in poboljšati. V vseh ginjenih srcih je odmeval veličastni konec: Mane nobiscum in aeternum (s. Franciace).
Da, gotovo dejanjsko koristi, če se od časa do časa oglasi javno globoko resni koral menihov. Čim večkrat, tem bolje. Tokrat je prišla čestivredna meniška halja do veljave, ki ji pri katolikih gre. J. Š.
godbenim vprašanjem, je nadaljeval : »V dobi 80 let se je Avstrija vedno udala Ma-žarom. Temu smo krivi kolikor toliko tudi mi. Udati smo se morali, ker je ogrska vlada vedno našla zanesljivo oporo v svojem parlamentu in je torej lahko trdovratno vztrajala na svojem stališču. V Avstriji Bmo bili pa vedno raztrgani in needini. Sedaj je v tem oziru še slabeje. Dokazano je torej, da bodo v bližnjem boju zmagali zopet Mažari. Kaj naj v tem slučaju stori kršč. soc. stranka? Obstrukcijo? Ne, ker obstrukcija je dvorezen nož, samomor parlamentarizma. Pač pa se bomo uprli nagodbi in glasovali proti njej, dokler ne bo pravična. To vodilo je za nas merodajno v prihodnjem nagodbenem boju«.
Kriza v Italiji.
V Italiji se je včeraj nenadoma pojavila ministerska kriza. Kdo bi bil kaj takega pričakoval po tako navduševalnem prestolnem govoru ? Povod krizi je volitev predsednika v poslanski zbornici. Vladni kandidat za to mesto je bil poslanec V i 11 a , socialisti so se zedinili na posL Costa, opozicija pa ni hotela na dan z nobenim možem. Pri prvi volitvi je od 229 oddanih glasov dobil Villa 142, socialist 17 glasov; 120 glasov je bilo praznih, ostali glasovi so bili neveljavni oz. razcepljeni. — Ker znaša absolutna večina 147 glasov, kandidat pa ni dobil tega števila, je bila potrebna druga volitev. Pri tej je pa dobil Villa le 135, socialist 25 glasov, mejtem ko je bilo 142 glasovnic praznih. Izid te volitve je povzročil v zbornici nepopisno razburjenje. Predsednik je za danes določil novo volitev, ministerski svet pa, ki se je takoj sešel, je sklenil podati ostavko in ta korak tudi naznanil kralju.
„Senzačno" odkritje.
Dunajska »Informacija« je te dni izne-nadila svet z nekim senzačnim odkritjem, tičočim se poročil o dogodkih y Južni Afriki. Ta list je namreč izvedel iz nekega pozitivnega vira, da bo vsa poročila, ki so dohajala dosedaj v svet po takozvani »Kabel-Correspondenz« v Londonu pod tvrdko Krulig Forlovv, enostavno — zlagana in da imenovana dopisovavnica v celi dobi sedanje vojske ni prejela niti ene originalne brzojavkez južnoafriškega bojišča. Imenovani list se potem čudi, kako je mogla londonska cenzura dopuščati izdajanje »Ka-bel-Corr.« in da ni niti z enim dementijem ovrgla lažij imenovanega lista. Konečno, glasi se dalje, je temu podjetju postalo v Londonu vroče pod nogami in preselilo se je v Berolin, kjer so pa kmalu zasledili sle-parstvo in podjetje razkrinkali. Vse časopisje v Nemčiji je že spoznalo svojo zmoto, le avstrijski listi še verjamejo Krulig-Forlo-vim lažem.
Bodisi temu kakorkoli, resnica je, da premnogih angleških blamaž in porazov tudi na ta način ne spravijo s sveta. Za presojanje razmer na južno-afriškem bojišču že zadostno poskrbi angleški vojni urad, ki bi gotovo ne zamolčal nobene zmsge angleškega orožja, ko bi si jo to res priborilo. In vendar že od Božiča sem ni mogel sporočiti Kitchener niti o enem večjem vspehu angleške armade, mejtem ko mora skoro vBak dan sporočati o burskih vspehih. Isto pričajo tudi velevažne izjave angleških državnikov, ki se pač malo laskavo izražajo o sedanjem položaju na bojišču.
Tega pa menda niti Angležem skrajno prijazna »Informacija« ne more trditi, da bi bila zlagana poročila Kitchenerjeva in angleškega vojnega urada ter neresnične izjave mnogih angleških državnikov. Torej!
Iz brzojavk.
Tirolski nameBtnik Schvvarzenau je v posebnem pismu na tridentskega župana naročil, da se mora odstraniti žalna zastava z mestnega magistrata povodom dogodkov v Trstu. — Odstop italijanskega ministra za javna dela. Kralj je sprejel demisijo ministra G i u b s o in poveril začasno vodstvo tega ministerstva minister-skemu predsedniku Zanardelliju. — Razpor v angleški liber. stranki je sedaj popoln. Ločila sta se Rosebery in Campbell -Bannerman radi
znanega homerule za Irsko in radi nazorov o vojski v Afriki. — ZmeSnjave v Južni Ameriki. I/. Caracaa se brzo-javlja, da so bili vstafii pri Goto poraženi.
—	Kloiač na cedilu? V Prerovem je imelo shod češko narodno-socijalno delavstvo. Zaupniki so sklenili vse zveze s K 1 o i a č e m prekiniti in samo poslanca Reichstiidterja poveriti z vodstvom. — Zadeva vsenemškega poslanca Her-z o g a. Vsenemški urednik Schimana je imenoval poslanca Eldersoha »lažnik«, ker je Eldersch rekel o Herzogu, da je denuncijant, in ker je trdil, da je del vsenemške zveze glasoval proti rudarski postavi. Schimana je bil obsojen na 100 K. Sodnik je izjavil, da izjave Elderschove temelje na resnici in ie posebno obširno razpravljal o tem, da je Eldersch dokazal, da je Herzog denuncijant. To razsodbo je sedaj priz. sodišče potrdilo.
—	Nova stranka? V parlamentarnih krogih se govori, da ae združijo K 1 o f a -d e v i narodni socialci, liberalni Slovenci, Rusini, neodvisni Poljaki in po-samni divjaki v poseben klub kot nova opozicionalna skupina. Štela bi do 20 članov in se v slučaju potrebe zedinila tudi z Vsenemci.
Glasba.
Nove orgije v Medani.
Dne 5. t. m. smo bili povabljeni: Pred. gg. Kokošar, župnik, Cargo, vikarij in ped pisanec k preskudnji novih orgelj, katere je izdelala slavnoznana tvrdka bratov Zupan v Kamnigorici na Gorenjskem.
Dispozicija orgelj je ta: Prvi manual ima 54 tipk, in sicer je: Principal 8', Bor-dun 16', Femflote 8', Gamba 8', Octava 4', Mikstura 2*/s'- Drugi manual ima tudi 54 tipk, in sicer je: Geigenprineipal 8', balici-onal 8', Unda maris 8', fugara 4'. Pedal: Contrabas 16', Violonbas 8'. Tipni obseg v pedalu šteje 27 glasov. Postranske premembe: Man. Coppel, Suboktav Coppel k II. manu-alu. Kolektivniki: Forte, mezoforte, piano. V okusno izdelani omari leži meh francoskega sistema z dvema zajemalnikoma. Sapnica je na stožke po načinu slavnega Wal-ckerja izdelana. Mehanika je iz cevnih valčkov. Potezni trikotniki so medeninski in tečejo jako urno in tiho. Horicontalni regulator pri mehu daje obilno mirne sape in deluje brez stresanja, ker je prouzročevanje sunkov po Schodlerjevi sestavi odstranjeno. Posamezni spremeni so jako zadetno intoni-rani; tihi spremeni so izvanredno ljubko mili, a Vsi skupaj dajo mogočen, veličasten glas. Spretnemu orgljavcu je mogoče rabiti te orgije kot jako popolen instrumant. Kljubu tolikej obsežnosti orgelj, njih preciznosti, izvrstnosti piščalnega blaga, je cena 83 delu prav nizka.
V	kolikor so mi orgije na Primorskem znane, morem trditi, da boljših še nisem slišal.
Slavnemu mojstru, g. Zupanu, strokovnjaku v orgljarstvu, kakoršnega ne dobimo več od TrBta do Dunaja, moram očitno priznati zasluženo pohvalo ter izrečem željo, naj bi tem krasnim orgijam v Medani sledilo na Primorskem v kratkem še mnogo Zupanovih del.
Za božjo čast gorečemu preč. g. Kurin-čiču in darežljivim medanskim duhovnjanom pa čestitam na prekrasnih orgijah.
V	Gorici, dne 17. sveč. 1902.
Danilo Fajgelj.
Dopisi.
Iz Dobrunj, 17. febr. 100 kron nagrade razpisuje »Kmetijsko društvo« v Dobrunjah za onega, ki najde kacega društvenega uda, da je ranil koga z nožem. Liberalci na noge! Bilo bi obžalovanja vredno, če bi vam ušla po lastni krivdi ta lepa nagrada. Saj vas ne stane veliko truda, samo enega imenujte, ki »tako rad z noži šegeče pod rebri«, kakor se je izrazil o naših društvenih članih dopisnik v »Slov. Narodu«.
Ker je bil »Slov. Narod« strašno slabo informiran od svojega dopisnika, mu prav radi mi postrežemo s sledečimi podatki, kar ga bode v njegovem resnicoljubju zelo razveselilo.
Stranka naprednih »Btarih fantov« se je nasrkala »korajže« z »grenkim«, pa ne v konsumu, ker ga tam nimajo. Nato je šla družba izzivat memo »kmetijskega društva« k hiši Kat. Prepeluh. Ondi so začeli liberalni junaki svoje delo! Z največjo unemo razbijajo po vratih in kličejo na pomoč vse zle duhove. Ker le ni bilo miru, pride nekaj fantov gledat, kaj da je, a sedaj planejo »stari fantje« po mladih. Pri tem je bil nevarno poškodovan J. Selan iz Dobrunj.
Da je vsega tega kriv »konsumov grenek«, kateri sploh ne eksistira, je za »Na-rodovce« samo ob sebi umevno in jasno, ko beli dan!
Iz notranjske metropole, 13. februarja. („Krach.") Veste, g. urednik moj rajni oce, Bog jim daj luč nebeško, so mi rekli: fant, kadar boš čmeren, pa pojdi nekoliko okoli pogledat, da se razvedriš. — No, letos je človek lahko čmeren, ker imamo tak6 čudno zimo. To čutimo posebno po Notranjskem. Tu nas le buija razvedri; če pa te ni, smo vsi nekako čmerni, glavobolni, nahodni.
Hotel sem čmernost pregnati po receptu mojega očeta. Sel sem nekoliko okoli pogledat In veste, kam sem jo mahnil? Tje, kjer ima burja svoje mlade, kakor zatrjujejo Notranjci. In ne kesam se, gosp. urednik, da sem jo tje mahnil. Razvedril sem se, in prav pošteno sem se razvedril.
Gosp. urednik, evo Vam par razvedrilnih iz mojega dnevnika! —
„Adelsberg, Postojna, eine Minute!" za-kliče sprevodnik. V hipu sem iz voza. Pot je lepa, toraj peš proti trgu. Nisem dolgo sam; pridruži se mi prijazen možiček. Nisem vprašal, od kod je doma; po njegovi prijaznosti sem sodil, da je prav postonjski tržan.
V	pogovoru ga vprašam, v kateri gostilni točijo najbolje vino? Možiček se nasmehne: 6, prijatelj, letos ne hodimo v gostilno po vino; dobivamo drugod bolje in ceneje. Pa vam tudi povem, da vsi postojnski gostilničarji ne potočijo toliko na dan, kakor oni. Rad bi ga bil natančneje poprašal, pa sva se morala ločiti. Zvedel sem potem v hotelu, da se je nek ptujec nastanil v Postojni, in da toči pristnega Istrijanoa čez ulico po 48 v. Seveda so pri tem gostilničarji oškodovani. Saj kdo bi pač raje plačal liter po 96 vin., kakor pa po 48 h! Čisto umevno je torej, da so gostilničarji poskusili vse, da bi bo odslovil ptujec. Pa ni šlo in ni šlo. Toliko so pač dosegli, da mora dacar vsak dan pičatiti ptujčeve steklenice. Pravijo, da jih zapečati vsak dan 100 — navadno steklenice od kisle vode — in drugi dan so vse razprodane.
No, g. urednik, ali ni to vdarec, ali ni to »krach« za postojnske dragoletnike ? Koliko bi bili letoB pri vinu »profitirali«, ki so je tako po nizki ceni nakupili, pa pride ta ptujec in jim štreno zmeša!
V	Postijni imajo tudi nekako »borzo". Seveda ne take kakor na Dunaju ali pa celo v Parizu. Shajajo se namreč postojnski trgovci vsak dan v kavarni ter pri čaši črne kave določajo cene, po katerih se bode poslej prodajala ta ali druga reč. Po Postojni gre en glas: da je tukaj življenje silno drago.
Kako bo se Postojnci oveselili, ko se je pred par meseci petrolej dokaj pocenili Prej so plačevali liter po 44 h, kar naenkrat pa se je dobival po 32 h. Šepetali so si na uho, da je to menda provzročila elektrika; češ, sedaj imamo električno razsvitljavo, mo rajo pa ceneje dajati petrolej, da ga izpe-čajo. Kmalo pa se je razneslo, da to ni pravi vzrok, da je cena padla petroleju, marveč neki trgovec, kojega baje niso mogli zvabiti na »borzo«, je začel po tej ceni prodajati — in morali so tudi drugi za njim, sicer bi nič ne prodali. Ali ni to »borzni krach«? 12 v. pri enem litru kar naenkrat odnehati! In vendar menda tudi sedaj ne prodajejo v izgubo !
Prav ta „krach" je bil menda tudi vzrok, da so pred nedavnim časom »borzijanci« dobili anonimno pismo, ki jih je silno vzburilo. Kako tudi ne! NepodpiBanec jim baje očita, da predrago prodajajo vino in druge reči, ter da prehitro bogatč. To jih je zabolelo.-In pa res, dasi kdo upa njim kaj takega oči tati! Zato bi s lno radi izvedeli, kdo je oni zlobnež, ki Be jim upa kaj tacega predbaci-vati. Ali to pa je ravno težavno, ker bi bilo treba poznati različne pisave. Tu pa »kracha" njihova učenost.
Pismo oddajo učitelju, češ, ta bo gotovo spoznal pisavo. Modrost njegova razsodi, da pisma ni sostavil kak preprost človek, ampak kak zelo inteligenten, ker se vsa ločila pravilno rabijo. Postojnsko petrazrednioo morajo otroci obiskovati 8 let, in v 8 letih naj bi ae učenci ne naučili pravilno rabiti vejice, podpičja in pike ? 1 Ali bi ne bil to nekak »šolski krach«?
G urednik, kaj boste pa Vi rekli na tole: Lansko leto je bilo brati v Časopisih, da je postojnsko učiteljstvo prosilo dež. zbor, naj bi se mu radi velike draginje plača zvišala. Prošnja je bila seveda odklonjena. Pa prošnjo je podpisal tudi oni g. učitelj, ki sedaj tako pridno poizveduje, kdo bi bil pisal ono pismo, ter tako vsaj posredno trgovcem pritrjuje, ako nastavljajo visoke cene. Ali ni tudi to nekak »krach« ?
Pa še nekaj Bem slišal, česar pa kar verjeti ne morem. Pripovedovalo se mi je, da so se Postojnci že tako naveličali visokih cen v prodajalnah, da si mislijo osnovati konsum. To bi bil še-le »krach«! Pa meni to ne gre v glavo; to je gotovo le strašilo.
Imam še nekaj beležkov iz Postojne pod zaglavjem »krach«, pa za sedaj bodi dovolj. Morda pa še drugič kaj prepišem.
Moj poklon, g. urednik!
Udani izletnik.
Z Goriškega, 16. jan. »Napredni« uči« I telji uporabljajo vsako priliko, da napadajo
svoje kolege Slomškarje. Treba je, da jim vračamo milo za drago, morda bo tako zdravilo najboljše. V št. 38 »Slov. Naroda« čital sem napad na g. nadučitelja Ranta. Kakor odgovor podajam tu sliko »uzornega« učitelja!
Pustni čas je čas veselja, si je mislil nek zagrizen »naprednjaški« učitelj nedaleč od Gorice. (Ime zamolčim iz usmiljenja do njega.) V veseli družbi je s popivanjem in plesom prav po divjaško »ubil« zadnjo pustno noč od ponedeljka na torek. Toda posledice niso izostale. V torek je bilo treba v šolo. Toda kako, ko je neizprosni Morfej zahteval svoj davek. Otroci so zbrani, učitelj je tu — ali moči ni. Človek si mora znati pomagati. Učencem se da nalogo pisati, učitelj se pa lahko med tem odpočije od ponočnega razgrajanja. Trudno glavo položi na mizo in — sladko zaspi. — Morete si misliti, g. urednik, kak »špas« je bil to za razposajene paglavce ! Spočetka se bolj v strahu približujejo, a z vedno večjim pogumom, da se prepričajo, ali je res mogoče, da je njihov strogi g. »prefesar« zadremal.
Ko so se o tem do dobrega uverili, .no, tedaj pa je začelo pravo veselje: skakanje, vpitje in ples! Paglavci so tekli tudi ven iz šole naznanit po vasi, kaj se je zgodilo! Za nekaj časa je prišla pogledat gdč. učiteljica iz sosedne sobe, kaj se godi pri gosp. voditelju; videla je pač to, kar je bilo: divjanje otrok in spečega gospoda voditelja. Pozneje je prišel gospod katehet poučevat veronauk in videl isto. Združenim močem se je posrečilo, gosp. voditelja vzbuditi. — Tisti dan popoludne ni bilo šole — — — Kaj ne, »Zavezniki«, to je vzoren učitelj! Ako bi se bilo pripetilo to kakemu blom-škarju, bi gotovo našli še kako Tribušo, da bi se nad njim znosili.
To pa ni edini slučaj, kajti tudi po mnogih drugih šolah se ni poučevalo v torek popoludne!
Izpred sodišča.
Kamniški policaj. Pred dež. sodiščem precej znana osebnost je postal kamniški stražnik Fritz. Večkrat ima kako težavno aretacijo, da mu aretovanec pokaže premalo respekta in potem mora seve dež. sodišče razsojati o takem javnem nasilstvu. Ne ve se, zakaj imajo nekateri stražnika Fritza tako na „piki". 8. dec. preteklega leta je prišel s stražnikom Fritzem v do-tiko Franc Dolenc iz Mekinj. Dolenc je pil v Starovašnikovi gostilni in ko se je napil ni hotel nič vedeti o plačilu, da bi pa gostilničarju dokazal svojo moč, razbil je pred njim pol litra vina. Tedaj je stopil v akcijo stražnik Fritz. Dolenc je Fritza z nohtom opraskal in prijel je celo Fritza za prsi, na tla se je vlegel in proti stražniku stal kvišku zavrtel. Na pragu zapora, kamor je Fritz Dolenca s pomočjo stražnika Kolmana vendar prignal, pa se je Dolenec prijel za prag in ni hotel naprej v luknjo. Dolenc je stal radi tega včeraj pred dež. sodiščem. Obtoženi je že trikrat predkaznovan, on pravi „dvakrat čisto po nedolžnem". Zagovarja se, da ima „ s vabo gvavo, ker mu je bolezen nekaj not'r pustiva", zato se nič ne ve spominjati. Sodišče je Dolencu dalo priliko, da dokaže svojo bolezen, in je v ta namen razpravo preložilo. Ne bo torej dolgo ko bomo stražnika Fritza zopet imeli veselje videti pred dež sodiščem..
Smodnik v pipi. Prijetno je v nedeljo popoludne malo posedeti med prijatelji za pečjo pri kozarčku vina (kdor nima rajši „žganega") in se pomenkovati o trudu pretečenega tedna. Kdo bi pa zameril, če se ne govori samo o važnih rečeh, ampak tudi kakšna vesela pove ali kakšna šala napravi. Če je nedolžna, je dovoljena, drugače napravi lahko nesrečo in prinese kazen, kakor je zadela mlinarskega pomočnika Valentina S t ro j ca. Sedeli so možakarji pred tremi tedni pri kozarčku mokrega pri „Primeku" v Rožeku, med njimi omenjeni pomočnik in pa kmet p. d. Baluč. Ta je prvega naprosil naj mu posodi malo „fajfo". Oni pa hitro in postrežljivo pipo tudi nabaše, a ko Baluč malo pokadi — se pipa razleti — nabasal mu je namreč pod tobak smodnika, in ko je dogorel tobak do smodnika, je zletel kmetu v obraz. K sreči kmet ni držal pipe proti obličju, ker bi prišel gotovo ob obe očesi. Tako mu je smodnik obžgal le brke in obrvi. Oko je sicer hitro zateklo, pa vendar ni bilo poškodovano. Neumna šala je pa porednemu fantu prinesla tri tedne zapora in 20 kron globe za bolečine poškodovanemu. Nauk iz tega: Kadite vsak iz svoje pipice!
„ Enkrat bi rada meso jedla.u V triglavskem gorovju se često čujejo streli iz pušk divjih lovcev. Mnogo takih lovcev hodi ondi za divjimi kozami po triglavskem skalovju in nobena kazen jih ne pripravi od naziranja, da je divjačina prosta last. Okoli 23. novembra je oče Jakob Ražem s svojima sinovoma 1 4 d n i j bil na lovu, seve brez lovske pravice. Zasačil je to lovsko trojico gozdni čuvaj Anton Strgar v trenutku, ko
je stari Jakob Ražem nosil na hrbtu ustreljeno divjo kozo, njegov sin Jože ustreljenega kozliča, sin Jaka pa puško. To lovsko tatvino so zagrešili, kakor pravi stari Ražem, ker sta mu sinova dejala, „da bi enkrat rada meso jedla." Sedaj bo Jakob Ražem starejši jedel ričet na ^abjeku 4 mesece, njegov sin Jože 6 tednov, sin Jaka pa 8 dnij..
Nemiri na Španskem.
Število oseb, ki so pri zadnjih spopadih z vojaštvom obležale mrtve na mestu, je v Barceloni 140, število ranjencev ni znano. Vstaši dobivajo iz Londona velike svote podpore. Včeraj zvečer so stavkujoči poskušali svoje zaprte tovariše rešiti iz ječ ter so kaznilnice naskočili. Vojaštvo jih je potisnilo nazaj in mnogo oseb ubilo in ranilo. V sosednih mestih se vstaja tudi vedno bolj širi. Brzojavne žice v Barcelono so stavkajoči pretrgali. Časopisi v Barceloni še vedno ne izhajajo. 40 delavskih društev v Barceloni je razpuščenih, odborniki zaprti. Več odbornikov bode vsled nagle sodbe ustreljenih. Povsod velika panika Več premožnih rodbin je zbežalo iz mesta. Vse šole so zaprte. Mesto je v temi, ker so vse sve-tilnice razbite. V sredini Barcelone je bil včeraj vroč boj. Cenzura ne pusti povedati števila padlih oseb. Diktatura vojnega ministra Weyleija je skoro neizgibna.
Iz Madrida brzojavljajo: Nad Turagosso je razglašeno obsedno stanje. V Barceloni je stavkujoče demonstrante razpršil dež. Stavka je razširjena tudi v okolico Llobre-gat. V Casteloni je bila stavka splošna in danes se čuje, da je ondi prišlo do spora-zumljenja med delavci in delodajalci. V Ba-tea je moralo takoj oditi orožništvo.
Laški anarhisti so prišli v Se-villo. Oblasti jih slede. Tudi v Bilbam so se pojavili tuii anarhisti, ki se trudijo razširiti stavko. V.Valenciji je pri bojih mnogo oseb ranjenih in mnogo zaprtih.
Ko so v Saragosi proglasili naglo sodbo, so po proglašenju štrajkovci skušali ustaviti vozove cestne železnice in je bilo zaprtih več oseb. Generalni kapitan je odredil, d a morajo prebivalci svoja orožja izročiti oblastem.
Pogajanja izdajateljev listov s stavci so se razbila. Uprave železnic naznanjajo, da morajo ustaviti vožnje, ker železničarji tudi stavkajo.
V težavnem položajo so izvoščiki v Barceloni. Oblast jim je zapovedala, da morajo takoj pričeti voziti, sicer jim odvzamejo licenco. Danes je generalni kapitan za-povedil listom, naj izidejo, in je zahteval od uredništev imena onih delavcev in stavcev, ki v tiskarni nočejo delati. Danes dopoludne smo prejeli vest, da je sedaj v Barceloni mir.
Minist. predsednik liberalni S a g a s t a zasedanja zbornice ne bo zatvoril, razven, če bo opozicija začela z opozicijo. Danes se bode v španski zbornici nadaljevala včerašnja viharna debata. V senatu je izjavil vojni minister, da bode v slučaju potrebe sklical rezerve.
Tedenski koledar.
Nedelja, 23. febr.: 2 postna, Peter Dam.; evang.: Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. — P o n e d e 1 j e k , 24. februv.: Modest šk. — Torek, 25. febr.: Matija ap. — Sreda, 26. februv.: Nestor šk. —r Četrtek, 27. februv.: Leander šk. — Petek, 28. febr: Roman opat, Tančica Gosp. — Sobota, 1. marca: Albin šk. — S o 1 n c e izide 25. febr. ob 6. uri 52 m., zaide pa ob 5 uri 36 m. — Dan zraste v marcu za 1 uro 41 minut. — M u s i c a s a c r a v nedeljo 23. febr.: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Koralna maša brez orgelj, graduale in traktus „Tribulationes" zložil Ant in Foerster, ofertonj »Meditabor« dr. Franc Witt; po povzdigovanji »O salu-taris hostia«, zl. Ivan Pogačnik. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 10. uri: Cecilijino mašo v G dur zl. Ad. Kaim, graduale in traetus »Tribulationes« zlož. Anton Foerster, ofertorij »Meditabor« zlož. J. Ober-steiner, vse vokalno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. februvarija.
Krščanska demokracija in »Opera del congressi«. Liberalni listi so o tem zadnji čas vrgli v svet razne neresnice, češ, da hoče rimska stolica krščanskodemokra-tično gibanje zatreti. Stvar je pa v resnici ta: Na čelu katoliškemu gibanju stoji »Opera dei congressi«, »atera ima v Rimu svoj osrednji odbor, potem pa provincialne, škofijske in župnijske odbore. V te odbore so po volili večinoma stari zaslužni možje, ker se je ta izvolitev smatrala vedno za čaBt. Saj se pri nas tudi tako godi, da se volijo pri velikih shodih taki odbori, ki imajo zveneča imena, a ne delujejo. Zato se je začelo mlado demokratično gibanje razvijati
Priloga 4=4:. štev. »Slovenca' dn6 22. februvarija 1903.
po Italiji čisto neodvisno od središnjega odbora. Mnogoštevilnih ljudskih društev, ki so jih mladi demokratje ustanovili, niso hoteli priznati pri »Operi dei congressi«. Da bi tu naredd red, je izdal kardinal Rampolla znano navodilo, v katerem združuje krščansko demokracijo z -Opero«. Ena tretjina v vsakem novem odboru mora odstopiti, in demokratje vstopijo v organizacijo »Opere« in volijo nove odbornike. S to modro naredbo je kardinal Rampolla združil stari konser vativni element z mladim naprednim naraščajem in tako zedinil italijanske katoličane obeh smeri v eno stranko. To liberalce jezi, in zato zavijajo zopet dejanjsko resnico. Sicer pa njihova jeza le kaže, da jo Rim — pametnejši od liberalcev
Občinske volitve v Radečah so se vršile predvčeraj a izvršile, kot se nam poroča, neredno in nepostavno, vsled česar se vloži proti njim ugovor. Ravno vsled tega se naša stranka ni udeležila volitve v I. in II. razredu.
Birma in vizitacija v ljubljanski škofiji. 1. V Ljubljani: dne 7. aprila vizitacija pri sv. Petru, 8. pri sv. Jakobu, 9. v Trnovem, 10. pri očetih frančiškanih. 21. maja vizitacija stolne cerkve; 2. v deka-niji Trebnje: 4. maj. birma v Trebnjem, 11. v Št. Rupertu, 12. vizitacija podružnic šentrupertskih, 13. v Mokronogu, 14. pri sv. Trojici, 15. v Št. Janžu; 3. v dekaniji R a-d o v 1 j i c a : 25. maja v Radovljici, 26. v Ljubnem, 27 v Ovsišah, 28. v Kropi, 31. na Bohinjski Boli, 1. junija na Bohinjski Bistrici, 2 v Srednji vasi, 3. na Koprivniku, 4. v Gorjah, 5. v Zaspem, 6. v Gradu, 7. v Lescah, 11. v Beli Peči, 12. v Radečah, 13. v Kranjski Gori, 14. na Dovjem, 15. na Jesenicah, 16. v Rovtah, 17. na Koroški Beli, 18 na Breznici; 4. v dekaniji Idrija: 22, junija v Idriji; 5. v dekaniji Kranj: 31. avgusta v Tržiču, 7. septembra v Besnici, 8. v Kranju, 9. v Naklem, 10. v Dupljah, 11. v Podbrezju, 12. v Lescah (dok. Radovljica), 13. v Kovorju, 14. v Križah, 21. v Smledniku, 22. v Mavčičah, 23. v Šmartinu, 24. vizitacija pri sv. Joštu, 25. v Preddvoru, 26. v Goričah, 27. na Trsteniku, 28. v Cerkljah, 29. vizitacija podružnic, 30 na Šer.t-urski Goriv 1. oktobra v Kokri, 2. v Zapo-gah, 5. v St. Juriju.
Kako „dela" liberalna stranka na Goriškem. Napredna" stranka na Goriškem vrže od časa do časa kost med ljudstvo, da jo gloda. Najprej so napred-njaki ustanovili „ trgovsko in obrtno društvo", po katerem ni več sluha in duha; potem so ustanovili »sklad za vdove in sirote ubogih obrtnikov in trgovcev", kar je tudi že vse pozabljeno; potem so ustanovili „pevsko in glasbeno društvo", katerega delovanje je še dobro znano; zdaj pa so ustanovili „narodni sklad". — Kolikor se nam dozdeva, je „na-rodni sklad" naperjen proti »Šolskemu Domu", za katerega se nabira po celi deželi. „Šolski Dom" je zdaj v Gorici najnujnejša potreba. Združimo se torej v tej stvari in ne podirajmo, kar smo si s trudom sezidali.
Znanstveno poljudno predavanje prirede »slovenska Matica«, »Zdravniško društvo« in društvo »Pravnik« v nedeljo dne 23. t. m. dop, ob '/,11. uri v veliki dvorani »Mestnega doma«. Nadaljeval bode gosp. c. kr. profesor Rajko P e r u s e k svojo kulturno-zgodovinsko razpravo »O postanku, razvoju in propasti jezikov«.
Dopisujočim članom kralj, srbske akademije znanosti v Belgradu je imenovan g. prof. S. R u t a r v Ljubljani.
Umrla je v Gradcu gospa Zofija G 1 o bočni k, rojena Klemenčič, vdova finanč. svetnika.
Iz Hrenovic Petindvajsetletnico svetega očeta so ljudje dostojno proslavili. Pri Fari in po vaseh so bilo hiše razsvetljene. Kljub snegu in tudi burji smo opaziii nekaj kresov. Sijajna umetna razsvetljava je bila na »španciru« poleg žup nisča. Najlepše je bilo seveda na dan slo vesnosti, ko se je obilo vernikov udeležilo svete mašo za sv. očeta. Slava Leonu!
Slovensko gledališče Jutri popoldne se igra „R e v 6 o k A n d r e j č e k". Zvečer gostuje gospa Polakova v igri »Njen korporal". V torek go-
stuje g. Grund, član zagrebškega in bivši član dunajskega «Raymundovega« gledišča, v igri „Mamzelle N i t o u c h e" in ž njim gospa Polakova.
Krajni šolski svet. Iz Horjula 20. t. m. Preč. g. župnik Mihael B a r b o je bil pri seji krajnega šol. sveta dne 20. t. m., za ostalo poslovno dobo do konec dec. 1903 izvoljen predsednikom.
Družba sv. Vincencija Pavlj. ima dne 23. marca t. 1. v »Marijanišču« ob polu osmih zjutraj sveto mašo za svoje družbane s skupnim obhajilom, popoludne ob šestih pa ondi občni zbor.
Liberalna kandidata za volitve na Goriškem sta Oskar Gabršček in dr. Dragotin T r e o.
Deželno sborska volitev v Gradcu. Dopolnilna deželnozborska volitev v Gradcu se vrši tekom meseca marca.
Slovenec, konzularni atašej. Minister notranjih zadev je imenoval našega rojaka g. dr. Josipa G o r i č a r j a konzularnim atašejem. Imenovani, doma iz Mozirja, služboval je zadnji čas kot avskultant pri deželnem sodišču v Trstu.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju Redni občni zbor „Občeslovenskega obrtnega društva" s sedežem v Celju, vršil se je dne 19. t. m. Zanimanje za to društvo oživilo se je z nova, ker se je zadnji dve leti naselilo v Celju lepo število inteligentnih in zavednih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Novim predsednikom društva bil je izbran, ker dosedanji predsednik g. Dragotin Hribar nikakor več ni mogel prevzeti vodstva tega važnega društva, gosp. Peter Kostič, trgovec v Celju.
Za ptujski »Studentenheim« so na brali Nemci z beračenjem po vseh nemških »gauih« 27.455 kron, celo zunaj v »rajhu« nabirajo zanj. In temu zavodu, ki ga podpirajo Pru*aki, predseduje c. kr. gimraz. ravnatelj I
Koncert meščanske godbe bode jutri v nedeljo v »Narodni kavarni«. Začetek ob l/t9. uri zvečer. Vstopnina 15 kr.
_ Za ustanovitev kmetijske zadruge v Žalcu se priredi na Spodnjem Štajerskem jutri več shodov.
»Siidmarka" je zopet odprla svoj mo-šnjiček in začela deliti judežev denar kupljenim zaslepljencem. Za otroški vrtec v Velenju, kjer se ponemčuje slovenska deca je dala 400 kron, nek posestnik na Spod. Stajarskem je dobil posojila 6000 kron, več revnih »prodancev« po spodnjem delu dežele in po Kranjskem pa »almožno« po 50 do 80 kron.
Pri občinskih volitvah v Štjaku
so propadli liberalci. Izvoljenih je 18 mož, ki ne trobijo z »Narodom« in »Sočo«.
Dijak, ki hoče iti Burom na pomoč. Tržaško policijsko ravnateljstvo je dobilo od oblasti v Olomucu brzojavko, na-znanjajočo, da je 171etni dijak Arnold Pa-nek iz Olomuca pobegnil od tam, češ da mora pomagati Burom v vojni proti Angležem. Dotična brzojavka pravi nadalje, daje begunec najbrže prispel v Trst skozi Ljubljano, ter priporoča, naj se ga ustavi takoj.
Potovanje krvnika. Nemški listi poročajo: Včeraj 21. t. m. ob 12. uri 6 minut ponoči se je mimo postaje Klein-Reifling peljal krvnik iz Prage v Trst
V veliki bedi živi v Ljubljani soproga umrlega g. Drag. Jesenkota s svojimi sedmimi malimi otroki. Naj bi se jo spomnila usmiljena srca I Stanuje v bivši topni-čarski vojašnici v Trnovem.
Pogrešajo v Gradcu 24ietno knjigo-vodjevo soprogo Ano Medved. Odšla jo od doma 18. t. m., ne da bi so do sedaj vrnila.
Z nožem je zabodel 16. t. m. zvečer posestnik Audr. Avsenek z Brezja fanta Val. Arneša iz Topove, s katerim se je spri. Zadal mu je 8 cm dolgo in 4 cm globoko rano, VBled katere je Arneš v 2 urah umrl. Avsoneka so odvedli v Tržič.
Na boj proti rujavemu hrošču poziva dež. šol. svet vso šolsko mladež. V to svrho se bodo v dobi tega hrošča na šolah po deželi skozi 14 dni pričenjal redni pouk dopoldne ob 9. uri.
Nesreča vsled eksplodiranja svetilke. V Starem Dvoru na Koroškem jo
eksplodirala v sobi župnega provizorja č. g. Petra Sorgerja svetilka v trenotku, ko je g. Sorger stopil v sobo. Nekaj stvarij se je vnelo. G. Sorger je hitel gasiti in se je pri tem hudo poškodoval.
Ljubljanske novice Tovarna za izdelovanje papirnatih vreč se bo ustanovila v Ljubljani, da izrabi iznajdbo g. Jos. Petriča za izdelavo papirnatih vreč za trgovce. — Kidanje snega na drž. cesti na Dunajski cesti nimajo letos več vozniki iz Vodmata, ampak se je vožnja oddala g Tonniesu. Tako se pri nas socijalno dela. — Tudi ljubljanski soc. dem. so se končno oglasili o tržaških dogodkih. V ponedeljek imajo shod. — Tlakovanje Dunajske ceste je prevzela tvrdka Lent iz Inomosta za 45.000 gld. Vožnjo ima Jož. Turk. — Aretirali so sprevodnika elektriške železnice Janeza C. radi nenravnega dejanja in ga izročili dež. sodišču. — Razstavil je fotograf g. D. R o v š e k več slik, povečanih na bromov popir, v svoji izložbi ob hiši tiskarne g. Kleina, v izložbi gg. Gričar in Mejač pa krasno pastelno fotografijo. — Opozarjamo slavno občinstvo na umetno pogojeno delo domače tvrdke s pripomnjo, naj ne podpira tujih židovskih tvrdk, katere pošiljajo proti gotovi plači često nepodobne fotografije.
Istrske novice. V sredo so zaprli v Pazinu 4 osebe, ki so razobesile črne zastave in s tem pokazale, da soglašajo z uporom v Trstu. — V četrtek so se pričele v Pazinu občinske volitve, ki se končajo prihodnji teden; Italijani se iih vde-ležujejo samo v prvem razredu. — Na hrvatski gimnaziji v Pazinu je bilo v prvem semestru v treh razredih 148 dijakov, propadlo jih je 22. Provizorični ravnatelj to gimnazije je veleučeni g. dr. Soštarič, ki je vreden naslednik preblagega gosp. Ma-tejčiča, zdaj deželnega šolskega nadzornika. G- dr. Šoštarič je rojen Varaždinec, odločen profesor in vnet rodoljub; bil je že eno leto na dunajskem vseučilišču asistent, kjer je tudi svoje študije dovršil. Na željo vlade je pa mladi g. dr. zapustil vseučilišče in se je podal na srednje šole, radi pomanjkanja hrvaških profesorjev. Napravil je dvojno znanstveno potovanje po Balkanu, služboval je kot definitivni profesor v Gorici, od tam je prišel lansko leto v Pazin. kjer je popolnoma na svojem mestu. On je strog v vsakem oziru in zna povsod red držati, kakor se spodobi vojaku in profesorju, pri vsem tem je pa priljubljen pri dijakih, ker so njegova predavanja, zlasti v matematiki in prirodopisu, jako razumljiva in zanimiva. Njemu na čast naj bo se povedano, da je mladi g. dr. Šoštarič tudi dober in odločen katolik, ki ne nosi svojega verskega prepričanja samo v srcu, ampak ga brez strahu tudi v djanju pokaže. Taki naj bi bili vsi profesorji, potem bi došli iz šol prepričani katoliki in zvesti državljani. Čestitamo mlademu hrvaškemu zavodu v Pazinu, da ima tako vrlega profesorja in ravnatelja. — Lepa trojica bratov, ki so posnemanja vredni. G. Matija Brajša, odvetniški kon-cipijent v Voloeki, ima tri sine; vsi trije študirajo na hrvaški gimnaziji v Pazinu, in glejte: vsi trije imajo spričevalo z odliko in to vsako leto vsak semester. Dečki vsak dan zahajajo k sv. maši in tudi pridno strežejo pri sv. maši. Blagor starišem, ki imajo tako dobre otroke. Slovenski dijaki, posnemajte to lepo trojico v marljivosti in po-božnosti, delali bote sebi in starišem čast in veselje. — Na italijanski gimnaziji v Pazinu, ki ima štiri razrede, je bilo v prvem semestru 143 učencev, kajpada samih pristnih Italijanov s čisto hrvaškimi in slovenskimi imeni na ič in č! O J te na-depolno italijanske mladine jih pa ni nič manj kakor 42 propadlo. Med italijanskimi dijaki je veliko takega blaga, ki so ga profesorji jako želijo iznebiti, ker jim že zdaj dela velike preglavice. Kaj pa šo le bo? — Od vseh strani poročajo, da imajo postne pridige, samo iz Pazin« ni ničesar slišati. No, poročam vam, da imamo tudi v Pazinu postne pridige, pa ne v hrvaškem, ampak v italijanskem jeziku. Smo celo tako srečni, da smo dobili pristnega italijanskega pridigarja, prav tam iz kraljestva, menda nekega župnika blizu Ankone! Pravično bi
bilo, da bi imeli tudi hrvaške postne pridige, kajti Pazin je in ostane v veliki večini hrvaško mesto. Prave Italijane lahko na prste sešteješ, pa moraš še paziti, da ti prstov ne preostaja. Sicer privoščimo Italijanom te pridige, saj so jih potrebni, bolj kakor Hrvatje. — Pred kratkim smo brali v »Naši slogi«, da je tržaški kapi tu-lami vikar Petronio v par mesecih 35 kapelanov premestil; temu pa lahko dodamo, da so zdaj zopet trije premeščeni: č. g. Alojzij Peterlin iz Tinjana za kapelana v Gračišče; č. g. Frančišek Škvarč z Gra-čišč za kapelana v Dolino pri Trstu in č. g. Janez Flego kot ekspozit v Lokve pri Divači. Nekaj bi svetovali preč. g. kapitular-nemu vikarju, namreč: Naj skrbi, da se ka-pelanom po deželi popravijo stanovanja, da ne bo vanje deževalo in da ubogi reveži redno dobivajo svojo plačo, kajti zgodilo se je že opetovano, da so morali kapelani zaradi zaostale plače nadlegovati svoje sorodnike, da so jim plačevali mesečno hrano.
V zadevi zavarovanja. Pred nekoliko leti je pričela delovati po Avstrijskem sploh, posebno pa tudi po Kranjskem »Ogrska domorodna zavarovalnioa« (Ungarische va-terlžindische tVersicherungsgesellschafi). Zadnji čas pa je izročila ta zavarovalnica svoj posel v tuzemskih kronovinah francosko-ogrski zavarovalnici (Franco-Hmgroise) in zadnja pritiska sedaj zavarovance, češ, da morajo k njej pristopiti, ker je prevzela celi zavod. No, to ni resnica, kajti Franco-Ilongroise je prevzela le izterjavanje letnih plačil za domorodno zavarovalnico in kadar poide zavarovancu zavarovalna doba pri do-morodni, sme svobodno zavarovati svoje imetje kjerkoli hoče. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja.
žganje umorilo je 17. t. m. 68 letnega delavca Jan. Strusa iz Volavlja pri Litiji. Našli so ga nezavestnega na cesti in prenesli v neki hlev, kjer je umrl. Izpil je v dušku pol litra žganja.
Položaj v Trstu. Mnogo, povodom zadnjih izgredov aretovanih oseb je zopet iz puščenih iz zaporov. Tudi anarhizma sumljiva inženir P i 11 o n i in trgovec R o -v igo sta zopet izpuščena. 361etni finančni stražnik Gregor Z o r m a n je le lahko ranjen. Med generalno stavko v Trstu so goriški stavci tiskali za tržaško vlado. Sedaj so od tiskarske organizacije za to dobili ukor. Dunajska »Reichsvvehr« posnemlje iz nekega zasebnega pisma, došlega na Dunaj iz Trsta, da je bilo povodom zadnjih dogodkov v Trstu kakih 90 anarhistov iz Milana. BAvanti" pravi, da so naznanila, na-znanujoča odpravo izjemnega stanja, že tiskana in da se v nekoliko urah izvesijo na ogle. „Piccolo" pa javlja z Dunaja, da je bil poslanec Basovi po naročilu italijanskega kluba pri ministerskem predsedniku dr. Korberju in pri iustičnem mini-sterstvu, katera jo prosil, naj se izjemno stanjo in nagla sodba v Trstu odpravita. Ministra sta izjavila, da na to sedaj ni misliti. O položaju težko ranjenih se poroča, da se dečku Divjaku bliža katastrofa.
Tri četrt litra ruma v želodcu 14 letnega dečka. Nekako prvaštvo med alkoholiki bode zavzel 14!etni H. Spotz v Celovcu, ako bo z leti rasla njegova ljubezen do pijače. Ko so v Celovcu prodajali blago iz konkurzne mase trgovca Hermanna, umešal se je mej licitanto 14letni Spotz in podjetno se ponudil za prenašanje blaga. S posebno slastjo je prestavljal steklenice. Na-krat je omagal. Padel je in ni se zavedel. Skrivoma je popil mnogo ruma in se tako z alkoholom zastrupil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu iz želodca »izpumpali« tričetrt litra ruma. Sedaj jo 14 letni Spotz zopet pri zaveiti, samo „maček" ga še ni zapustil.
Tolovajska druhal pod ključem.
V jeseni 1. 1900 je tolovajska druhal oropala trgovino »Kmet. dr.« in še več posestnikov pri Sv. Andražu v Leskovcu. Dognalo so je, da sta pri tatvini sodelovala 13letni učenec Mere Andrej in njegov oče Franc. Vrlemu orožništvu od Sv. Vida in obč. predstojniku Anton Potočniku se jo posrečilo, na dečka vspešno uplivati, da je celo druhal imenoval, katera jo že pod ključem. Nadalje se je dognalo, da je viničar Mere Andrej
svojega sina in učenca pri tatvini jemal seboj in ga po geslu: »Skušnja dela mojstra a, sistematično učil tatvine. Taka domača vzgoja je zares B<*tansko delo.
Sada Jacoo — razburja Gradec in Zagreb To je bila zopet velika senzacija v Gradcu! Gledališki igralci iz Japonske so posetili Gradec s prvo japonsko igralko „Sada Jacco". Novo gledališče je bilo popolnoma razprodano. Razume se, da je od japonske „države" videlo občinstvo samo par prizorov, ker japonska drama je bila za evropske razmere primerno okrajšana. Na Japonskem ena predstava traja ves dan. Do i>ada Jacco so bile ženske uloge v japonskih dramah v rokah moških, v Bostonu je pa potujoči družbi umrl igralec ženskih ulog in Sada Tacco, ki je spremljala družbo, je nastopila v tej ulogi. Igrala je tako dobro, da si je pridobila svetovno ime. Očividci, ki so videli igro japonskih igralcev, trdijo, da igrajo zelo pretirano „moderno\ Tudi „karakiri" pride na vrsto in si dotični igralec prekolje umetni trebuh na sebi tako, da za to pripravljena kri brizgne daleč okolu po odru. Danes igrajo japonski igralci v Zagrebu.
Električni tramvaj dobi Pulj in je dotično dovoljenje že prišlo.
600 brezposelnih delav cev je sedaj na Reki.
Zakasnel ibrzovI&k.Vlak ki pride opoludne v Ljubljano, je imel danes znatno zamudo. Na progi so mu je pokvaril stroj. Privozil je v Ljubljano s pokvarjenim strojem s 40 minutno zamudo.
Učiteljska služba je do 24. marca razpisana na trirazrednici v Borovnici. Prosilko učiteljice imajo prednost.
Razstava za obrt in kmetijstvo v Lublinu. C. k. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so se, kakor poroča c. in kr. generalni konzulat, leta 1901 v Lublinu prirejene razstave za obrt in kmetijstvo avstrijski industrijalci prav malo vdeležili, ako-ravno so bili na važnost te razstave opozorjeni. Obžaluj č se v tem poročilu pov-darja, da so se na tej razstavi posebno kose avstrijskega izdelka zelo pogrešale. Kmetje so tam zelo napredni in izurjeni v rabi različnih strojev in so mnogo pokupili. Kmečko prebivalstvo je izredno zvedenostjo izbiralo raznovrstne mline, stroje za sekanje in tudi večje mlatilnice.
Dobavni razpis. Trgovski in obrtn. zbornici v Ljubljani se naznanja, da je ravnateljstvo kr. srbskih drž. železnic razpisalo dobavo hrastovega in jelovega stavbenega lesa. Pismene ponudbe je vložiti na ravnateljstvo drž. železnic v Belgradu. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
V mejnarodni panorami so danes zadnjikrat razstavljene slike iz raznih krajev Riviere. Posebe opozarjamo na Cannes, Nico, Monte Carlo in Viiialranco. Zanimala bo mnoge znana igralna soba v kazi:,i v Monte Carlo. — Prihodnji teden prido na vrsto Turkestan in ruska osrednja Azija. Največ slik je v tej seriji iz glavnega mesta Samarkanda; razne mošeje, spomeniki, prizori s prometa in ljudski običaji. — Za prvi teden v marcu se pripravljajo najnovejši prizori iz sedanje a n -glosko-burske vojske, ki bodo brezdvomuo privabili obilo obiskovalcev v ta umetni zavod, ki je z vsako predstavo šte-vilneje obiskan.
* » *
Najnovejše od raznih strani. —
Avtomatično pripenjanje železniških vozov je izumil slušatelj tehnike Etw:n Granner. — Novi kandidat za srbsko prest, olona-b 1 e d s t v o. Nekateri listi proglaS »jo la škega grda turinskega kot kandidata za srbski prestol. Razume se, d» iz to moke ne bo kruha. —Japonski dvorni i igralci iz Tokio gostujejo te dni na \ hrvaškem nar< dnem gledišču v Zagrebu.— i Zdravje grofa Tolstoja se je zopet poslabšalo. Katastrofa se bliža. — j Glavni d o b i t e k je v Elenburgu za j dele neka delavka. Izpostavala je, da so ji j izročili iz blaznice njenega moža. Mož je od nje zahteval, naj mu da ves denar. Ker mu ni hotela dati, ii je z nožem prerozal trebuh. Žena je bila na mestu mrt\a. — ; Slon, ki prenese 4000 volti e 1 e k t r i k e, je v Buffalo. Dva električna : toka skupno po 2000 voltov ga nista mogla
usmrtiti. Lastniki tega zaničevaloa ,elektriko' kažejo za drag denar. — Velikansko nazadovanje. Socijalno demokratična strokovna društva v Avstriji so strahovito nazadovala V preteklem letu se je število njihovih članov zmanjšlo za 17.371.
—	Truplo morilca Kneissla, kuterega so včeraj zjutraj obesili, je njegova mati odkupila za 6 0 m a r k. — Obsojene A r a b k i n j e. Dunajsko porotno sodišče jo obsodilo štiri Arabkinje, ki so bile obtožene tatvine v nekem bančnem zavodu.
—	Velika povodenj se je vsled zadnjega deževja pojavila na Južnem Tirol skem. — H o 1 u b umrl Dr. E. Holub, rodom Č h, znani prtiakovalec Afrike, jo na Dunaju včeraj v 54 letu svojevdobe umrl,
—	Potros v S e m a h i. Število vsled potresa v Šemahi ubitih ljudi štejejo sedaj že na 5000 Brez strehe je 30.000 ljudi. Pri vasi Astruhanti deluje nov vulkan. —
Ženo umoril je na Dunaju obrtn k Štefan Tippel, ki je bil s svojo ženo poročen že 17 let. V jezi je mahnil po njej in jo zadel tako nesrečno, da jo bila v hipu mrtva. Morilca so zaprli in sedaj so trije otroci brez očeta in matere.
Kaj bo imel v Ameriki opraviti nemški princ Henrik. Na poti v Ameriko je nemški princ Henrik. Takoj ko prido v Ameriko, bode imel jako težaven posel. Ameriške dame se bodo obrnile nanj z neko jako sitno prošnjo. V Brooklyriu so našli v nekem hotelu ustreljenega nekega gospoda Brooka. Ustrelila ga je vsled ljubo sumnosti ena najlepših ondotnih lepotic gdč. Burus, ki je seve že pod ključem. Auie riške dame pripravljajo sedaj veliko peti cijo na nen.škega princa Henrika, v kateri ga prosijo, naj posreduje pri predsedniku Rooseveltu, da lepo morilko izpusti. Radovedni smo, v koliko bode v tej zadevi princ Henrik galanten.
Dezertiral. Nemški listi poročajo, da je dezertiral od domačega 17. peŠpolka in-fanterist Janez H o p u t a r (Klofutar ). Ušel je v civilni obleki.
Črnec ubil milijonarja. V Ameriki v mestu St. Louis postal je žrtva svojega bogastva 15kratni milijonar John Gcioper. V kopališču si jo najel črnca in mu naročil, na; izvrši na njem masažo. Črnec se je po lakomnil dragocenega, blestečega prstana na milijonarjevi roki. Ubil je milijonarja iu s prstanom pobegnil. Morilca so že ujeli ter je pripoznal svoje dejanje.
Telovadnica za dež. poslance V dežel nozborskem poslopju v Berolinu so uredili malo telovadnico za gg dež. poslance. Tako imajo poslanci priliko za gibanje.
Ni hotela živeti brez moža. Na osdmograškem v Besterze je umrl pred nekaterimi dnevi umirovljeni huzareki polkovnik Adoll Themac. Njegova žena ni hotela živeti brez njega. Zaprla so je v sobo in izpila strup. Njeni sorodniki so udrli v sobo in jo še ob pravem času rešili. Vendar žalost nad izgubo soproga je bila v njej pre velika, da bi mogla zopet uživati svet. Živela je nekaj dni v globoki tugi, sedaj se ji je pa omračil duh. Oddati so jo morali v blaznico.
Boj podganam. V ces. zdravstvenem uradu v Berolinu sedai pe d predsedstvom dr. Kocha posluje korniuija, katere namen je, proučiti, kako bi se najvspesnejše uni čevale podgane, posebno na ladijah.
Rak. Ta bolezen je, kakor znano jako huda. Sedaj je kolegij zdravnikov v Londonu naredil načrt, po katerem bi so ta bolezen natančno proučila. Da se ta načrt izvrši, treba je 2 mil. mark. Kralj angleški je že obljubil veliko podporo.
Umor radi štirih vinarjev. Z Ogrskega se poroča: Radi diference štirih vinarjev pri igri sta so v Kisoda sprla kmeta J. Gal in Štefan Csoban. V prepiru jo C-io-ban potegnil nož in ga porinil Galu v pljuča. V par minutah je Gal izdihnil. Morilca so zaprli.
V navzočnosti otrok umoril ženo je ključavničarski pomočnik Kart 1 Hacke v Moravski Ostrovi. Otročiči so s povzdignje-nimi rokami prosili očeta, naj no naredi materi žalega, surovi mož pa je ženo z nož. m toliko časa suval, da je bila mrtva pred nje govimi nogami. Hacke je bil pred porotnim sodiščem obsojen k smrti na vešalah.
Novo poslopje za srbsko skupščino /grade v Belemgradu. Stroški m novo zgradbo ko proračunjeni na 100.000 frankov.
Telefon v brzovlakih bodo upeljale angleške železniške družbe. Vsakemu poto-valcu v brzovlaku bode tako mogoče potom telefona zabavati se z ljudmi, ki bodo oddaljeni več milj. Seve, da se more vršiti pogovor le, kadar vlak stoji na kaki postaji.
Smrt pri taroku. V Lvovu je v pri jateljski družbi kvartal višji sodnijaki svetnik Viktor otrzelecki. Ko je prišla vrsta na njega. da vrže kvarte, pal je sodnik a stola. Srčna kap je storila konec njegovemu življenju.
Poštenost. „Le Journal" pripoveduje: Neki tajnik poslanstva v Parizu je kupil
srečko za 10 frankov in jo je shranil v žep. Čez nekaj časa je na srečko pozabil in vrgel jo je nevede v koš. Njegov služabnik, ko je izpraznjeval koš, je pogledal zganjeni papirček in ko vidi, da je srečka, pregleda listino, kjer so bili dobički zapisani in veselega obraza stopi pred gospoda rekoč: »Gospod, zadeli ste dobiček 19.000 frankov. Tajnik je podaril polovico te svote poštenemu služabniku.
Kanonicacija Ivane d'Are. Mesto Orleans skrbi že dolgo let, da bo hči tega mesta prišteta med svetnike, ki je 1. 1428 Angleže odpodila in tako rojstno mesto na-silstva osvobodila. To zadevo sedaj preiskuje kongregacija ritov v Rimu in ta proces traja že od leta 1869. Začel ga je strasburški škof Msgre. Dupanloup. Leon XIII. se je v tem oziru izrazil proti orleanskemu škofu, ki je bil pred kratkim v Rimu, tako: „Vaša zadeva stoji dobro!" Tak proces traje tudi 30—40 let, O zadevi Ivane d' Are se nekako sodi, da bo ta proces končan okoli 1. 1908.
Mesto Verehajansk, ki leži v dolini reke Lene, je najbolj mrzli kraj na svetu. Po zimi zmrzne zemlja tudi 100 metrov globoko in toplota pade na 70° C pod ničlo. Meseca junija pa je ondi 20° C toplote, kakor v Parizu. V tem mestu živi veliko ljudi, ki so stari 100 let, kar potrjuje zopet resničnost starega pregovora, da je zima zelo zdrava.
Kotiček za liberalce. »Verska blaznost« se jako razširja, trdi »Nar.« Vprašujemo liberalce, kako b!azn< Bt ima človek, ki je v »Narodu« zapisal sledečo neumnost : »V naši, tako poklerikaljeni Kranjski nahajajo se pač med kmetskimi občinami še liberalno-narodne, napredno misleče trdnjave, katerih vsa klerikalna zvijača, vse napenja nje hujskajočih nuncev ne moro podreti. Priprostemu ljudstvu odpirajo se oči, dan na dan se mu bolj svita. Klerikalna megla, katera je tega ali onega zaslepljenca obdajala, izgineva polagoma in svitlo solnce samosvoje razaodnorti, prostega mišljenja, proste volje obseva dandanes že večino našega prebivalstva! Pa saj ni Čuda! Vse sodnij.ske obravnave, vsi nesramni dogodljaji, katere prav pridno o klerikalcih in njih voditeljih razkriva še nevednemu in zaslepljenemu ljudstvu zadnji čas »Slovenski Narod«, pri i omogli eo v obilici v to. V zadnjem času prinesel je tudi šopa v i „Domoljub" poziv na vse svoje somišljenike — kaline — cla naj pri vsaki volitvi, bodisi v državno ali deželno zbornico, občinske zastope, krajne šolsko svete in druge korporacijo volijo ta UrSčansko mislečo može, a liberalce in na rodno napredne zastopnike pa i/, istih po mečejo No, na poziv take umazano cunje, na poziv tako budalastega kričača pač nobeden razsoden človek nič ne bo dal, V3aj vsakdo dobro ve, da se tu ne gre za dru-zega, nego za nadvlado klerikalizma ter za polnitev vedno prazne in nenasitne larške bisage. Kam za Boga, bi prišla naša država
—	kam naša dežela, ako bi biia državna in deželna zbornica v rokah teh črnih pijavk ? Kam bi prišle posamezne kmotske občine, ako bi na občinskih sedežih sedeli sami klerikalni kalini, katerim bi žvižgal prefri gani nune svojo vižo — oni pa bi po njej plesali — notans-volens. Tu bi se ne ozi raio na občinske koristi in potrebo, pač pa na farovško bisago.« — Najnovejši kandidati za trgovsko in obrtno zbornico so se pojavili! Včeraj jo nekaj liberalnih obrtnikov sklicalo pogovor o kan didatih. Prišlo jo k pogovoru celih sedem obrtnikov, ki bi bili vsi dobri kandidatje. Seve ni manjkata Jožefa Turka, ki je predlagal, naj se stopi v zvezo s Tavčarjem, in res je sedmorica temu pritrdila. Sedaj pa manjka ta še obrtnikov, ki bi Turku pomagali do deželnega poslanstva iz trgovske in obrtne zbornice. — Tihotapstvo! ne kriči 'Narod«, ker so — radi tihotapstva prijeli nekaj ljubliariskih liberalcev — Nazadnjaški Trst. A.: Malovrh se je toroj peljal v Trst, da poroča o izgredih ?
—	B. : Tako jo N?<še glasilo dela, kakor ploh svetovni listi. — A : Pa jo imel vendar »Nsrod« manj, kakor »Slovenec«. Kako to? — B.: To je )e zaradi tržaškega nazad njaštva. — A.: Zakaj ? — B. : Vrega, kdo ho poročal, če ni bita nič zoper farje! — Popravki. A. : Menda manjka »Narodu« in »Rodoljubu« tvarino? — B : Zakaj? Saj sta vsakikrat polna. — A.: Le poglej! Najprej pi$e: Tako je. Cez nekaj čas,! popravlja : Ni res, da je tako. Potem pravi zopet, da je tako in da jo infamija, če so pravi, da ni triko. Potem pa zopet piše, da ni rrs tako. Potem pa vedi luta kako jo!
Sejmi po Slovenskem od 24 fe bruvarija do 1 marca. Na Kranjskem: 24. v Bučki. Moravč h. Žabni. C r knici in Višnji gori; 25. v Črnomlju ; 27. v Toplicah in na Igu. — Nasloven Štajerskem: 24. v Arnužu, Bistrici, Logatcu. Vildonu in pri Sv. Barbari v Hal., na Laškem ; 1. na Planini in v Cirkovcah. — Na Koroškem: 24. v Zgor. B li ; 25. v Tribingu; 26. v Zgor. Dravogradu. — Na Primorskem: 24. v Stijaku; 26. v Divači; 27. v Gorici.
li >t*ii&l. m,
(Društvo Marijina bratovščina v Ljubljani) je imelo dne 16, t. m. dopoldne v prostorih „Mestnega doma" svoj redni občni zbor. Shod je bil prav dobro obiskan. Razprava o točkah dnevnega reda se je vršila mirno in vzgledno ter se je odboru izrekla za trud in požrtvovalnost najtoplejša zahvala. Pri nadome-stilni volitvi so bili v odbor zopet voljeni gg. Breskvar Alojzij, tajnik; Jeločnik Franjo in Klun Štefan, blagajnik. — Pregledovalci računov gg. Dostal Dragotin, Gostinčar Jos. in Reich Adolf. Društvo obstoja iz 2284 članov in ima glasom letnega poročila 49.417 K 24 v. premoženja. — Dal Bog, da bi to prekoristno društvo tudi nadalje pro-cvitalo ter se število udov še pomnožilo.
(Hranilnica in posojilnica v Tržiču.) Hranilnih knjižic se je izdata tekom leta 145, uiičiie so se 4, obstoji toroj 141 knjižic. Povprečna vrednost jedne knji žice je 447 K 39 h. Hranilne vloge so se vložile 291 krat, vzdignile pa 31 krat. Hranilnih vlog se je vložilo 65.949 K 96 h, vzdignilo se jo 4 059 K 57 h. Tedaj so je več vložilo 61890 K 39 h. Kapital, obresti koncem rač leta 1.191 K 91 h. Torej stanje hranilnih vlog sklepom rač. tata 63 082 K 30 h P o s o j i 1 se je dalo 37 v znesku 31.51 0 K. Vrnilo se je 8 posojil (3 popolnoma) v znesku 3.431 K. Posojil je koncem leta bita 28.079 K, in sicer 24 proti poroštvu v znonku 14.420 K, 10 na vknjižbo v znesku 13.659. Posojila na vknjižbo se dovolijo samo proti amortizaciji. Čistega d o b i Č k a je 233 K 90 h. S tem se usta novi rezervni zaklad. Načelstvo je imelo tekom računskega leta 36 sej, nadzorstvo je pa trikrat pregledalo knjige in blagajnico. Promet v računskem lotu je bil naslednji: eprejemkov 86108 K 86 b, izdatkov 83 610 kron 63 h, skupaj 169.719 K 49 h.
SGT* Prihodnjo sredo "gjjj
javno predavanje
v t)KatoUškem Domu Začetek ob 7*8. uri zvečer. — Vstop prosi
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 22. febr. Listi poročajo, da jim je vsled strogosti cenzure onemogočeno poročati celo podrobnosti iz razprav v državnem zboru o tržaških dogodkih.
Praga, 22. febr. »Narodni Listy" poročajo, da na izjavi Hilsnerjevi o novih sokrivcih ni besedice resnice.
Bruselj, 22. febr. Včeraj so bile tu velike cestne demonstracije socijali-stov. Množica je upila, da je pripravljena boriti se do smrti.
New Jork, 22. febr. Tu je predvčerajšnjim pal velikansk sneg, ki je ustavil ves promet.
Kapstadt, 22. febr. V kapski koloniji so velikanske povodnji. 36 hiš in mnogo mostov je voda odnesla. Železniška proga je poškodovana. Naprave za brzojav so razrušene. Nekaj ljudij je utonilo.
Listnica uredništva:
J. N. Babnik, trgovska agencija v Ljubljani: Potrjujemo, da z dopoSiljateljem „Izjave« Vi niste identičen.
20. februvarija. Alojzij Kestler, trgov, sotrudnika sin, 8 mes. Krakovski nasip 4. Bronchitis capilaris.
V bninifnici: 19. februvarija. Antonija SeniCar, črevljarjeva žena 72 let, pljučnica.
1) ii m* ji n k a borza
dnž 22. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....10l"50
Skupni državni dolg v srebru.....101-35
Avstrijska zlata renta 4$. ......	120-85
Avstrijska kronska renta 4 °b .....	98-75
Ogerska zlata renta 4%..............120 05
Ogerska kronska renta 4«£>......97'15
Avstro-oget-ske bančne delnice, 600 gld. .	1635-—
Kreditne delnica, :60 gld.......G97-75
London ...........................240-05
Nemški drž bankovci za 100 m. nem drl velj.	117-271;,
Ž0 mark............23'44
i!0 frankov (napoleondor)......19 05
Italijanski bankovci.........93 10
a kr. cekini...........11-32
- KV-i-icn-, 208 8r. ■■•■'.. •. ,'->;i iScJk7S6*Cb tu
	i* cy;v.	/./■V A .•f.1-0 -retv. r i.jia	V'.	''-•:»'. ri-	KtbO	3 i i? ■
2I| 9	zven.	7411 | 0 4		si. svzTi.	sneg	
H*-	7.JUU- t.opol.	742 6 742 1	-0 4 04	sr. szvh. nI jjvzh.	sneg oblač.	38
Srednja včerajšnja :--m?».atcra 1-9 norm«!«: 0 4*
Žitne cene
dni 21. februvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borci:
Za 60 kilogramov.
maj
Bi M pomlad , n jeaen Koi
iruza za maj-junij
d . .
Oves za pomlai , , oktober
oktober
, „ oktober Ove« za april .
oktiber. maj
julij .
K	9-62	do	9-63
	9-66		9 67
n	7-90	*	791
*	fi-67	H	5 68
»	7-97	n	7-98
n borsi:			
K	9-47	do	9-48
	8-37		8-38
	765		7 66
	695		696
	761		702
	627		6-28
	5 36		5-37
	5-50	»	d'52
Javna zahvala.
Upraviteljitvo občine Jelšane se
zahvali
iu
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
oddnč 15. februvarija do dn6 22. februvarija.
Goveje meso 1. v. kg
>	» II. » »
>	> III. » » Telečje meso . > Prašičje » sveže »
» » prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . . » Mast praSifija . . > Slanina sveJa . » » prekajena »
Salo.....»
Jajce, jedno . . . Mleke, liter . . . Smetana, sladka liter > kisla . «
Med.....kg
Piščanec . . . . Golob . , . . .
Raca......
Zajec.....
K
PgeniCna moka 100 kg Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter. . . . Grah, > . . . . Leča, » . . . . Kaša, > . . . . Rifiet, » . . . . Pšenica . . 100 kg Rž . . . » Ječmen . . » Oves ... » Ajda ... » Proso, belo, » „ navadno » Koruza . . » Krom pit	»
Drva, trda, m* » mehka, » Seno, 100 kg . Slama, » > Stelja, > »
»Vzajemni zavarovalnici
v Ijubljani
za izplačano odškodnino, katero je napravil požar v .Mšanah dnč 10. januarja t. 1. na občinski hiš'. Popolnoma smo zadovoljni a to domačo zavarovalnico, katero priporočamo tudi drugim z geslom: Svoji k svojim!
Upravitelj občine Jelšane dnč 17. februvarja 1902
Ivan Čekada,
1—	predsednik.
umetni zavod I. vrste, t pritličju meščauNke lti&e.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišk* potovanja po celem svetu v popolni istini. Zadnja razstava v aoboto 22 februvarija:
Drugo potovanje po
francoski Rivieri
Nihče naj ne zamudi, ogledati si te vele-zanimive serije.
V nedeljo 23. do vštetega 26 februvarija:
Čisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
DORSCH (c<5
^ pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno dobrog in pristnog medtolnskog rlbjog Olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 60 kr.	1172 12 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh r.oanih preizkušenih domačih zdravil, tiomeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgišnib priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediclničnih in toaletnih mil. - Medicin, cognao, pristno somatose krep-iujoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Razpošilja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Sesljava oeata it. 1., poleg mesarskega mosta.
Turkestan. Ruska osrednja Azija.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah ln praznikih, od 9. 2 jutra j do 9. zvečer. 230 1—1
Vatopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
VABILO
na
redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Tomišlju
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
ki bode
v nedeljo dnč 9. marca 1902 Ob 4. uri popoldne.
v prostorih „Kmetijskega društva".
Dnevni ped:
1.	Litno poročilo.
2.	Potrjen je računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
235 i—i	Načelstvo.
Stedilno leštilo za tla f h0f E
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejSe sredstvo za domar-o porabo pri leštenij parketnih lužilnih iu li-čilmh tAl, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—7
VABILO
na
VIK občni zbor
..Hranilnice in posojilnice v Gorjah,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se bode vršil
▼ nedeljo dn£ O. marca 1902
ob 3. ari popoldne v uradnih prostorih hranilnioe.
Dnevni red.:
1.	Poročilo načelstva.
2.	P. ro6ilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev pregledovalcev računov.
6.	Slučajnosti.
234 i-i	Odbor.
VABILO
na
redni občni zbor
.»Kmetijskega društva v Tomišlju,
reg. zadruge z omejeno zavezo", kateri se bode vrši!
t nedeljo duč 9. marca 1902
ob 3. url popoldne v prostorih »Kmetijskega društva".
"V spored:
1.	Letno poročilo.
2.	Putrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva ir» nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
236 i-i	Načelstvo.
VABILO k
III. občnemu zboru
»Hranilnice in posojilnice v Cerkljah,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 2. marea 1902
ob 4. url popoldne v občinski sobi v ioli
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računov za 1. 1901.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi 237 i-i	Odbor.
MTa prodaj Je
Ceylonski čaji
tas- je jedernat,	165 15~5
S3T blagodišeč,
SS- čist.
Štv. 1 v zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25, Štv.2„ „ „-.24, „-.60, „ 1.50 Štv. 3 „ „ „-.32, „-.80. „ 2,-
K~sr Je naprodaj v vseh bolJJIh Špecerijskih trgovinah.
v Žerovnicl na Gorenjskem blizu postaje na lepem kraji. Trdna gospodarska poslopja, lep sadni vrt (1 oral), njive (40 mernikov posejanja), travniki (10 oralov), gojzdov (25 oralov). Zelo pripravno tudi za letovišča.	222 3—1
Jožef Vovk, posestnik v Žerovnici.
P
11 dvajsetega stoletja ■-- 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorIJ Pečjak. *
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. -sv^-snsnsvs*®^
13r Jlofeli, kavarne in gostilne, ^SS
ki so naročene na »Slovenca":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: Bonač Anton, Svigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrioa: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostiln', Fran o v i g e 1 j , gostilna (Greg). Lebez Ivan, gostilna.
Breste, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in Gabrijeli č Ant., gostilni.
Brod pod Sm. goro : B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Mircslav, gostilni.
Crniveo pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dunaj: C a f e »G o 1 d e n e K u g e 1« IV. okra|, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Are a d on- Cafe«, I., Universit;itstras9e.
Gorica: Kavarna Schvvarz.
Grosuplje: Koša k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: Cepon Janez, gostilna.
Hruiica pri Jesenioah: N o č A., gostilna.
Idrija: C a s i n o »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: Noč Mihael, gostilna.
Jesenioe, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavra-
cija , V i I m a n Fran, V i š n j a r Karol, liro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: Friedl Ivan, hotel, Vanossi Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gonilna.
Kranj: Kavarni J a g e r, in Kreutz-berger Golob Mat., gostilna. Saj o v i c Fr , hotel »Nova pošt a". Ilotel »S t ar a pošt a".
Ljubljana: Kavarne: „ A u s t r i a »Europa", »V a 1 v a s o r", »C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan Lekan, „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „LloydM, Iv. G r a j -ž a r, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: n Novi svet", Marije Terezije cesta, »Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cosarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „ Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i 6 , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvarič (»priFi govcu"), Dunajska cesta, Mar. A h 1 i n ,
Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen 6anu", Karlovska cesta st. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice «t 33 M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana Šusteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -novar (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B I u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej Cerne, Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Brt«g, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri zlatem konjičku"), Poganska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana ^U2ak , Poljanska cesta št. 48, „Na-rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r s i n Matija na Rožniku, Kenda Ivan, Židovska feteza 4, V o s p o r-nig, Gispodske ulice.
Medvode: Jerala Alojzij in Zwoinor Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gostilna.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J B. K osle r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, gostilna.
Pulj (Pola): Cafe M i ram are.
Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija
Lud ivik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Hod boj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, (rostdne. Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna. Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: D r o b n i č Jurij, gostilna. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»prt
U r b a n č k u"), gostilna. Struge pri Dobrepolju: S a 1 o k a r Karol, gostilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. ŠkoQa Loka: Hafner Leopold in Hafner Josip, gostilni, Splichal Fran, kavarna.
Toplice. Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafoCommercio.CafeFabris. Tržič: Lončar Matevž, gostilna. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel
•>A d r i a«.. Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. in Jurca Jos^
gostilni.
Zerovnica pri Cirknici: M a r o 11 Jakob, goetilna.
Žirovnica: Cop Marija in S ve t i n a Ant.,
g btillll.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljara,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo b&rvanih prstenih
in
u'
HiS 1 S
|P jP
iMsh?!
kot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpež-n h in po modernih modelih izde lanih. dene nizke. 36 52-7
0«r Lastni Izdelek.
Cenik' frnnko in brezplačno.
jAk-KA
M®
vvov>,wy\m:'
~ V tr r-V; , f:1
1® s
Kovačnica
z velikim kladvom na vodno moč, zraven lepo stanovanje, bliže farne cerkve in ob okrajni cesti,
da §c v najem
za več let ali se pa tudi
proda.
Natančneje povč lastnik Miha Hrovat, pošta Begunje, Gorenjsko. 228 3—i
Na prodaj je ali v najem se da s 1. majem 1.1
hiša z lepim vrtom
—rzz v Ljubljani —
na prav ugodnem prostoru pripravna za gostilniški ali kakršensibodi drugi obrt V hiši je 6 sob, I klet, I hlev in I šupa.
Natančneje poizve se pri Ignaciju Ca-mernlku, kamnoseku v Komtnskega ulicah v Ljubljani.	169 3-3
Trgovski vajenec
^T^ sprejme se ^^
v trgovini z železnino pri Karol Kavieka nasledniku
Sehneidet* & Vet*ovšek
v Ljubljani. 226 4-i
Hiša z gostilno
obstoječa iz treh gostilniških ter štirih spalnih sob, dvema kuhinjama, kletjo ter z lepim zaraščenim vrtom, se da z vso opravo v najem oziroma se tudi proda. — Taista stoji v Sent Vidu pri Ljubljani tik državne ceste, blizo farne cerkve, ter novo zidanih „Skofovih zavodov".]	233 1
Več se poizve ravnotam pri lastniku št. 7.
HERBABWY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let i največjim uspehom rabljeni prsni strup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pfit, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljaoje in redllnost, telo J&dl in krepi
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. == 40 h več za zavijanje.
Prosimo, da se <5T vedno izrecno zahteva Her-ffli babny-Jev apneno-že-'-'j leznl sirup. Kot znak iz-;0v vora se nahaja v steklu in G) na zamašku ime ,,Her-17; babny" vtisnjeno z vzvfie-
uliusherbabnvwiemo nin?i, 6rkami in, dosi vsaka
*---- steklenica poleg stoječo
uradno reglstrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit"
VU./l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20-16
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardelschlfiger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr ; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Kauscher; Reka: F. Prodam, 6. Prodam, A. Schii dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsilsser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Havasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; ornomelj: b. Ilaika; Velikovec: J.
Jobst, Volšperk: J. Huth. -f-
V lepem kraju na Koroškem,
ležečem ob državnej železnici, blizo večjih tovarn, kjer je tudi farna cerkev in okrajna sodnija, se prav dobro idoča
trgovina z mešanim blagom
kakor tudi k njej pripadajoče posesftfo, takoj in zelo ugodno
ptfoda
ali pa tudi za več let v najem odda, v katerem slučaju je treba 20 000 kron kapitala. 199 3—3
Kje? pove upravništvo lista.
C. kr. konoesijonovani
posredovalni zavod tm i: za prodajo realitet
Iv. flep. Plautz-a
v Ljubljani, Rimska cesta
prevzema zaznamovanji 211 3—2
nakupovanj in prodaj vsakovrstnih posestev in poslopij itd. itd.
pod najkulantnejšimi pogoji
Redka prilika I
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sera izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško kliujo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vlilo iz enega komada;
f> kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemainic za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najiin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 26 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvi.
Dobiva se edino le v	133 6—5
A. HIRSCIlBEBO a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 I.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje.	"T
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1896. (PeSt. komitat.) Vaše blagorodje I Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg;dij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
Likfir Joitn Clristo".
Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa. Krepčalo za želodec.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikateB.
Odlikovan s 84 medaljami prve vrste.
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na prodaj pri trgovcih: Karol Planinšek, Ant. Krisper, Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar
in v kavarni „pri Slonu".	1191 20-13
m umnimi Varstvena znamka: Sidro, iiuimiic
f 1 LINiMENT. CAPSICIGOMP.	I
T | lekarne Richter Jeve v Pragi,	=
$ | pripoznano izvrstno bolečine olaj-	i
*	5 šujoee mazilo je dobiti steklenica po	i P K — K 140 in K 2-- v vseh lekarnah.	= $ g Zahteva naj se to 1152 28—13	§
$ | sploh priljubljeno domača zdravilo	1
| 1 vedno le v Izvirnih steklenicah z našo	I
$ I varstveno znamko „sidre" iz Richter-	I
| § i8*« lekarne ter sprejme iz previdnosti	I
*	= le v steklenicah s to varstveno znamko	§ J | kot pristni izdelek. _
11 Rlchterjeva lekarna pri zlatem levt $ i » Pragi, I. Elizabethstrasse 6. g? aimiiiiiiimimiiiiimiimiiiimiiiimiiiiiiiimiiimiim
np M
Za otroške bolezni,
za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-
jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
G\f£Sn
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujeio pri želodčni kislini, škrofeljnlh, krvio&h, otoka šlez iid, in ravno tako uri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Loschnerja mono-IV grafija o GiesshUbl Sauerbruun.) 17 8
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopaliSče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V LjubJani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speueriiskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete,- Lassnik-u v Ljubljani.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanje
Mirniifa obte in talarlav
po najnovejšem kroju in
po nizkih cenah. i85 8—2
*	Veiika
*	izbera
* Veiika izbera *
finega starega vina v buteljkah
Bordeaux-vina i. dr.
po zelo znižanih eenah
na prodaj
dokler ne poide zaloga pri
Iv. Hafnerju, 94 10-»
pivarna, Sv. Petra cesta št. 47
St. 6823.
Razgrlas.
232 3—1
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnč 5. avgusta 1887. L, št. 22. dež. zak.), naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svčt sestavljeni, in da se smejo
od sobote, dnč 22. f. m. skozi 14 dnij
v pisarni magistratnega predsedstvenega tajnika (Mestni trg štev. 27, II. nadstropje, soba št. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovore.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svčt.
nta^iMtirat w
dnč 19. svečana 1902.
M^ | *■ R» ■ J
Podpisano županstvo naznanja, da bode imela
razen dosedanjih dveh semnjev še
2 nova. semnja 2
in sicer bode prvi
dn6 24. februvarija (na dan sv. Mafije)
in drugi
dn6 29- sepfembra (na dan sv. Mihaela.) -73*%
Županstvo Lesce
dne 30 januvarija 1902.	l29 3_3
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi Iliši, obrestuje hranilne vloge po	no 95_6
4* 3 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liraiiiliiičnega urada st. 828.406,
Telefon štev. 57.
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago sa bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluvlale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzemi tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnllji eenl bandera ln vso drugo obleko.
PrežaBtite gospode proBim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenejlo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejžim spoitovanjam se priporoča 566 62-38
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja ln posode
v Ljubljani, Wolfove nlloa 4.
c n S S
O.T3
° S"
K
i %
O
B
s «
o te po
* I Ss
C=u
o c«
e*r pa
e/»

I o
e 05
Z (L^.
i C
B
T3
S <o
tO
O tO
o
"V < -
m
P« <
P s
B ct> £ °2
tn< sm
CD tO Ca
-S
CD E3
< (D
S.
>—I
U1
S g!
E 0
i r
CS
o ®
E. r
11
O ®
1B
83)	priporoCa	|
KATOL. TISKARNA.
O O

ii

13 do 14 let star, se takoj sprejme za
stdlarski obrt pri Fran Wisjan u, Rimska cesta St 11 v Ljubljani.	219 2—2
Par lepih, pitanili
se proda. 223 2-
Več pove upravništvo »Slovenca«.



^r Naznanilo otvoritve
krojaške obrti za dame.
Usojam si p. n. občinstvu, poBebno velecenjenim damim vljudno naznanjati, da sem
otvoril dne 6. februvarija t. 1.
Ia$trte l^reja^e obrt za dame
v
v Jelenburgcuil} ulicah |t. 6
kjer bodem izdeloval vsa v svojo stroko epadajoča dela. Vsled svojega večletnega delovanja v tu- in inozemstvu, kakor t Gradcu, Zagrebu, Opatiji, Monakovem, Kollnu, Hamburgu, Wlesb4denu, Nizi In Parizu, sem v prijetnem položaju vsa, tudi najtežavnejša dela SOlidnO in ceno fer najmodernejše izvrševati. — Za mnogobrojni obisk in naroČila se navljudneje priporočam z velespoitovanjem.
196 3-3
a®
sfc Velika izber najfinejših slaščio in peoiva *
Slavnemu p. n. občinstvu si u?ojam uljudno naznanjati, da otvorim a 1. maroem 1.1.
na Glavnem trgu štev. 6
ter priporočam vedno aveie, dobro ln oeneno blago.
V filijalki
$
Vsakovrstno pecivo
i*
se sprejemajo naročila, tičoča T potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega, kakor tudi T kakor tudi vsakovrstni fini kruh slaščičarskega obrta. v	na vago.
Vedno bogata izber vsakovrstnih najfinejših slaščic.
R3T Rednim odjemalcem kruha dostavljanje na dom. K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje
238 5-1
_Jakob ZalazniK,
$ Štirikrat na dan sveže in okusno pecivo. $
Domača umetalna steklarija
Agnola v Ljubljani,
se priporoCa preCast. duhovgcini in cerkvenim predBtojniStvom v naroČila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
slrokovnjaSko dobro. z?ian<Ceiio in trpežno izvrSeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
cS 5»
s 4 S ®
® 9)
H
O 0) JQ u O A •O o
®
ti ® <A ž** • S i i
51 4 *
V d
r
o
i
Št. 50/Z.
Sprlčalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGN0L* V Ljubljani, r polnem in
lepem soglasju m gotsko arhitekturo, isvrlila klars'
dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
prav pohvalno steklarska dela v novi iupni in
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — .svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu g tf mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. tj posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer m malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
9 Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9 februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 62 30
1
o
o
n
a
p pr
o
N
pr
9
i
Zaloga šivalnih strojev
JAN. v Ljubljani,
punajska cesta št. 17.
la:S „Diirkopp". in „WafFenrad" koles.
* * prave ruske * *
jaloše
1888. Ri$e1 znamko »zvezda'
Varstvena znamka.
se dobilo po nizki ceni na debelo in drobno samo pri
Anton prispel* in Vaso Petmčič v lijubljani.
1176 20-14
Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah:
Idrija: Valentin Lapajne, Valentin Trcven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartelme. Kostanjevica : Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger.
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Perschc,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Bergmann. Hovomesto: Josip Medved, M. Rarborič. Posfojina : D. Dolničar. Radovljica : Leopold FUrsager, Frid. Ho-
mann, Oton Homann. Škofja Loka: j. n. Koceli.
i
Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.
na Atesfnem frju zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to
hraniinioo tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev.
gts* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične
sprejemnice dobivajo se brezplačno. ^ 2i (9) *****
C/*
Največ e vrednosti za vsako družino.
MA6GI
so najboljša.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet sa 2 poroiji 15 h.
Magijeve juhe v tabletih orno grčijo urno, samo s prilivanjem vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho.
18 različnih vrst.

Consommf in Bouillon-škatlice.
1 Connomme škatlioa za 2 porciji na;finejše močne juhe 20 h.


Sr 1 B uil'on - škatlica za 2 porciji
zega dostavka.
močne mesne juhe 15 h. Se takoj napravi z vrelo vodo brez dru-
franja Aleršol
v Ljubljani, Mestni trg St. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih rodnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojadkih potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	i8 s
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P
*
*****
Naznanilo in priporočilo.
Umetni in trgovski vrtnar
Alojzij Korsika
Visokodebelna t»oža.
Visokodebelna roža.
= v Ljubljani =
priporoča preč. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen.
Edina na Kranjskem, res strokovno urejena
semenska trgovina
katera goji nad 325 semenskih vrst,
za katere kaljivost in pristnost jamčim.
Nadalje se dobč tudi mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d.
Posebno pa se priporočam za
izdelovanje šopkov in vencev
svežih in suhih s trakovi in napisi in
vse v mojo stroko spadajoče predmete, ter zagotavljam najnižje cene.
Za obilne naročbe se priporoča z odličnim spoštovanjem
81 (5-5)
Alojzij Korsika.
JS" Ilustrovani cenik za leto 1902 se dobi brezplačno.

Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.

|||||
Št. Vid nad Ljubljano,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld.,
iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice
izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
pušice s zvončki za pobiranje
miloščine, iz kosi tar j a po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (1-12)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvo ===== nikov prevzema ob jednem tesarska dela.	1154 12 n
Otvoritev gostilne
„pri Gambrinu"
Židoma steza <?t. 4.
P. n. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem dnž 12. t. m. otvortl imenovano gostilno m vab m častito občinstvo na mnogobrojni obisk.
„ k j , °kuSDa *.®pla !n mr5tla J«d»-» bom najbolje poskrbel, sprejemala se bodo tudi naročila.
„„„. Wbom naiL)oli sl°Tit0 graiko puntigamsko marino pivo, pristnega itajeroa, dolenjo« ln lstrljana. Vsako soboto se bo točilo navarsko pivo.
Priporočam se najtopleje za naročila čez ulico.
VelespoStoranjem
J KENDA. M
1 i * 1 1 UAA.:XX::Y'rn : i'J z
Najboljša
kavina primes
je in ostane
is
J ijžliM
Ljnt>lja,ne.
128 10-4


Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dne 30 sept. 1901: K 7.263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
W\o
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 34
.Bsfi" Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjaricna delniška družba
H E B C V B"
l.,Wollzeilel0inl3, Dunai. I., Strobelgasse 2.
_ _ Pojasnila 'SB® v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vsph ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 14
Izdajatelj Dr. Evfltn Lampa
Tisk »Katoliške Tiskarae t Ljubljani.